glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

STROKOVNA SREČANJA123Z. Dernovšek in Rok Tavčar pa so predstaviliocenjevanje samomorilnega tveganja in načinepreprečevanja samomorilnega vedenja medodvisniki od psihoaktivnih snovi.Samomor se zgodi, a zgodba se na temmestu ne konča. Začne se bolečina in zastavi senam večno vprašanje »Zakaj?«. Začne se procesžalovanja, ki ga spremljajo občutki krivdein nemoči. Udeleženci srečanja smo imeliposebno priložnost, da smo bili del odprtegapogovora med dr. Onjo Grad in dr. SlavkomZiherlom. Spregovorila sta o doživljanju obsamomoru ljubljene osebe. Beseda je tekla ovzrokih in posledicah samomora, o občutkihkrivde ter o reakcijah okolice na žalujoče.Spregovorila sta tudi o tem, kako samomordoživlja oče, ki je hkrati psihiater in kakšneposledice ima samomor na družino in delopsihiatra.Poročilo iz prihodnostiMaja 2005 se bomo srečali v Gentu (Belgija)na 4. mednarodnem srečanju Samomor: nastičišču genov in okolja. Organizacijski odborje namreč na zaključku tretjega srečanjasklenil, da se od tedaj naprej srečamo vsakoleto. Vsako sodo leto v Sloveniji in vsako lihov Belgiji, natančneje v Gentu, pri raziskovalniskupini dr. Keesa van Heeringena.Srečanje so omogočili: GlaxoSmithKline,Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Actual,Baxter, Lilly, Lundbeck, PharmaSwiss, Pfizer,Sanofi-synthelabo – Lek.1. po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RSErrata corrigeVreviji Isis št. 6/04 v prispevkuz naslovom “Seminar oreproduktivni medicini inneplodnosti” avtorja IvanaŽebeljana, je prišlo do napakepri interpretaciji kratice. Na strani 120,tretji stolpec, prvi stavek se pravilno glasi:»Popolnoma novo obzorje je odprla predvgnezditvenagenska diagnostika (PGD), kov postopku ...«Avtor se bralcem vljudno opravičuje inprosi za razumevanje.TAKO MISLIMOSpoštovano uredništvo!Tonja Gomzi HrabarPri svojem terenskem delu doživljamomarsikaj, mnoge prigodein nezgode, nekatere nas le bledooplazijo, druge nas pretresejo in senam za vselej vtisnejo v spomin ssvojo nedoumljivostjo in pretresljivostjo.Naj vam opišem eno od teh, mogoče bozanimiva tudi ostalim kolegom.Morda se spominjate zanimive oddaje nakanalu Discovery. Ženska je imela psa, ki ji jeposkusil spraskati s kože materino znamenje.Ker se je bala, da ga bo ranil, si ga je dala odstraniti.Potem so ugotovili, da gre za malignimelanom. To so s tem psom večkrat poskusiliše na drugih pacientih in prišli do zaključka,da so psi sposobni “nakazati” maligno spremenjenakožna znamenja. Sama sem vodnicareševalnega psa in lahko si predstavljam takpouk, vendar je možen le, če pes išče človeka,saj tako lahko preverimo najdbo pri vajah, prirakavi celici pa je to težje izvedljivo.Sedaj pa k stvari.V prijazni dolenjski vasici živi prijaznadružina. Vsi so ljubeznivi ljudje, silno navezanidrug na drugega. Teži pa jih hudo prekletstvo,saj skoraj ni člana družine, ki se v zrelejših letihne bi spopadal z rakom, in rakave bolezni skorajvedno končajo njihova življenja. Med njimije (ali bolje rečeno je bilo) tudi mlado dekle,ki še ni imelo trideset let. Rada je zahajala kbližnjim sosedom, ki so imeli prijaznega psa.Le-ta je dekle poznal in sta vselej dobro shajaladrug z drugim. Vse do nedoumljivega hipa,ko je prišla na obisk in je pes brez opozorilanenadoma popadel njeno golen, na kateri jeimela rjav nevus. Rana je bila grda. Šla je hkirurgu, kjer so jo zašili in vstavili dren itd.Znamenje je ostalo, kjer je bilo. Pes še naprejni kazal nobene sovražnosti do dekleta, spetse mu je lahko približala, za znamenje pa seni več zmenil.Rana se je zarasla. Mesece po tem se jezačelo znamenje spreminjati. Dekle ga je v zlislutnji skrivalo pred svojci, dokler ga ni nekočopazila njena sestra, ki jo je nemudoma pripeljalak meni. Zadevo sem si ogledala. Spominjalome je na parazita iz kake fantastičnezgodbe – čepelo je tam, na dekletovi goleni, zamandarino veliko; rožnato, prosojno. Videti jebilo preplete žil. Kar videl si, kako pohlepnosrka hrano vase in nepreklicno uničuje svojogostiteljico.Seveda je bilo dekle isti hip napoteno konkologom, ki so se zadeve lotili tako, kotznajo le oni. Ko vidijo s smrtjo zaznamovanegačloveka, se borijo z vsemi sredstvi in orožji, dabi smrt opeharili (kar v takih primerih redkouspe) in da bi k boju in upanju vzpodbudilibolnike (kar uspe skoraj vedno). Žal dekletuni bilo pomoči. Kljub boju njenih zdravnikovin njenemu lastnemu optimizmu si smrt tokratsvoje žrtve ni dala iztrgati in pred dvemadnevoma so svojci sporočili, da je nesrečnodekle umrlo v bolnišnici.Takrat me je prešinila misel in spomnilasem se psa. Začela sem se zanimati zanj. Žaltudi njega ni več. V svoja pasja večna lovišča jeodšel nekaj mesecev pred svojo prijateljico, insicer v štirinajstem letu, kar je za kosmatincakar lepa starost. S seboj je odnesel veliko skrivnost– morda je res hotel opozoriti na grozečonevarnost? Je mar obupal nad neumnimi dvonožci,ki niso razumeli njegovega svarila?Meni pa sta zapustila bridek spomin inspoznanje, da je tok življenja pogosto nedoumljivin da moramo znati prisluhniti tuditistim namigom, ki niso ne doktrina in nelaboratorijski izvid.julij 2004 ISIS