glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

44AKTUALNOutemeljen sum), da je storila kaznivo dejanje, in da se bodo s takšnoanalizo pridobili podatki pomembni za uspešno vodenje kazenskegapostopka. To bi lahko uredili bodisi v novem (4.) odstavku 266. členaXVIII. poglavja ZKP, ki ureja preiskovalna dejanja, bodisi v ustreznemčlenu novega ZKP, ki bi uzakonil nov tip kazenskega postopka, to jeakuzatorni kazenski postopek, ki zahteva (med drugim) tudi obstojjasnih in izčrpnih dokaznih pravil oziroma dokaznega prava. Takobi bilo tudi sodnomedicinsko izvedenstvo (npr. določbe o strokovniusposobljenosti izvedenca) bolj določno urejeno.Tudi to je (poleg večje enakopravnosti strank, demokratičnosti inobjektivnosti idr.) razlog, ki govori v prid akuzatornega kazenskegapostopka (26).Prav tako bi bilo potrebno sprejeti navedeni podzakonski akt o načinuodvzema vzorcev biološkega materiala za analizo DNK.Prednost analize DNK je poleg velike zanesljivosti in neposredneanalize genotipa tudi v možnosti analize minimalnih količin biološkihsledi po daljšem času (27).1. Leta 1985 je Alec Jefffreys s sodelavci v Veliki Britaniji prvi uporabil analizo DNK-prim.tudi Maver, D.: Kriminalistika: Uvod, taktika, tehnika. Ljubljana, Uradni list RepublikeSlovenije, 2004, str. 437.2. Angl. »deoxyribonucleic acid«-DNA.3. Ur. list RS, št. 116/03-uradno prečiščeno besedilo, 43/04.4. Prim. Požar, D.: Osnove kazenskega procesnega prava. Ljubljana, Uradni list RepublikeSlovenije, 1999, str. 130.5. Prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-132/95 z dne 8.1.1998.6. Prim. Zečević, D., Škavič, J.; suradnici: Crnić, I. et al.: Osnove sudske medicine za pravnike.Zagreb, Barbat, 1996, str. 219.7. Prim. Zečević, D., Škavič, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 219.8. Ur. list RS, št. 63/94, 70/94 – pop., 23/99, 40/04.9. Za razjasnitev posameznih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokaziali pri drugih preiskovalnih dejanjih, lahko pokliče preiskovalni sodnik osebo ustrezne stroke,da mu da o takšnih vprašanjih potrebna pojasnila. Če so stranke pri tem navzoče, lahkozahtevajo, naj da ta oseba natančnejša pojasnila. Če je potrebno, lahko zahteva preiskovalnisodnik pojasnila tudi od ustreznega strokovnega zavoda (prim. 8. odst. 178. člena ZKP).Te »osebe ustrezne stroke«, ki so strokovnjaki z izvenpravnih področij (kot so to sicer tudiizvedenci) niso izvedenci v smislu ZKP (Bayer jih imenuje »strokovni svetovalci«), kerne podajajo izvida in mnenja, to je izpovedi izvedenca, ki služi kot dokaz v kazenskempostopku – prim. tudi Bayer, V.; priredio Krapac, D.: Kazneno procesno pravo: Odabranapoglavja. Knj. 1: Uvod u teoriju kaznenog procesnog prava. 2. neizmijenjeno izd. Zagreb,Ministarstvo unutranjih poslova Republike Hrvatske, 1997, str. 321.10. Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131.11. Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 219.12. Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131.13. Oškodovanec, zakoniti zastopnik in pooblaščenec smejo naravnost postavljati vprašanjaizvedencem le z dovoljenjem sodišča (prim. 7. odst. 178. in 1. odst. 334. člena ZKP).14. Prim. Bayer, V.: delo cit. v op. št. 9, str. 344.15. Ibidem, str. 344.16. Prim. tudi Požar, D.: delo cit. v op. št. 4, str. 131; Bayer, V.: delo cit. v op. št. 9, str. 345; Zečević,D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 220.17. Prim. Milčinski, J.: Sodna medicina: Uvod v delo z izvedencem. Ljubljana, Državni sekretariatza notranje zadeve, 1956, str. 1.18. Prim. Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 222.19. Zelo podobno tudi Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 223 – 224.20. Glej supra op. št. 23.21. Ur. list RS, št. 43/04 z dne 26. 4. 2004.22. O vsebini novele F in o predlogu za sprejem novega (akuzatornega) tipa kazenskega postopka- glej pri Baucon, P.: Ob ZKP – F: Res ni dovolj »krpanja« ? Pravna praksa, Ljubljana 23(2004) 15 – 16, str. 12 – 14.23. Alternativno: »utemeljen sum« - kot višji dokazni standard, ki se zdi z vidika garantne(varstva pravic in svoboščin) funkcije kazenskega postopka, ustreznejši. Z vidika varstvene(zaščitne) funkcije pa je seveda primernejši dokazni standard »utemeljenih razlogov zasum«.24. Ker je ustavno sodišče v svoji odločbi št. U-I-132/95 z dne 8. 1. 1998 zavzelo stališče, daje takratni Center za kriminalistične preiskave (sedaj Center za forenzične preiskave priGeneralni policijski upravi MNZ), zato ker je organizacijska enota Uprave kriminalističneslužbe in s tem organ, ki na podlagi zakona sodeluje pri izvrševanju kazenskega pregona,pristranski in se mu izvedensko mnenje v kazenskem postopku ne more zaupati, (sedanji)Center za forenzične preiskave ni primeren za hrambo teh vzorcev biološkega materiala.25. Ministrstvo za notranje zadeve se iz podobnih razlogov, kot so tisti navedeni v opombi št. 24,ne zdi primerno za vodenje evidence DNK osumljenih in obsojenih oseb. Pa tudi Ministrstvoza pravosodje že tako vodi kazensko evidenco in takšen odvzem vzorcev biološkega materialabi lahko odredil le preiskovalni sodnik (v okviru obstoječega tipa kazenskega postopka).26. O kritičnem pogledu na veljavni tip kazenskega postopka pri nas in o predlogu za uvedboakuzatornega kazenskega postopka – glej tudi pri Baucon, P.: ZKP: Kritični pogledi inpredlogi sprememb/Za akuzatorni postopek. Pravna praksa, Ljubljana 21 (2002) 11 – 12,str. 12 – 13.27. Prim. tudi Zečević, D., Škavić, J. et al.: delo cit. v op. št. 6, str. 295.Literatura:1. Baucon, P.: Ob ZKP – F: Res ni dovolj »krpanja«? Pravna praksa, Ljubljana 23 (2004) 15– 16, str. 12 – 14.2. Baucon, P.: ZKP: Kritični pogledi in predlogi sprememb/Za akuzatorni postopek. Pravnapraksa, Ljubljana 21 (2002) 11 – 12, str. 12 – 13.3. Bayer, V.; priredio Krapac, D.: Kazneno procesno pravo: Odabrana poglavja. Knj. 1: Uvodu teoriju kaznenog procesnog prava. 2. neizmijenjeno izd. Zagreb, Ministarstvo unutranjihposlova Republike Hrvatske, 1997.4. Maver, D.: Kriminalistika: Uvod, taktika, tehnika. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije,2004.5. Milčinski, J.: Sodna medicina: Uvod v delo z izvedencem. Ljubljana, Državni sekretariat zanotranje zadeve, 1956.6. Požar. D.: Osnove kazenskega procesnega prava. Ljubljana, Uradni list Republike Slovenije,1999.7. Zečević, D., Škavič, J.; suradnici: Crnić, I. et al.: Osnove sudske medicine za pravnike. Zagreb,Barbat, 1996.ISIS julij 2004