glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

38AKTUALNOčlena Ustave, ki od države zahteva, da z ustreznimi ukrepi zagotoviučinkovito uresničevanje te človekove pravice, je zakonodajalec nesamo upravičen, temveč celo dolžan sprejeti ukrepe, s katerimi seposameznikom in prebivalstvu v celoti zagotovi najvišja možnastopnja zdravja. Kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejšihzdravstvenih storitev je eden izmed takšnih ukrepov in jenedvomno v javnem interesu. Glede na to je imel zakonodajalec zaposeg v človekove pravice legitimen, to je stvarno upravičen cilj.Tega izpodbijani ureditvi ne odreka niti pobudnik, ki ne oporekanobeni izmed v 46. členu ZZdrS predvidenih omejitev, temveč tudisam navaja, da je omejitev ustavne pravice do stavke v primeruzdravnikov v javnem interesu. Pobudnik tudi ne zatrjuje, da bi bilomogoče zasledovani cilj doseči brez posega nasploh (kateregakoli)oziroma da bi ga bilo mogoče doseči s kakšnim drugim posegom,ki bi bil po svoji naravi blažji. Prav tako ne navaja, da zasledovanegacilja z izbranim posegom dejansko sploh ne bi bilo mogoče doseči.Glede na to tudi nujnost in primernost posega v tej zadevi ni spornain se Ustavnemu sodišču z izpolnjenostjo teh dveh kriterijev nibilo treba ukvarjati še posebej. Navedbe pobudnika, da izpodbijanaureditev nesorazmerno posega v pravico zdravnikov do stavke,ker zdravnikom v zameno za omejitev njihove ustavne pravice nezagotavlja ustreznega denarnega nadomestila, je mogoče razumetikot očitek nesorazmernosti posega v ožjem smislu. Ta očitek pa jeneutemeljen. V okviru presoje sorazmernosti posega v ožjem smisluUstavno sodišče tehta pomembnost s posegom prizadete pravice vprimerjavi s pravico, ki se s tem posegom želi zavarovati, in odmeritežo posega sorazmerno s težo prizadetosti pravic. Če ugotovi, dapomembnost pravice, ki se želi zavarovati s posegom, pretehta nadpomembnostjo s posegom prizadete pravice, poseg prestane ta vidiktesta sorazmernosti, neodvisno od tega, ali je prizadetim zaradiposega v njihove ustavne pravice zagotovljeno ustrezno denarnonadomestilo. Za dopustnost omejitve ustavnih pravic v skladu spogoji, opisanimi v 28. točki obrazložitve, namreč ni treba, da bibilo prizadetim v zameno zagotovljeno še denarno nadomestilo.Pobudnik ne zatrjuje, da korist, ki jo prinašajo predvidene omejitveza posameznike oziroma širšo skupnost, ne pretehta nad pravico,prizadeto s posegom. Zgolj z očitkom, da bi moralo biti zdravnikomv zameno zagotovljeno denarno nadomestilo pa, kot navedeno, nemore uspeti.Zdravniški nazivi30. Pobudnik izpodbija tudi tretji odstavek 62. člena ZZdrS, ki določa,da pogoje in postopek za razvrstitev v naziv zdravnik, doktor dentalnemedicine, specialist in specialist konzultant določi Minister napredlog Zbornice. Iz vsebine pobude izhaja, da dejansko nasprotujevsebini te določbe le v delu, v katerem se nanaša na nazive zdravnik,doktor dentalne medicine in specialist. Ustavno sodišče je zato izpodbijanodoločbo preizkusilo zgolj v tem obsegu.31. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba neustavna, ker predvidevaurejanje materije, ki jo je uredil že zakon, s podzakonskimaktom. Ob tem se sklicuje na 87. člen Ustave. Ta člen Ustave določa,da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb določasamo Državni zbor z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogočeizdajati podzakonske akte, so določeni z drugim odstavkom 120.člena Ustave. Iz te določbe izhaja, da so upravni organi pri svojemdelu, torej tudi pri izdajanju predpisov, vezani na okvir, ki ga določataUstava in zakon, in nimajo pravice izdajati predpisov brezvsebinske podlage v zakonu. Navedeno pomeni, da je obstoj določenezakonske ureditve kot podlage za izdajo podzakonskega predpisapredviden že v sami Ustavi. Iz same Ustave torej izhaja, da morabiti zakon vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih predpisovin posamičnih aktov izvršilne oblasti in da mora biti ta dejavnost vvsebinskem okviru prav tako v celoti v zakonskem okviru. Skladnoz Ustavo je torej izpodbijano določbo treba razumeti tako, dazakonodajalec z njo pooblašča Ministra, naj zgolj podrobneje, toje v okviru materije oziroma pravic in obveznosti, ki jih ureja žezakon, uredi pogoje in postopek za razvrstitev v sporne nazive.Takšen podzakonski predpis lahko torej le razčleni zakonsko določenepogoje, ne sme pa posegati v zakonsko ureditev, tako da bizakonske pogoje spreminjal. Ob takšnem razumevanju te zakonskedoločbe bi lahko bilo vprašanje morebitne prekoračitve zakonskegapooblastila le vprašanje presoje ustavnosti in zakonitosti takšnegapodzakonskega akta, ne pa vprašanje ustavnosti zakonske določbe stakšnim pooblastilom. Tega, da glede na izčrpnost zakonske materijenadaljnje podzakonsko urejanje sploh ni mogoče, kar bi lahko kazalona nepotrebnost takšne norme in posledično na njeno morebitnoneskladje z načelom pravne varnosti kot enim izmed načel pravnedržave iz 2. člena Ustave, namreč ni mogoče trditi že vnaprej.32. Neutemeljen je tudi očitek pobudnika o neskladju izpodbijanedoločbe z določbo drugega odstavka 17. člena ZZdrS, ki naj bi zadoločitev pogojev in postopka za razvrstitev v naziv specialist pooblaščalasamo Zbornico. Ne da bi se spuščalo v presojo vprašanja,ali bi takšno zakonsko neskladje sploh lahko pomenilo kršitevnačel pravne države iz 2. člena Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja,da se omenjena zakonska določba nanaša zgolj na določitev vrst intrajanja specializacij in postopka opravljanja specialističnega izpitater imenovanje izpitne komisije, ne da bi določala, kdaj pridobizdravnik naziv specialist.C.33. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 25. členaZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnicein sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger,Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in JožeTratnik. Prvo točko izreka je sprejelo soglasno, razen glede tretjegaodstavka 42. člena ZZdrS, glede katerega jo je sprejelo s šestimiglasovi proti dvema, proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnicaŠkrk, in glede drugega odstavka 11. člena ZZdrS-A, glede kateregajo je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu, proti je glasoval sodnikČebulj. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.Opombe:Predsednicadr. Dragica Wedam Lukić Direktiva 93/104/ES bo prenehala veljati dne 2. 8. 2004, ko bo začelaveljati Direktiva 2003/88/ES (Directive 2003/88/EC of the EuropeanParliament and of the Council of 4 November 2003 concerning certainaspects of the organisation of working time), ki pa ne prinašavsebinskih novosti, temveč le prečiščeno verzijo besedila veljavneDirektive. Pobudnik in Vlada uporabljata izraz zobozdravnik. Glede na to, daje bila skladno s 1. členom Zakona o spremembah in dopolnitvahZakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 2/04 - ZZdrS-C)uporaba besede zobozdravnik v vseh členih zakona nadomeščena zISIS julij 2004