glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

41AKTUALNOlašati, če so (stalni) sodni izvedenci zadržani, ali če to zahtevajo drugeokoliščine (prim. 2. in 4. odst. 249. člena ZKP). Izvedenci so lahko isteali različnih strok (t. i. kombinirano izvedenstvo).Izvedenstvo se opravi po potrebi (fakultativno). ZKP določa nekajprimerov obveznega (obligatornega) izvedenstva: a) pregled in raztelešenjetrupla (tudi zarodka) - v primeru suma ali očitnosti, da je bila smrtpovzročena s kaznivim dejanjem, ali da je v zvezi izvršitvijo kaznivegadejanja (prim. 259. člen in 262. člen); b) v primeru suma zastrupitvesumljivesnovi, ki so bile najdene v truplu ali druge, se pošljejo zavodu,ki opravlja toksikološke preiskave, da opravi izvedensko delo (prim. 263.člen); c) če je potrebno ugotavljati telesne poškodbe (prim. 264. člen);č) v primeru suma obdolženčeve neprištevnosti ali zmanjšane prištevnosti- odredi se psihiatrični pregled obdolženca (prim. 265. člen); d)če je potreben izvedenski pregled z morebitno predhodno ureditvijoposlovnih knjig (prim. 267. člen).Le v primeru, če obveznega izvedenstva ni mogoče opraviti (ker jebilo npr. truplo popolnoma uničeno), se lahko dejstva ugotavljajo nadrug način.Opravljanje izvedenstva je državljanska dolžnost, kar pomeni, da jeizvedenec dolžan sprejeti izvedenstvo. Obveznosti izvedenca so:a) odzvati se vabilu organa, ki vodi postopek (prim. 1. odst. 250. členaZKP);b) podati svoj izvid in mnenje (lahko pa odkloni odgovore na vprašanja,ki se ne nanašajo na področja njegove stroke);c) govoriti resnico in morda priseči (prim. 1. in 2. odst. 252. členaZKP).Kršitev te državljanske dolžnosti ima lahko za posledico: denarnokazen, določeno v 1. odst. 78. člena ZKP, prisilno privedbo (prim. 2. odst.250. člena ZKP) ali kaznivo dejanje krive izpovedbe (prim. 1. odst. 252.člena ZKP v zvezi z 289. členom KZ).Izvedenec opravi izvedensko delo tako, da predmet izvedenstva (kiga določa sodišče s svojimi vprašanji (9)) skrbno pregleda, natančnonavede vse kar opazi, dožene in poda svoje mnenje nepristransko inv skladu s pravili znanosti ali strokovnega znanja (prim. 1. odst. 252.člena ZKP). Pri tem se smejo izvedencu dajati pojasnila, sme pa se mutudi dovoliti pregled spisov. Izvedenec lahko predlaga, naj se izvedejodokazi ali priskrbijo predmeti ali podatki, ki so pomembni za izvid inmnenje. Če je navzoč pri ogledu, rekonstrukciji dogodka ali pri kakšnemdrugem preiskovalnem dejanju, lahko predlaga, naj se razjasnijoposamezne okoliščine ali naj se tistemu, ki se zaslišuje, postavijo posameznavprašanja (prim. 4. odst. 252. člena ZKP). ZKP tako določaprocesni vidik izvedenstva. Vsebinski vidik izvedenstva pa določajopravila stroke.Izvid (visum repertum) je izjava ali zapis tega, kar je izvedenec priogledu z opazovanjem dognal (10). Gre za ugotavljanje dejstev, za kateraje potrebno posebno strokovno znanje (11). V primeru analize DNKpomeni izvid dobljeni rezultat izolirane DNK iz biološkega vzorca,ki je ustrezno obdelan in pomnožen, fragmenti pa ločeni s pomočjoelektroforeze. Rezultat bazira na tako imenovanem genetskem profilu,sestavljenem iz alelnih parov, ki so značilni za vsak analizirani sistem.Mnenje (parere) je izvedenčeva strokovna presoja tega, kar je ugotovilz izvidom, in obsega tudi razloge (utemeljitev) za tako presojo (12). Izvedenskomnenje v zadevah DNK analize bioloških sledov temelji napoznavanju dobljenih rezultatov in strokovnih praktičnih izkušnjah, kipomagajo rezultate ustrezno vrednotiti. Pomembno je tudi določenomatematično znanje, saj je iz dobljenega genetskega profila potrebnoopraviti statistični izračun oziroma statistično oceno. Ta izračun nampove, kakšna je verjetnost, da neka biološka sled pripada obdolžencu alinaključno izbrani osebi v skupini prebivalcev. Če na primer izračunamo,da je frekvenca genetskega profila, pri kateri je prišlo do ujemanja medgenetskim profilom osumljenca in forenzičnega vzorca sledi iz krajakaznivega dejanja dva krat 10 -13 , dobimo pri izračunu verjetnostnegarazmerja vrednost štiri krat 10 12 , kar pomeni, da je štiri krat 10 12 kratverjetneje, da je prišlo do ujemanja genetskega profila sledi s kraja kaznivegadejanja in osumljenega, če je sled pustil osumljeni, kot pa, če bi sledizvirala od naključne osebe v prebivalstvu, ki ni osumljena. Pri tako visokistopnji verjetnosti je teža genetskega dokaza s preiskavo polimorfizmovDNK tolikšna, da lahko podamo izvedensko mnenje, da biološka sled,najdena na mestu kaznivega dejanja, pripada osumljencu.V zapisniku o izvedenskem delu (v katerega se vpišeta izvid inmnenje) ali v pisnem izvidu ali mnenju je potrebno navesti, kdo jeto delo opravil ter njegov poklic, strokovno izobrazbo in specialnost(prim. 256. člen ZKP).Zaradi zagotovitve pravilnosti izvedenstva in nadzora nad izvedenstvomlahko organ, pred katerim teče kazenski postopek, (prim. 3.odst. 253. člena ZKP), stranka in zagovornik, (neposredno) postavljajovprašanja izvedencem (prim. 7. odst. 178. in 1. odst. 334. člena ZKP) (13)in dajejo pripombe na njihov izvid in/ali mnenje. Pomanjkljivost gledeizvedenstva se nanašajo na izvid in/ali mnenje. Če se podatki izvedencav njihovem izvidu bistveno razlikujejo, ali če je njihov izvid nejasen,nepopoln ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, pase te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev,se dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci (prim. 257. členZKP). Če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali čenastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivostiali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahtevamnenja drugih izvedencev (prim. 258. člen ZKP).Glede ocene dokazne vrednosti izpovedbe (izvida ali mnenja)izvedenca velja enako kot glede ocene kateregakoli drugega dokaza,torej »načelo proste presoje dokazov«, kar pomeni, da sodišče pri presojini vezano na nobena formalna pravna pravila o vrednosti nekegadokaza. Vendar je ta »prosta presoja« izpovedbe izvedenca omejena ssplošnimi pravili človekovega mišljenja in z izkustvenimi pravili: sodiščemora tako oceniti izpoved izvedenca, da je ta ocena razumljivain sprejemljiva za vsakega nepristranskega in (pravno) poučenegačloveka. V zvezi s tem je sodišče v svoji »prosti presoji« omejeno tudiz dolžnostjo obrazložitve svoje presoje (14). Objektivno je ta »prostapresoja« pri izpovedbi izvedenca manjša kot pri drugih dokazih, saj jesodišče omejeno z nepoznavanjem pravil stroke. Zato lahko tudi sodiščekritično oceni izpovedbo izvedenca samo v tisti sferi, kjer ne greza uporabo pravil zadevne stroke. Ta sfera je zelo omejena, v nekaterihprimerih pa praktično sploh ne obstaja (15).Kadar se sodišče z izvedenčevo izpovedbo (mnenjem) ne strinja, gane more modificirati ali nadomestiti s svojim mnenjem ali s svojimiugotovitvami, temveč mora za odpravo nasprotij ali pomanjkljivosti vmnenju ali dvomov v pravilnost danega mnenja, najprej opraviti novozaslišanje že postavljenega izvedenca, ter šele nato odrediti drugega izvedenca.Če se sodišče ne strinja z nobenim izmed izvedenskih mnenj,šteje dejstvo, ki se je ugotavljalo z izvedencem, za nedokazano, in ravnapo načelu »in dubio pro reo« (v dvomu v korist obdolženca) (16).3. Sodnomedicinsko izvedenstvov kazenskem postopkuSodnomedicinsko izvedenstvo predstavlja posebno, za kazenskipostopek zelo pomembno vrsto (sodnega) izvedenstva. Sodna (forenzična)medicina je medicinska specialna stroka, ki posreduje medicinskejulij 2004 ISIS