glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije
126NOVE PUBLIKACIJEALERGIJSKE BOLEZNI KOŽE PRI ODRASLIHKnjigo Alergijske bolezni kože priodraslih je napisala JadrankaKorsika Mrak, dr. med., uredilaBarbara Latkovič, dr. med. Izšlaje letošnje leto, izdajatelj paje Društvo pljučnih in alergijskih bolnikovSlovenije.Knjiga predstavi alergijske bolezni kože, kiso danes najbolj pogoste, in sicer koprivnico,atopijski dermatitis in kontaktni alergijski dermatitis.Prvo poglavje predstavi koprivnico aliurtakarijo, ki je ime dobila po rastlini koprivi.Za to bolezen je značilno, da je privzdignjenanad kožo. Avtorica navede vzroke za nastanek,predvsem sodijo sem alergeni, ki se nahajajov hrani (živalske beljakovine, določene vrstesadja, žitarice, osvežile pijače, aditivi itd.),antibiotikih, alnalgetikih in hormonih. Drugivzrok je fizikalni, in sicer temperaturne spremembe,mehanski pritiski na kožo in sončnižarki. Avtorica poudari način zdravljenja, prikaterem izpostavi zdravljenje z antihistaminiki.Drugo poglavje predstavi atopijski dermatitisali atopični ekcem, ki se pojavlja pri ljudeh,kateri so dedno nagnjeni k alergijam. Pomnenju avtorice naj bi se bolezen pojavljalapri tistih ljudeh, ki obolevajo za astmo, bronhitisomali senenim nahodom, zato bolezenni nalezljiva. Predstavi vzroke za nastanek,predvsem pršico v hišnem prahu, pelodi travin žit itd. Za zdravljenje priporoča predvsemvlažilne kreme, antihistaminike itd., v primeruposlabšanja pa lokalna kortikosteroidna mazila,ki lahko ob dolgotrajni uporabi okvarijokožo. Na koncu poglavja so dodana preglednain enostavna navodila bolnikom z atopijskimdermatitisom. Sledi tretje poglavje, v kateremje predstavljen kontaktni alergijski dermatitis,ki se pojavi na mestu stika kože z alergenom alidražečimi snovmi iz okolja. Avtorica navaja, daso prizadeti deli kože rdeči, prekriti z bunčicami,drobnimi mehurčki, krastami in luskami.Med vzroki navaja zlasti nikelj (nahaja se vkozmetičnih preparatih itd.), lateks (nahaja se vpisarniškem materialu, oblekah, medicinskemmaterialu itd.), aromatični amini PPD (te snoviso v barvilih za lase, tekstil in krzno), formol(nahaja se v predelavi tekstila, krzna in proizvodihza kemično čiščenje tekstila, v šamponih,milih, deodorantih, insekticidih itd.) in krom(v cementni industriji, predelavi usnja). Kotv prvih dveh poglavjih, so tudi temu dodaninačini zdravljenja in navodila bolnikom skontaktnim alergijskim dermatitisom.Knjiga predstavlja na dovolj nazoren inhkrati poučen način najbolj pogoste kožnebolezni, tako da je namenjena širšemu krogubralcev, medtem ko je zdravniku lahko doberpripomoček za informiranje pacienta v ambulanti.Bralca pritegnejo tudi zanimive ilustracijeBojana Jurca, ki knjigo naredijo bolj razgibano,zato je branje toliko bolj prijetno. Mira DelavecPERSONALIAZdravniška zbornica Slovenije objavlja seznam zdravnikov,ki so opravili program sekundarijataAleksander Dolgan, dr. med.,končal 31. 5. 2004,izpit opravil s pohvaloIris Hvala, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloLindita Silo, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaAndreja Strmčnik, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaMojca Židanik, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloISIS julij 2004
ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU127Življenje za dve tableti na danIza CiglenečkiPred več kot sedmimi leti sem bilaprvič v Afriki. Bila mi je zelo všečin se mi ni, razen morda čudovitoživih odtenkov rdeče in rjavebarve, zdela prav nič klišejska.Niti se mi zdelo, da bi bili ljudje nesrečni inbi trpeli ter ne imeli ničesar za jesti. Nekaj paje na žalost ustrezalo črnim klišejem. Aids. Sskupino slovenskih študentov medicine smodelali v Univerzitetni učni bolnišnici v Lusaki,glavnem mestu Zambije. Čeprav sem predtem že nekaj časa delala na pediatričnem oddelku,me je zares pretreslo šele, ko sem prvičstopila na internistični oddelek. Zgrozil meje pogled na žive okostnjake, ki so ležali naposteljah in še malo po tleh, izsušeni in shujšaniz vdrtimi ličnicami. Večina teh bolnikovje na prvi pogled zadostila definiciji aidsa.Okužbe s HIV-om niso nikomur dokazovaliin tudi govoril ni nihče o njej, še zdravniki navizitah ne. Zakaj bi govorili o nečem, česar nemoremo zdraviti?Zelo sem se razveselila, ko so mi ponudilimesto v Ugandi, kjer ima MSF eno od svojihvzorčnih klinik za bolnike z aidsom in vključujetudi protiretrovirusno zdravljenje. Malo meje skrbelo, ker so bile do tedaj moje izkušnjez zdravljenjem aidsa precej omejene, še imentakšnih in drugačnih zaviralcev si nisem moglazares vtisniti v spomin, kaj šele zapletenih shemjemanja zdravil.Vendar sem si imena zdravil hitro zapomnila,še bolj obraze bolnikov, ki so zaradinjih ostali pri življenju. MSF ima kliniko zabolnike, ki so okuženi s HIV-om, v mestecuArua na severozahodu Ugande. Kliniko boljali manj redno obiskuje okoli 3.000 bolnikov,od katerih jih približno 800 brezplačno prejemaprotiretrovirusna zdravila. Vsi so deležnizdravljenja in preprečevanja oportunističnihokužb in svetovanja. Zdaj jih je najbrž že nekajveč. Vsak mesec pride okoli 150 novih oseb,ki so okužene s HIV-om, okoli 80 bolnikov paprične zdravljenje s protiretrovirusnimi zdravili.Odločitev, kateri bolniki že potrebujejozdravljenje, je klinična in imunološka, gledena število celic CD4 ali stadij bolezni. Klinikaima majhen laboratorij, kjer laboranti podfluorescenčnim mikroskopom ročno štejejocelice CD4.Zdravljenje so generične, že pripravljenetrojne kombinacije zdravil močno poenostavile.Večina bolnikov začne zdravljenje skombinacijo treh protiretrovirusnih zdravil,stavudina, lamivudina in nevirapina, priročnostlačenimi v eno samo tableto. Shema jemanjazato ni preveč zapletena, ena tableta zjutraj, enazvečer. Bolniki v zahodnem svetu, ki prejemajoisto kombinacijo, morajo zaužiti šest tovarniškozaščitenih tablet. To pa gotovo vpliva nato, kako redno bolniki zdravila jemljejo.Naši bolniki jih jemljejo redno. Tudi brezmožnosti določanja virusnih bremen in če neverjamemo preprostim metodam samoporočanjain štetja preostalih tablet, je dober imunološkiodgovor kar zanesljiv dokaz. Povprečnaporast celic CD4 po šestih mesecih zdravljenjaznaša med 90 in 100 celic/mm 3 . Tudi brez takihdokazov so učinki zdravljenja očitni.Bolniki, ki že dolgo niso mogli več preživljatisvojih družin in so zaradi različnihoportunističnih okužb večino časa preživeliČakalnica na klinikiČakalnica PMTCT: Preprečevanje prenosaokužbe HIV z matere na otrokav postelji, začno počasi pridobivati na teži,shujšane ličnice se zapolnijo, ljudem se povrnenasmeh na usta in moč v roke, spet so sposobniza delo in lahko pomagajo k lastnemu preživetjuin preživetju svojih bližnjih. Ti ljudje so spomočjo zdravil ne samo ostali živi, spremenilase je njihova kakovost življenja, saj lahko po-julij 2004 ISIS
- Page 59 and 60: 73D E L O Z B O R N I C Evah. Potre
- Page 61 and 62: 75D E L O Z B O R N I C EProf. dr.
- Page 63 and 64: STROKOVNA SREČANJA77Kakovost v pra
- Page 65 and 66: 79STROKOVNA SREČANJAMedicinske fak
- Page 67 and 68: 82KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJJULIJ
- Page 69 and 70: 84KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJSEPTEM
- Page 71 and 72: 86KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBE
- Page 73 and 74: 88KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOKTOBE
- Page 75 and 76: 90KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMB
- Page 77 and 78: 92KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJNOVEMB
- Page 79 and 80: 94KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJDECEMB
- Page 81 and 82: 96KOLEDAR STROKOVNIH SREČANJOBRAZE
- Page 83 and 84: 98PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJUpada
- Page 85 and 86: 100PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJDisc
- Page 87 and 88: 102PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSKR
- Page 89 and 90: 104PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJSeve
- Page 91 and 92: 106PROGRAMI STROKOVNIH SREČANJOSNO
- Page 93 and 94: 108DELOVNA MESTAJavni zavod Zdravst
- Page 95 and 96: STROKOVNA SREČANJA111Problemi otro
- Page 97 and 98: STROKOVNA SREČANJA113rica zdravstv
- Page 99 and 100: STROKOVNA SREČANJA115zobozdravniko
- Page 101 and 102: STROKOVNA SREČANJA117ski skupnosti
- Page 103 and 104: STROKOVNA SREČANJA119anastrazol in
- Page 105 and 106: STROKOVNA SREČANJA121katerih se ko
- Page 107 and 108: STROKOVNA SREČANJA123Z. Dernovšek
- Page 109: RECENZIJA125Vsaj alkoholu bi bilo t
- Page 113 and 114: ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU129Sončni
- Page 115 and 116: ZDRAVNIKI V PROSTEM ČASU131Ne zapr
- Page 117 and 118: 134IsisGlasilo Zdravniške zbornice
- Page 119 and 120: 136TROBILO ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLO
- Page 121: 138MISLI IN MNENJA UREDNIŠTVAprede
126NOVE PUBLIKACIJEALERGIJSKE BOLEZNI KOŽE PRI ODRASLIHKnjigo Alergijske bolezni kože priodraslih je napisala JadrankaKorsika Mrak, dr. med., uredilaBarbara Latkovič, dr. med. Izšlaje letošnje leto, izdajatelj paje Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov<strong>Slovenije</strong>.Knjiga predstavi alergijske bolezni kože, kiso danes najbolj pogoste, in sicer koprivnico,atopijski dermatitis in kontaktni alergijski dermatitis.Prvo poglavje predstavi koprivnico aliurtakarijo, ki je ime dobila po rastlini koprivi.Za to bolezen je značilno, da je privzdignjenanad kožo. Avtorica navede vzroke za nastanek,predvsem sodijo sem alergeni, ki se nahajajov hrani (živalske beljakovine, določene vrstesadja, žitarice, osvežile pijače, aditivi itd.),antibiotikih, alnalgetikih in hormonih. Drugivzrok je fizikalni, in sicer temperaturne spremembe,mehanski pritiski na kožo in sončnižarki. Avtorica poudari način zdravljenja, prikaterem izpostavi zdravljenje z antihistaminiki.Drugo poglavje predstavi atopijski dermatitisali atopični ekcem, ki se pojavlja pri ljudeh,kateri so dedno nagnjeni k alergijam. Pomnenju avtorice naj bi se bolezen pojavljalapri tistih ljudeh, ki obolevajo za astmo, bronhitisomali senenim nahodom, zato bolezenni nalezljiva. Predstavi vzroke za nastanek,predvsem pršico v hišnem prahu, pelodi travin žit itd. Za zdravljenje priporoča predvsemvlažilne kreme, antihistaminike itd., v primeruposlabšanja pa lokalna kortikosteroidna mazila,ki lahko ob dolgotrajni uporabi okvarijokožo. Na koncu poglavja so dodana preglednain enostavna navodila bolnikom z atopijskimdermatitisom. Sledi tretje poglavje, v kateremje predstavljen kontaktni alergijski dermatitis,ki se pojavi na mestu stika kože z alergenom alidražečimi snovmi iz okolja. Avtorica navaja, daso prizadeti deli kože rdeči, prekriti z bunčicami,drobnimi mehurčki, krastami in luskami.Med vzroki navaja zlasti nikelj (nahaja se vkozmetičnih preparatih itd.), lateks (nahaja se vpisarniškem materialu, oblekah, medicinskemmaterialu itd.), aromatični amini PPD (te snoviso v barvilih za lase, tekstil in krzno), formol(nahaja se v predelavi tekstila, krzna in proizvodihza kemično čiščenje tekstila, v šamponih,milih, deodorantih, insekticidih itd.) in krom(v cementni industriji, predelavi usnja). Kotv prvih dveh poglavjih, so tudi temu dodaninačini zdravljenja in navodila bolnikom skontaktnim alergijskim dermatitisom.Knjiga predstavlja na dovolj nazoren inhkrati poučen način najbolj pogoste kožnebolezni, tako da je namenjena širšemu krogubralcev, medtem ko je zdravniku lahko doberpripomoček za informiranje pacienta v ambulanti.Bralca pritegnejo tudi zanimive ilustracijeBojana Jurca, ki knjigo naredijo bolj razgibano,zato je branje toliko bolj prijetno. Mira DelavecPERSONALIAZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> objavlja seznam zdravnikov,ki so opravili program sekundarijataAleksander Dolgan, dr. med.,končal 31. 5. 2004,izpit opravil s pohvaloIris Hvala, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloLindita Silo, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaAndreja Strmčnik, dr. med.,končala 31. 3. 2004,izpit opravilaMojca Židanik, dr. med.,končala 31. 5. 2004,izpit opravila s pohvaloISIS julij 2004