glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

124TAKO MISLIMOVeliki tektonski premikiAleksander NardinVeliki tektonski premiki so zopetprizadeli naše zdravstvo in topot odmevajo tudi onstran našedomovine. Upam, da ne bomospet deležni sramote samo tisti,ki smo bili v zdravstveni službi obremenjenisamo z delom, ne pa z njeno politiko!Kako je to mogoče, da se na Onkološkeminštitutu ni podrla samo streha, temveč je tamodpovedala zdaj že vsa obsevalna tehnika vradioterapiji? Ali ni sramota, da ima regionalnabolnišnica v Celovcu tri nove aparature, kizadoščajo za potrebe pol milijonskega prebivalstva,ki gravitira na njihov Onkološkiinštitut.Naš Klinični center se pa lahko pohvalisamo z nakupom novih operacijskih miz, ne paz nakupom kakšne nove obsevalne aparature,kljub temu, da so zdaj na Onkološkem inštitutuostale v uporabi le tri, pa še od teh treh je samoena enakovredna celovškim. Obe drugi sta žezdavnaj odslužili, saj je ena stara že 25 let! Alini to sramota za našo vlado z ministrom zazdravje ter njegovimi sekretarji hkrati? Kajtita balkanska “aljkavost” bi se morala že zdavnajpromovirati v naših medijih ter bi se danes neodklanjala obsevalna terapija na skrajno šesttedensko mejo po operacijah ali po drugih posegih.Pacienti in njihovi svojci bi zavreščali terbi drugače reagirali na nakup vladnega letalain na druge ekscese naše vladajoče in drugemenedžerske elite. Zahtevali bi, da se nakupivseh 12-ih, našemu dvomilijonskemu narodu,ki se iz dneva v dan bolj stara, potrebnih obsevalnihaparatur. Kajti starost nas tudi vednobolj usmerja v krog onkoloških pacientov, ki pane spadajo med tisto našo rajo, ki je zavrgla zašest milijard predpisanih zdravil na smetiščenaše zdravstvene politike!RECENZIJAUrgentna nevrologijaUrgentna nevrologija, izdajateljZdruženje nevrologov Slovenijein Klinični oddelek za nevrologijo,uredniki Anton Grad,Anton Mesec in Borut Meglič.Ljubljana, 2003, 215 strani, formata A 5.Avtorji so razdelili prispevke v povezanesklope, tako da imamo na začetku opisanotehniko nevrološke preiskave (A. Grad), ki jisledijo motnje zavesti, od nezavestnega bolnika(V. Švigelj), preko zmedenosti (A. Mesec) inpredhodne motnje zavesti (B. Čebular). Sledijopoglavja o nenadni hemiplegiji in motnjahgovora (B. Žvan), glavobolu (T.Pogačnik inM. Zaletel), poškodbah glave (B. Prestor),akutnih motnjah gibanja, o bolniku s krči(B. Lorber), akutno nastalih monoparezah inakutno nastalih paraparezah in tetraparezah (S.Šega Jazbec in A. Horvat Ledinek), vrtoglavici(A. Grad), nenadni izgubi vida (M. Hawlina),dvojnem vidu (B. Meglič), bolečinskem sindromuv nevrološki ambulanti (D. B. Vodušek),nevrološko pogojenih motnjah dihanja(B. Meglič), motnjah požiranja v nevrološkiambulanti (M. Zaletel), akutnem poslabšanjukronične nevrološke bolezni (F. F. Bajrović inM. Trošt), nevroradioloških preiskavah priobravnavi urgentnega bolnika (N. PečaričMeglič) in na zaključku o laboratorijskihpreiskavah (M. Kambič Butkovič). Predgovorin seznam avtorjev začenjata in zaključujetaknjigo. Knjiga vsebuje številne črnobele skicein ilustracije.Gre za lično in primerno obsežno knjižico,ki je bila nujno potrebna. Posebej pomembno semi zdi, da se je pojavil, sprejel in ustalil pojemurgentne nevrologije. O nevrologiji, ki je biladolgo časa pastorka zelo konservativne internemedicine, je nemški nevrolog Wartenbergrekel, da je nastala tako, da so internisti nekegadne odprli Grayev anatomski atlas na strani, kjerje bil upodobljen razvejani trigeminalni živecin ugotovili, da s to oktopodno pošastjo nočejoimeti več nobenega opravka. Nevrologije se jetako predolgo držal glas, da ima sicer zelo natančnoklinično diagnostiko, da pa se ukvarjapredvsem z neozdravljivimi boleznimi in terapevtskimnihilizmom. Ob takem razmišljanjuza urgentna stanja ni bilo prostora.Poglavja so pretehtano izbrana, nekaterase sicer v posameznostih nekoliko pokrivajo,kar je pri knjigah, ki so delo več avtorjev inv tem primeru tudi treh urednikov, pogostpojav, ki smo se ga že navadili. Kakšno poglavje(npr. motnje požiranja) je vključenobolj zaradi popolnosti, saj so akutna stanja tevrste redka ali se javljajo le kot znak v sklopumasivnih nevroloških izpadov. Tudi kakšen odbolečinskih sindromov verjetno ne bi vzdržalpresoje nujnosti. Zelo primerna je vključitevbolezenskih stanj, za katere pogosto pozabljamo,da so res akutna, še posebej iz bolnikovegazornega kota, na primer nenadna izguba vidaali vrtoglavica.Vključitev kazuističnih opisov je koristna,zlasti če so dobro izbrani.Nekatera avtorji imajo še poglavja »zaprakso« ali »kako ukrepamo«, prav to karpotrebuje zdravnik, ki bo vzel knjigo v rokeob prizadetem bolniku.Zelo dobra je vključitev poglavja o laboratorijskihpreiskavah, z napotki kaj je potrebnoin kaj ne. Neizkušen zdravnik, ki ima pred sebojnezavestnega bolnika in se zaveda, da gre zastanje, pri katerem je življenje ogroženo, se boob občutku nemoči neredko zatekel k laboratorijskimpreiskavam in jih predpisal toliko,kolikor se jih je sposoben v tistih trenutkihspomniti. Morda je zato škoda, da je največprostora namenjenega lumbalni punkciji inlaboratorijskim izvidom likvorja, biokemičnepreiskave pa so ostale bolj ob robu.Pogrešam poglavje o zastrupitvah, v kolikorzadevajo diferencialno diagnozo nezavesti.ISIS julij 2004