glasilozdravni š kezborniceslovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

122STROKOVNA SREČANJASamomor na stičišču genov in okoljaMaja Zorko, Andrej Marušič, Saška RoškarPoročilo iz preteklostiMaja 2000 je v Sloveniji 51 oseb naredilosamomor (1), v Ljubljani pa se je zgodilo 1.mednarodno srečanje Samomor: na stičiščugenov in okolja. Dve leti zatem, maja 2002, jesamomor naredilo 49 oseb (1), v Portorožu pase je zgodilo 2. mednarodno srečanje Samomor:na stičišču genov in okolja.Poročilo iz sedanjostiOd 13. do 15. maja 2004 se je v Portorožuzgodilo 3. mednarodno srečanje Samomor:na stičišču genov in okolja, tokrat s podnaslovomSamomor kot prezgodnja umrljivost.Organizator srečanja je ostal Inštitut za varovanjezdravja Republike Slovenije, in sicerv sodelovanju z nekaterimi farmacevtskimipodjetji (glavni pokrovitelj srečanja je bil GlaxoSmithKline)in z Ministrstvom za šolstvo,znanost in šport. Na obali se je zbralo večkot sto priznanih suicidologov iz Slovenijein tujine, ki so v obliki predavanj, posterjevin delavnic samomor predstavili kot oblikoprezgodnje umrljivosti. Srečanju na pot so13. maja na svečani otvoritvi spregovorilidoc. dr. Andrej Marušič, direktor Inštitutaza varovanje zdravja v imenu organizatorja,podžupan občine Piran gospod Drago Žerjal vimenu gostitelja in dr. Dorjan Marušič, državnisekretar na Ministrstvu za zdravje.V petek, 14. maja, se je začelo s prvimvsebinskim sklopom Na stičišču genetskih inokoljskih ter bioloških in psiholoških vidikovsamomorilnega vedenja. Odprl ga je MartinKnapp (Velika Britanija) s plenarnim predavanjemo ekonomskih posledicah samomora.Sledilo je plenarno predavanje Dana Rujesca(Nemčija) o serotonergičnih kandidatnihgenih za samomorilno vedenje in agresivnostter predavanje Andreja Marušiča (Slovenija) opomembnosti definicije in genetskih aspektovsamomorilnega vedenja. Siarhei Kandrychyn(Belorusija) je nato predstavil evolucijski pristoppri razlagi razpršenosti samomora naprimeru Rusije, Belorusije in Ukrajine; UrbanGroleger (Slovenija) pa je predaval o impulzivnostiin samomorilnem vedenju. Zatem staKurt Audenaert in Kees van Heeringen, oba izBelgije, predstavila izsledke uporabe različnihtehnik slikanja možganov pri samomorilnih,depresivnih, impulzivnih in agresivnihosebah. Pri razvoju samomorilnega vedenjasta poudarila predvsem vlogo prefrontalnemožganske skorje in vlogo serotoninskeganevrotransmiterskega sistema.Istega dne popoldne se je začel drugi vsebinskisklop z naslovom Na stičišču med raziskovanjemin preventivo samomorilnega vedenja,ki sta ga vodila nekdanji predsednik IASP-a, toje mednarodnega združenja za preprečevanjesamomora, Diego De Leo (Avstralija) in MartinaTomori (Slovenija). Predavanja je odprlDiego de Leo s predstavitvijo učinkovitostirazličnih nacionalnih programov za preprečevanjesamomora v obdobju prvih petihlet. Barbara Barrett (Anglija) in Janja Šešok(Slovenija) sta spregovorili o učinkovitosti inekonomskih vidikih intervencij pri osebah zdepresijo ter o socioekonomskih vidikih samomorav Sloveniji. Gregor Henderson (Škotska)je nato predstavil prve rezultate škotskeganacionalnega programa preventive samomorilnegavedenja. Program se imenuje »ChooseLife oziroma Izberi življenje«. Na Škotskemso ga začeli izvajati leta 2002 in predstavljadel njihovega nacionalnega programa za izboljšanjeduševnega zdravja s ciljem zmanjšatisamomorilno vedenje za 20 odstokov do leta2013. O samomoru na Irskem in strategijahirskega preventivnega programa so kasnejespregovorili John Connolly, Paul Corcoran inDerek Chambers. S predavanji so opozorili napomen celostne obravnave samomorilnega vedenjain na pomen učinkovitega nacionalnegaprograma preventive samomorilnega vedenja.Slednjega Slovenija žal še vedno ni potrdila,čeprav je strokovno sestavljena komisija iz vrstpsihiatrije, preventive in osnovnega zdravstvaprogram že pripravila po naročilu Ministrstvaza zdravje.V nadaljevanju so sledila vzporedna predavanja.Prvi sklop je bil namenjen novejšimizsledkom genetsko molekularnih raziskavsamomorilnega vedenja. Vodila sta ga DanRujescu (Nemčija) in Karen Sugden (Anglija).V drugem vzporednem sklopu, ki sta ga vodilaUrban Groleger (Slovenija) in Paul Corcoran(Irska), je Katrien Bernagie (Belgija) predstavilaizsledke študije o podobnostih in razlikahsamomorilnega in agresivnega vedenja, MojcaŠoštaršič (Slovenija) pa je predstavila teorijoo disfunkciji desne možganske hemisfere insamomorilnem vedenju. Saška Roškar (Slovenija)je predavala o motnjah pozornosti inStroopovem emocionalnem testu. GwendolynPortzky (Belgija) je predstavila izsledke preventivnegaprograma samomorilnega vedenja,ki temelji na delu na šolah in izobraževanjuučencev. Nuša Konec Juričič (Slovenija) jepredstavila izčrpno delo skupine za preprečevanjesamomora iz Zavoda za zdravstvenovarstvo Celje, Andrej Marušič (Slovenija) pa jepredaval o slovenski Gotlandski študiji. Predstavilje prve pozitivne rezultate slovenskegapreventivnega programa, ki se je v Slovenijizačel izvajati v letu 2002. Program temelji naizobraževanju delavcev v osnovnem zdravstvuo pravočasnem prepoznavanju in ustreznemzdravljenju depresije. V soboto dopoldne jeTim Pfeiffer-Gerschel (Nemčija) predstavilEvropski projekt boja proti depresiji (EuropeanAlliance Against Depression), v katerega jepoleg 16 drugih evropskih držav, z letošnjimletom preko Inštituta za varovanje zdravja,vključena tudi Slovenija.V soboto, 15. maja, smo v Portorožu gostilipredstavnike slovenske in ameriške vojske.Slovensko vojsko sta predstavljali Petra Resmanin Romana Rupar, načelnica oddelkapsihološke dejavnosti Poveljstva sil slovenskevojske. Predstavili sta načine preprečevanjasamomorilnega vedenja v slovenski vojski.Ameriški program sta z zanimivimi predavanjiin delavnicami predstavila polkovnik Rick L.Campise, vodja programa za preventivo samomorovv ameriških zračnih silah, in DavidJobes. Po besedah polkovnika Ricka Campiseaso s programom, sestavljenim iz enajstih različnihpobud, uspeli znižati število samomorovza 36 odstotkov. Izvajali so različnih delavniceza premagovanje stresa, obvladovanje jeze insamopomoči. Delali so tudi individualno.V soboto popoldne so bile na programu šetri delavnice. Urban Groleger, Maja Radobuljacin Nuša Konec Juričič, vsi trije iz Slovenije,so govorili o ocenjevanju samomorilnegatveganja in načinih preprečevanja samomoramed adolescenti. Caroline Farquharin Gregor Henderson sta predstavila akcijskinačrt že omenjenega programa preventivesamomorilnega vedenja na Škotskem, MojcaISIS julij 2004