glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

35AKTUALNOmorebitne razveljavitve izpodbijane določbe sovpadel z obdobjem,ko bi izpodbijana določba že tudi sicer prenehala veljati. Kot navedeno,velja namreč le do 31. 12. 2004. To pomeni, da pobudnikza presojo te določbe očitno ne izkazuje pravnega interesa, ker tudimorebitna ugoditev njegovemu predlogu ne bi mogla privesti doizboljšanja pravnega položaja zdravnikov, katerih interese zastopa.Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.11. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjegaodstavka 41a. člena, 42. člena, 46. člena in tretjega odstavka 62. členaZZdrS ter drugega odstavka 11. člena ZZdrS-A je Ustavno sodiščesprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. členaZUstS, je nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.B. - II.12. Zdravniki opravljajo zdravstveno dejavnost kot zdravniško službo vskladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92in nasl. - v nadaljevanju ZZdej) in ZZdrS (prvi odstavek 1. členaZZdrS). Zdravniška služba se opravlja na zdravniških delovnih mestihv okviru mreže javne zdravstvene službe in izven nje (6. člen ZZdrS).V okviru mreže javne zdravstvene službe se zdravstvena dejavnostopravlja kot javna služba (prvi odstavek 4. člena ZZdej). Zdravniškadelovna mesta v mreži javne zdravstvene službe se razporedijo postrokovnih področjih: v javnih zavodih, pri drugih pravnih osebahs koncesijo in pri zasebnih zdravnikih s koncesijo (drugi odstavek 7.člena ZZdrS). Zdravnik lahko samostojno opravlja zdravniško službokot zasebni zdravnik, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZZdrS, inče je vpisan v register zdravnikov (39. člen ZZdrS).13. ZZdrS vsebuje določbe, ki se nanašajo na zdravnike v mreži javnezdravstvene službe, določbe, ki se nanašajo na zasebne zdravnike, terdoločbe, ki se nanašajo na oboje. Navedeno velja tudi glede delitvezdravnikov na zaposlene in samozaposlene. Iz pobude izhaja, daizpodbija pobudnik določbe ZZdrS oziroma ZZdrS-A zgolj gledezdravnikov, ki opravljajo zdravniško službo v delovnem razmerju,ne pa tudi glede samozaposlenih zdravnikov. Zakonsko ureditevizpodbija zlasti glede zdravnikov, ki opravljajo zdravniško službokot zaposleni v okviru mreže javne zdravstvene službe. V zvezi zveljavnostjo izpodbijane ureditve za zdravnike, zaposlene izvenmreže javne zdravstvene službe, pavšalno navaja, da z ZDR zanjeni predviden odstop od splošne ureditve. Izpodbijana ureditev, kolikorse nanaša na te zdravnike, naj bi bila zato v neskladju z ZDR.Ustavno sodišče ni pristojno ocenjevati medsebojne skladnosti zakonov.Pristojno je ocenjevati le, ali gre za takšna nasprotja znotrajpravnega reda, ki pomenijo kršitev načel pravne države iz 2. členaUstave (tako tudi v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-81/96 z dne12. 3. 1998, Uradni list RS, št. 27/98 in OdlUS VII, 46). Za to pa vobravnavanem primeru ne gre. Člena 2 ZDR, v skladu s katerimureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnihorganih, lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah terpri zasebnikih, ki opravljajo javno službo, če ni s posebnim zakonomdoločeno drugače, namreč ni mogoče razlagati tako, kot da izključujedopustnost specialne ureditve delovnih razmerij za vse tiste delavce,na katere se ta določba ne nanaša. Takšna razlaga bi bila v neskladjuz drugim odstavkom 14. člena Ustave, ki zakonodajalca zavezuje,da enake primere obravnava enako in različne različno, in dopuščarazlično urejanje enakih položajev, če obstajajo za takšno razlikovanjerazumni in stvarni razlogi. Omenjene določbe iz splošne ureditve (2.člen ZDR) zato ni mogoče razumeti tako, da izključuje dopustnostposebne ureditve, če gre že v temelju za različne primere oziromače različno obravnavanje enakih primerov narekujejo razumni instvarni razlogi. Tega, ali katera izmed določb ZZdrS, ki veljajo tudiza zdravnike, zaposlene izven javnega sektorja, odstopa od splošneureditve v nasprotju s predstavljenimi merili, kar bi sicer lahko pomenilokršitev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave,pa Ustavno sodišče glede na pavšalnost pobudnikovih očitkov - pobudnikni niti konkretiziral spornih določb, ni moglo obravnavati.Delovni čas zdravnikov14. Drugi in tretji odstavek 41a. člena ZZdrS določata, da se delovnidan zdravnikov praviloma ne pričenja pred 8. uro zjutraj, v izvenhospitalnidejavnosti, namenjeni storitvam za uporabnike, pamora najmanj petina delovnega časa potekati po 16. uri. Pobudnikpravilno ugotavlja, da ZDR kot splošna ureditev ne vsebuje določbo obveznem začetku oziroma koncu delovnega dne pri posameznihdelodajalcih. Izpodbijana ureditev se torej res razlikuje od splošneureditve, takšno razlikovanje pa je po mnenju pobudnika neustavno,ker naj bi diskriminiralo zdravnike na podlagi poklica.15. Po prvem odstavku 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljeneenake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne gledena narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje,gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokolidrugo osebno okoliščino. Ta ustavna določba torej določa, da zakonodajalecna podlagi osebne okoliščine ne sme diskriminiratiposameznika pri izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.Pobudnik ne navede, pri izvrševanju katere človekove pravicenaj bi bili člani sindikata z izpodbijano ureditvijo diskriminiranizaradi opravljanja zdravniškega poklica. Zato je Ustavno sodiščeizpodbijano ureditev presojalo zgolj z vidika skladnosti z drugimodstavkom 14. člena Ustave.16. Drugi odstavek 14. člena Ustave zagotavlja splošno enakost predzakonom. Kot je bilo že navedeno, po ustaljeni ustavnosodni presojita ustavna določba ne pomeni, da predpis ne bi smel različnourejati enakih položajev pravnih subjektov, pomeni pa, da tega nesme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Zaureditev delovnega časa zdravnikov v drugem in tretjem odstavku41a. člena ZZdrS pa je imel zakonodajalec razumne razloge. Državnizbor navaja, da specifično ureditev delovnega časa narekuje javnakorist, ki je v varstvu pravic bolnikov. Tudi Vlada meni, da sta biliizpodbijani določbi sprejeti z namenom prilagajanja delovnegačasa uporabnikom zdravstvenih storitev in zagotovitve čim širšedostopnosti do storitev zdravniške službe. Ob tem opozarjata, daceloten sistem urejanja družbenega življenja stremi k temu, da sezačetek delovnega časa premakne z zgodnjih jutranjih ur, kar potrjujejotudi trendi v Evropi. Ustavno sodišče ocenjuje, da je širokadostopnost prebivalstva do zdravniških storitev nedvomno v interesuuporabnikov zdravstvenih storitev, glede na naravo in pomembnostteh storitev pa tudi v splošnem interesu. Ureditvi, ki zasleduje takšnecilje, po oceni Ustavnega sodišča ni mogoče očitati samovoljnostiin neskladja z drugim odstavkom 14. člena Ustave.17. Pobudnikovega očitka o neskladju drugega odstavka 41a. člena z49. členom Ustave glede na njegovo pavšalnost Ustavno sodišče nimoglo obravnavati.Dežurna zdravniška služba18. Člen 42 ZZdrS določa, da je dežurstvo posebna oblika dela, sestavljenaiz ur prisotnosti na delovnem mestu - neefektivnih ur in ur oprav-julij 2004 ISIS