glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

46FORUMŽivljenjsko nevarni stranski učinki zdravilMarjan FortunaČe si sposodim misel, da so antiaritmiki strupi, ki imajovčasih ugoden učinek, nisem daleč od resnice. Življenjskonevarni učinki teh in tudi drugih zdravil so razmeromapogosti in zaradi njih je ogroženo tudi bolnikovo življenje.Spoznanje, da ima zdravljenje z zdravili tudi neželenestranske učinke, je toliko staro kot medicina. Nekateri učinki sopredvidljivi oziroma pričakovani, nekateri pa nepredvidljivi in dokajnepričakovani. Med prve bi lahko uvrstili na primer krvavitve medzdravljenjem s fibrinolitiki, med druge pa anafilaktične reakcije pozdravilih, za katere ni ali je zelo malo znano, da po njih lahko nastaneanafilaktična reakcija ali celo šok. V vsakem primeru pomeni hudaoziroma nevarna stranska reakcija vedno neprijetno presenečenjein dobro izkušnjo, saj postavijo zdravnika pred dejstvo, da so mnogazdravila nevarna in je treba biti pri njihovem predpisovanju skrajnopreviden. Tudi so mišljeni neželeni učinki, ki nastanejo ob pravilniindikaciji, priporočenem doziranju in pravilnem načinu uporabe. Kergre pogosto za prepletanje različnih dejavnikov, od neupoštevanja sinergističnegaučinka zdravil do neupoštevanja doziranja pri različnihorganskih okvarah in zaradi neznanja, moramo, zaradi pomena stranskihučinkov, upoštevati vse. Opozorila o teh učinkih so številna. Dobroznana je toksičnost nekaterih antibiotikov za ledvica, vpliv aspirina naželodčno sluznico, toksičnost antituberkulotikov za jetra, hipotenzijapo nitroglicerinu itd. Manj so znani nekateri drugi stranski učinki naprimer vpliv zdravil, ki vsebujejo jod, na ščitnico in drugi.Za stranski učinek nekega zdravila imamo tako reakcijo, ki se pojavitakrat, ko uporabimo normalno, torej priporočeno dozo zdravila,pravilno indicirano in ob upoštevanju previdnostnih ukrepov, ki jihpriporoča proizvajalec ter ob upoštevanju vseh znanih kontraindikacij.Treba je poudariti, da so stranski učinki pričakovani kot nepričakovani.Delimo jih v pet glavnih skupin:1. Odvisna od odmerka (potencirani učinek sicer normalnega doziranja)je npr. hipoglikemija po inzulinu.2. Neodvisni od odmerka se pojavijo samo pri nekaterih ljudeh in nisoodvisni od doze in znanih farmakoloških lastnosti zdravila. Večinomase jih ne da napovedati. Te učinke lahko povzročijo ali pospešijodejavniki, ki so povezani s samim zdravilom, zaradi neznane ali nedovolj upoštevane interakcije z drugimi zdravili (sočasna uporabavazodilatatorjev in beta blokatorjev), včasih pa gre za reakcijo nadodana sredstva, kot so npr. konzervansi, topila ali barvila. V zvezi zdejavniki, ki niso v zvezi z zdravilom, je treba upoštevati predvsemindividualno dovzetnost. Lahko se zgodi, da dva bolnika približnoenake starosti in enake telesne teže ter istega spola različno reagiratana enak odmerek. To je posledica največkrat neznanih individualnihlastnosti posameznikov. Nadalje je znano, da starejši, pa tudi mladiljudje drugače reagirajo na mnoga zdravila, ker je pri njih drugačnapresnova in upočasnjeno odstranjevanje zdravil iz telesa. Pri starejšihje pogost problem tudi sočasno jemanje več zdravil, katerih učinekse potencira (npr. sočasno jemanje kardiotonikov, ACE inhibitorjev,kalcijevih antagonistov in diuretikov). Možni so genetsko pogojenidejavniki, ki jih največkrat ne poznamo (npr. škodljivi učinek nekaterihzdravil pri sicer redki dedni bolezni porfiriji). Alergičnereakcije na učinkovine ali na njihove druge sestavine ter metabolitepredstavljajo pomemben delež stranskih učinkov. Alergična reakcijanastane po kateremkoli tipu reakcije.Takojšnja (tip 1) je običajno osnova za najhujšo reakcijo, ki povzročinastanek anafilaktičnega šoka (znani so predvsem analgetiki,kontrastna sredstva, antibiotiki). Reakcija po drugem tipu je naprimer razlog za nastanek aplastične anemije po sulfonamidih alifenilbutazonu. Po tretjem tipu alergične reakcije nastanejo lahkonekateri pneumonitisi (amiodaronska pljuča), medtem ko po četrtemtipu nastane lahko na primer kontaktni dermatitis.Zlati bolniki z alergijskimi boleznimi (astmatiki) pogosteje alergičnoreagirajo na zravila, kot so analgetiki in antibiotiki.3. Reakcije po dolgotrajnem jemanju so številne. Tak primer je recimoanalgetična nefropatija. Daljše nadomestno zdravljenje z estrogenipo menopavzi lahko pospeši nastanek raka endometrija. Znana jehepatotoksičnost nekaterih antituberkulotikov. Amiodaron polegalveolitisa lahko povzroči tudi zamotnitve roženice.4. Reakciji s časovnim zamikom sta na primer kancerogeneza in teratogeneza.5. Reakcije po končanem zdravljenju: primer je insuficienca skorjenadledvične žleze po dolgotrajnem jemanju glukokortikoidov.Zdravila običajno predpisujemo, kot da bi bili učinki, tudi stranski,točno znani že vnaprej. Žal je v praksi tako, da so zaradi razlik v absorpciji,metabolizmu in izločanju zdravil, zaradi vpliva različnih boleznina farmakološke in farmakokinetične lastnosti posameznega zdravila,učinki pogosto nepredvidljivi. Zdravnik mora znati presoditi za vsakozdravilo, ki ga predpisuje, kolikšna sta korist in tveganje. Nekritično inne dovolj premišljeno ter predpisovanje več zdravil hkrati in povrhuše ne dovolj dobro poznavanje stranskih učinkov, pomeni lahko velikonevarnost za bolnikovo zdravje ter lahko celo povzroči smrt. ISIS julij 2004