glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

42AKTUALNOugotovitve organom kazenskega pravosodja v najširšem smislu, tako vkazenskih kot v civilnih zadevah (17). Sodnomedicinsko izvedenstvo vožjem smislu je tisto, ki ga po metodologiji sodne medicine opravljajostrokovnjaki sodne medicine. Sodnomedicinsko izvedenstvo v širšemsmislu pa je tisto, pri katerem sodelujejo strokovnjaki sodne medicine(18).Z vidika ZKP štejemo med sodnomedicinsko izvedenstvo:a) pregled in raztelešenje trupla, to je sodno obdukcijo – v primerusuma ali očitnosti, da je bila smrt povzročena s kaznivim dejanjemali da je v zvezi z izvršitvijo kaznivega dejanja (prim. 259.-261. člen);tudi trupla novorojenčka (prim. 2. odst. 262. člena) in trupla zarodka(1. odst. 262. člena);b) toksikološke preiskave – v primeru zastrupitve (prim. 263. člen);c) pregled živih oseb – 1. v primeru telesnih poškodb, s privolitvijotistega, ki se pregleda (prim. 264. člen); pri tem ne gre samo za pregledpoškodovanca pri telesnih poškodbah (v ožjem smislu), ampaktudi za odkrivanje sledov (npr.) posilstva, zastrupitve pri preživelihosebah ipd.; 2. zoper privolitev tistega, ki se pregleda: telesni pregledobdolženca se opravi tudi brez njegove privolitve, če je potrebno dognatidejstva, ki so pomembna za kazenski postopek; telesni pregleddrugih oseb se sme opraviti brez njihove privolitve samo tedaj, če jepotrebno dognati, ali je na njihovem telesu določena sled ali posledicakaznivega dejanja (prim. 1. odst. 266. člena). Odvzem krvi in drugazdravniška dejanja, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravljajozaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenskipostopek, se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda,razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje (prim. 2.odst. 266. člena). Ni pa dovoljeno, da bi se pri obdolžencu ali pričiuporabili zdravniški posegi, ali da bi se jim dala takšna sredstva, skaterimi bi se vplivalo na njihovo voljo pri izpovedovanju (prim. 3.odst. 266. člena).Psihiatrični pregled, ki se opravi v primeru suma obdolženčeve neprištevnostiali zmanjšane prištevnosti zaradi trajne ali začasne duševnebolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti, ali zaradi kakedruge trajne in hude duševne motenosti (prim. 265. člen), uvrščajo medizvedenstvo sodne psihiatrije, ki ji pri nas in v praktično vseh drugihdržavah, zaradi njene specifičnosti in obširnosti, priznavajo položajsamostojne medicinske discipline.ZKP je glede vprašanja strokovne sposobnosti izvedenca precej splošenin tudi dokaj nedorečen. V 1. odstavku 260. člena, ko je glede tegabolj določen, pa določa, da v primeru, »če se izvedensko delo ne opraviv strokovnem zavodu, opravi pregled in raztelešenje trupla en zdravnik,po potrebi pa tudi dvoje ali več zdravnikov, ki naj bodo po možnosti izsodnomedicinske stroke«. Glede na to zakonsko dikcijo so za sodiščemnenja vseh izvedencev, z vidika strokovnosti, enakega pomena, ne gledena to ali gre za mnenje (npr.) zdravnika splošne medicine, specialistakirurgije ali sodne medicine. Zaradi tega lahko pride do tega, da se bov konkretni zadevi mnenje specialista sodne medicine razlikovalo odmnenja specialista neke druge medicinske discipline, in bo tako zaradiformalne enakovrednosti njunih mnenj lahko potrebno določiti še tretjegaizvedenca. To seveda v kazenskem postopku ni sprejemljivo, saj jespecialist sodne medicine predstavnik prav tiste medicinske discipline,ki se je razvila zaradi potreb izvedenstva in je z njim neločljivo povezana.To je potrebno upoštevati pri postavitvi (imenovanju) sodnegaizvedenca. Enako velja tudi za psihiatrično izvedenstvo, kjer se gledena specifičnost izvedenstva ne sme izenačevati kateregakoli specialistapsihiatrije s specialistom sodne psihiatrije (19).4. Analiza temeljnega genetskega materiala(DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu– pravni vidikZKP ne ureja odvzema medicinskih vzorcev (zaupne narave) zaradianalize temeljnega genetskega materiala žive osebe brez njenega soglasja,zoper osebo, za katero obstajajo (vsaj) utemeljeni razlogi za sum (čene že kar utemeljen sum - kot višji dokazni standard (20)), da je storilakaznivo dejanje, ter da se bodo s takšno analizo pridobili podatki, pomembniza uspešno vodenje postopka. Tega ni uredila niti novela F(21), ki je začela veljati 23. 5. 2004 (22).To bi morali urediti v XVIII. poglavju ZKP, ki ureja preiskovalnadejanja, in sicer v 266. členu, saj se mi zdi določilo 3. odstavku 149.člena ZKP, po katerem sme (med drugim) policija zaradi ugotovitve,čigave so biološke sledi na posameznih predmetih, jemati brise ustnesluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile priti z njimi v stik,(v tem delu) neustrezno in bi ga morali zato črtati; v 2. odstavku 149.člena ZKP, ki (med drugim) dovoljuje odvzem brisa ustne sluznice,če so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, pa bi moralizvišati dokazni standard, to je določiti dokazni standard utemeljenegarazloga za sum in določiti, da lahko tak odvzem odredi le preiskovalnisodnik. Vzorce medicinskega materiala bi lahko na podlagi odredbepreiskovalnega sodnika odvzel (v navzočnosti policije) zdravnik ali drugzdravstveni delavec pod njegovim neposrednim nadzorom. Analiza bise lahko opravila na način, ki bi ga predpisalo in nadziralo Ministrstvoza zdravje. Podrobnejši način odvzemanja vzorcev, način zavarovanja,obdelave, hrambe ter opravljanja nadzora nad odvzemanjem podatkovpa bi moral predpisati minister za zdravje. Tako pridobljeni podatki bi selahko hranili določen čas (npr. največ deset let) po končanem kazenskempostopku, če bo obdolženec v tem postopku pravnomočno obsojen zaradiizvršitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo (15. poglavje KZ),spolno nedotakljivost (19. poglavje KZ), človekovo zdravje (20. poglavjeKZ) in zakonsko zvezo, družino in mladino (21. poglavje KZ).Zgornja izvajanja veljajo seveda v okviru obstoječega (mešanega)tipa kazenskega postopka.5. Analiza temeljnega genetskega materiala(DNK) v sodnomedicinskem izvedenstvu– medicinski vidikČloveško telo je sestavljeno iz več milijard celic, v jedru katerih soprisotne nitaste strukture, ki jih imenujemo kromosomi. V njih je molekulaDNK. DNK je dolga molekula, sestavljena iz dveh verig, zavitihv dvojno vijačnico ali spiralo. DNK je človeški dedni material (človeškigenom), v katerem se v besede in stavke povezujejo štirje nukleotidi,označeni s črkami A (adenozin), C (citozin), G (gvanin) in T (tirozin). Vnjih je zapisana vsa razlika med posamezniki. DNK se prenaša s starševna potomce in predstavlja življenje in raznovrstnost. Najpomembnejšalastnost dvojne vijačnice je, da nukleotidi predstavljajo vedno isti par,oziroma A se vedno pari s T in obratno, G pa se vedno pari s C in obratno.Zaporedje vzdolž ene verige določi zaporedje vzdolž druge. Ta lastnostomogoča, da se med podvajanjem molekula DNK odpre kot zadrga inna vsaki od obeh verig dvojne vijačnice nastane nova kopija. Zaradi teganačina podvajanja imajo vse celice istega organizma enak zapis DNKin zato ni pomembno, katere biološke vzorce posameznika primerjamomed seboj v forenzičnih preiskavah. V človeških celicah so molekulejedrne DNK razdeljene na 46 kromosomov, ki so po velikosti razdeljeniISIS julij 2004