STROKOVNO POROČILO 2006 - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborSTROKOVNO POROČILO 2006z recenzijoISSN 1854 – 3227

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO 2006Uredniški odbor:prim. Anton Židanik, dr. med., spec., predsednikAnton Kranjc, univ. dipl. ekon.asist. Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.Strokovni odbor:prim. Anton Židanik, dr. med., spec., predsednikAndreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org.Tatjana Geč, viš. med. ses., univ. dipl. org.asist. Suzana Kert, dr. med., spec.Zdenka Kopše, prof. zdr. vzg.Gorazd Sajko, dr. dent. med.Helena Rokovec, dipl. m. s.mag. Leon Radolli, dr. med., spec.Milena Frankič, viš. med. ses.Miran Becner, dr. med., spec.Zvonka Auer, viš. med. ses., spec.asist. Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.Glavni urednik:asist. Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.Strokovni recenzenti strokovnega poročila:prim. Anton Židanik, dr. med., spec., višji predavateljTatjana Geč, viš. med. ses., univ. dipl. org., predavateljicaAndreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org., predavateljicaIzdal in založil:Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborUlica talcev 92000 Mariborhttp://www.zd-mb.siinfo@zd-mb.siRealizacija:Darko Saje s.p., MariborNaklada:55 izvodovII

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO 2006ISSN 1854 – 3227III

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006K A Z A L OSTROKOVNO POROČILO ORGANIZACIJSKE ENOTE VARSTVO ŽENSK, OTROK IN MLADINE ................................21. Uvod.................................................................................................................................................................................. 31.1. Vodstvo OE VŽOM..................................................................................................................................................... 32. Program dela v letu 2006 in realizacija............................................................................................................................. 53. Kadri.................................................................................................................................................................................. 64. Projekti promocije zdravja in razvoja dejavnosti OE ........................................................................................................ 65. Znanstveno raziskovalno delo .......................................................................................................................................... 76. Sistem vodenja kakovosti ................................................................................................................................................. 77. Informacijsko komunikacijska tehnologija......................................................................................................................... 78. Novosti in problematika OE VŽOM................................................................................................................................... 89. Sodelovanje z drugimi zdravstvenimi zavodi.................................................................................................................... 810. Razvojni in strokovni cilji v letu 2006 .............................................................................................................................. 8POROČILO SLUŽBE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK............................................................101. Predstavitev dejavnosti službe ....................................................................................................................................... 112. Program dela službe za leto 2006 za ZZZS ................................................................................................................... 123. Realizacija delovnega programa I. – XII. 2006............................................................................................................... 124. Glavarine v letu 2006...................................................................................................................................................... 155. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 166. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 167. Kadrovska zasedba na dan 31.12.2006......................................................................................................................... 168. Izobraževanje.................................................................................................................................................................. 179. Publicistična dela ............................................................................................................................................................ 1710. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe ..................................................................... 1911. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 1912. Informacijsko komunikacijska tehnologija - IKT............................................................................................................ 20POROČILO O DELU SLUŽBE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE IN O ZDRAVSTVENEMSTANJU ŠOLSKIH OTROK IN MLADINE V LETU 2006 IN V ŠOLSKEM LETU 2005/2006...........................................211. Predstavitev službe......................................................................................................................................................... 222. Dejavnost službe............................................................................................................................................................. 222.1. Temeljne naloge Službe za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine.............................................................. 223. Program dela službe....................................................................................................................................................... 234. Realizacija programa dela .............................................................................................................................................. 234.1. Preventivna dejavnost.............................................................................................................................................. 234.2. Kurativna dejavnost.................................................................................................................................................. 254.3. Pulmološka ambulanta ............................................................................................................................................ 265. Glavarina......................................................................................................................................................................... 276. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 277. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 278. Kadri................................................................................................................................................................................ 289. Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v letu 2006......................................................................................................... 3010. Publicistično delo .......................................................................................................................................................... 3011. Projekti, namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe .................................................................... 3012. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 3113. Informacijsko komunikacijska tehnologija..................................................................................................................... 3114. Razno............................................................................................................................................................................ 31IV

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSK ......................................................................... 321. Dejavnost službe............................................................................................................................................................. 332. Program dela službe....................................................................................................................................................... 332.1. Zdravstveno varstvo v nosečnosti, ob porodu in po porodu .................................................................................... 342.2. Zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine .............................................................................................. 342.3. Zdravstveno varstvo žensk zaradi preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja ginekoloških bolezni ......................... 342.4. Strokovno metodološko in raziskovalno delo........................................................................................................... 343. Realizacija programa dela .............................................................................................................................................. 353.1. Število pregledov, obiskov in ostalih storitev ........................................................................................................... 353.2. Načrtovanje družine ................................................................................................................................................. 353.3. Zdravstveno varstvo nosečnic ................................................................................................................................. 354. Sodelovanje s strokovnimi službami ZD in drugimi zavodi............................................................................................. 365. Glavarina......................................................................................................................................................................... 366. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 377. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 378. Kadri................................................................................................................................................................................ 379. Izobraževanje zaposlenih ............................................................................................................................................... 3810. Znanstveno raziskovalna dejavnost ............................................................................................................................. 38POROČILO O DELU CENTRA ZA BOLEZNI DOJK .......................................................................................................39POROČILO O DELU SPECIALISTIČNIH AMBULANT....................................................................................................411. Kratka predstavitev vodstva službe ................................................................................................................................ 421.1. Oftalmologija ............................................................................................................................................................ 421.2. ORL - audiologija ..................................................................................................................................................... 422. Program dela službe in realizacija.................................................................................................................................. 423. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 424. Aktivnosti za pridobivanje pacientov............................................................................................................................... 425. Kadri................................................................................................................................................................................ 425.1. Oftalmologija ............................................................................................................................................................ 425.2. ORL – audiologija..................................................................................................................................................... 436. Izobraževanje zaposlenih ............................................................................................................................................... 437. Strokovno izpopolnjevanje.............................................................................................................................................. 438. Znanstveno raziskovalno delo in publicistično delo........................................................................................................ 439. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe ....................................................................... 4310. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 4311. Razno............................................................................................................................................................................ 43POROČILO O DELU OE SPLOŠNO ZDRAVSTVENO VARSTVO TER SLUŽBE SPLOŠNE MEDICINE ZA LETO 2006........................................................................................................................................................................................441. Organigram in dejavnosti, ki jih OE pokriva.................................................................................................................... 462. Program dela in realizacija službe splošne medicine za tekoče leto ............................................................................. 493. Kadri: Služba splošne medicinske dejavnosti (stanje na dan 31.12.2006) .................................................................... 504. Projekti namenjeni promociji zdravja in razvoju dejavnosti OE...................................................................................... 515. Medijsko predstavljanje OE in njenih dejavnosti v javnosti ............................................................................................ 516. Znanstveno raziskovalno delo ........................................................................................................................................ 517. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................... 518. Informacijsko komunikacijska tehnologija - IKT.............................................................................................................. 529. Predstavitev novih storitev OE........................................................................................................................................ 5210. Novosti in problematika OE .......................................................................................................................................... 5211. Informiranje zaposlenih................................................................................................................................................. 52V

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200612. Glavni problemi............................................................................................................................................................. 5313. Sodelovanje z drugimi zdravstvenimi zavodi v Sloveniji in tujini .................................................................................. 5314. Razvojni cilji za naslednje leto...................................................................................................................................... 5315. Strokovni cilji za naslednje leto..................................................................................................................................... 54POROČILO O DELU SLUŽBE ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO (FRM)...........................................551. Uvod................................................................................................................................................................................ 562. Program v letu 2006 ....................................................................................................................................................... 563. Realizacija programa v letu 2006 ................................................................................................................................... 564. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 575. Kadri................................................................................................................................................................................ 575.1. Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006 .................................................................................................................. 575.2. Kadrovske spremembe ............................................................................................................................................ 585.3. Dopusti, spremstvo in nega družinskega čana, izobraževanje................................................................................ 586. Kabinet za limfno drenažo in cirkulatorne motnje........................................................................................................... 607. Poročilo o delu v kineziološkem kabinetu za leto 2006.................................................................................................. 618. Medicinska oprema......................................................................................................................................................... 629. Investicije in vzdrževanje ................................................................................................................................................ 6210. Cilji ................................................................................................................................................................................ 62POROČILO O DELU SLUŽBE ZA LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO ........................................................................631. Predstavitev in dejavnost službe .................................................................................................................................... 642. Prikaz opravljenega dela ................................................................................................................................................ 683. Čakalne dobe in delovni čas laboratorijev...................................................................................................................... 704. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 715. Kadri................................................................................................................................................................................ 715.1. Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006 ................................................................................................................. 716. Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje zaposlenih ................................................................................................ 737. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe ....................................................................... 748. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................... 749. Informacijsko komunikacijska tehnologija - IKT.............................................................................................................. 7510. Razno............................................................................................................................................................................ 76POROČILO SLUŽBE PNEUMOFTIZIOLOŠKEGA DISPANZERJA ZA LETO 2006........................................................781. Dejavnost službe............................................................................................................................................................. 792. Organizacija dela ............................................................................................................................................................ 793. Program dela službe in realizacija.................................................................................................................................. 794. Kadrovska organizacija................................................................................................................................................... 824.1. Zaposleno osebje na dan 31.12.2006...................................................................................................................... 824.2. Kadrovske spremembe ............................................................................................................................................ 834.3. Strokovno izpopolnjevanje ....................................................................................................................................... 834.4. Dopusti ..................................................................................................................................................................... 834.5. Opravljene ure v letu 2006....................................................................................................................................... 845. Zdravstveno vzgojno delo............................................................................................................................................... 846. Zaključek......................................................................................................................................................................... 84POROČILO O DELU PSIHOHIGIENSKO PSIHIATRIČNE SLUŽBE – DISPANZERJA ZA PSIHOHIGIENO ..................861. Predstavitev dejavnosti službe ....................................................................................................................................... 872. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 883. Izobraževanje.................................................................................................................................................................. 884. Predavanja...................................................................................................................................................................... 88VI

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU CENTRA ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG(CPZOPD).......................................................................................................................................................................891. Predstavitev dejavnosti službe ....................................................................................................................................... 902. Program dela službe....................................................................................................................................................... 903. Realizacija programa dela .............................................................................................................................................. 904. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 905. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 906. Kadri................................................................................................................................................................................ 917. Izobraževanje.................................................................................................................................................................. 918. Znanstveno raziskovalno delo in publicistično delo........................................................................................................ 919. Učna baza....................................................................................................................................................................... 9110. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe ..................................................................... 9111. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 9212. Razno............................................................................................................................................................................ 92POROČILO O DELU DISPANZERJA ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA IN DRUGIH ODVISNOSTI..........................931. Predstavitev dejavnosti................................................................................................................................................... 942. Program dela službe....................................................................................................................................................... 943. Realizacija programa dela .............................................................................................................................................. 944. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 945. Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov..................................................................................................................... 956. Kadri................................................................................................................................................................................ 957. Izobraževanje zaposlenih ............................................................................................................................................... 958. Znanstveno raziskovalno delo ........................................................................................................................................ 959. Publicistično delo ............................................................................................................................................................ 9510. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe ..................................................................... 9511. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 9512. Razno............................................................................................................................................................................ 96POROČILO O DELU DISPANZERJA ZA PEDOPSIHIATRIJO .......................................................................................971. Dejavnost dispanzerja .................................................................................................................................................... 982. Program dela dispanzerja za pedopsihiatrijo ................................................................................................................. 983. Realizacija programa dela .............................................................................................................................................. 993.1. Kurativno delo .......................................................................................................................................................... 993.2. Preventivno delo ...................................................................................................................................................... 994. Čakalne dobe.................................................................................................................................................................. 995. Aktivnosti in pridobivanje novih pacientov.................................................................................................................... 1006. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1007. Izobraževanje zaposlenih ............................................................................................................................................. 1008. Strokovno izpopolnjevanje............................................................................................................................................ 1009. Promocija zdravja in promoviranje dejavnosti dispanzerja........................................................................................... 10210. Sistem vodenja kakovosti ........................................................................................................................................... 10211. Razno.......................................................................................................................................................................... 102POROČILO O DELU CENTRA ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ IN REŠEVALNE PREVOZE ................................1031. Dejavnost ...................................................................................................................................................................... 1042. Organizacijske novosti.................................................................................................................................................. 1052.1. Projekti ................................................................................................................................................................... 1053. Program dela službe..................................................................................................................................................... 1053.1. Poročilo o delu ....................................................................................................................................................... 1064. Kader ............................................................................................................................................................................ 109VII

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065. Aktivnosti....................................................................................................................................................................... 1095.1. Sodelovanje na prireditvah – zdravstvena zaščita................................................................................................. 1095.2. Strokovna usposabljanja........................................................................................................................................ 1095.3. Znanstveno – raziskovalno delo............................................................................................................................. 1106. Strokovni cilji za leto 2007 ............................................................................................................................................ 1106.1. Zaključek projekta dispečerski center.................................................................................................................... 1106.2. Prostorska problematika ........................................................................................................................................ 1106.3. Tehnološki razvoj in raziskovalno delo .................................................................................................................. 1106.4. Strategija razvoja nenujnih prevozov..................................................................................................................... 1106.5. Organizacija dela ................................................................................................................................................... 111POROČILO O DELU OE ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO V LETU 2006 .................................................................1121. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1131.1. Vodstvo organizacijske enote ................................................................................................................................ 1131.2. Organizacijska razdelitev ....................................................................................................................................... 1132. Program v letu 2006 ..................................................................................................................................................... 1133. Realizacija programa v letu 2006 ................................................................................................................................. 1144. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1154.1. Strokovna izpopolnjevanja ..................................................................................................................................... 1175. Investicijska vlaganja in obnova osnovnih sredstev..................................................................................................... 1176. Zastavljeni cilji............................................................................................................................................................... 1177. Strokovni nadzor s strani ZZZS .................................................................................................................................... 1178. Komisija za interni strokovni nadzor ............................................................................................................................. 1179. Reševanje pritožb in zbiranje pohval............................................................................................................................ 118POROČILO O DELU V LETU 2006 – SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA STOMATOLOŠKO PROTETIKO, ORALNOKIRURGIJO IN USTNE, ZOBNE BOLEZNI TER PARODONTOLOGIJO......................................................................1191. Predstavitev dejavnosti................................................................................................................................................. 1202. Program službe za leto 2006........................................................................................................................................ 1213. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1224. Strokovno izpopolnjevanje............................................................................................................................................ 123POROČILO O DELU V LETU 2006 – SPLOŠNA ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA ZA ODRASLE...............................1241. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1252. Program službe za leto 2006........................................................................................................................................ 1253. Kader ............................................................................................................................................................................ 1264. Oprema v ordinacijah.................................................................................................................................................... 1275. Število odsotnosti v letu 2006....................................................................................................................................... 1286. Strokovno izpopolnjevanje............................................................................................................................................ 1287. Število vpisanih pacientov ............................................................................................................................................ 129POROČILO O DELU V LETU 2006 – ORTODONTSKA IN PEDONTOLOŠKA SPECIALISTIČNA DEJAVNOST TERDEJAVNOST ZA ZOBOZDRAVSTVENO PREVENTIVO IN VZGOJO..........................................................................1301. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1312. Cilji in program dela ...................................................................................................................................................... 1313. Vodenje službe ............................................................................................................................................................. 1314. Specialistična ortodontska dejavnost ........................................................................................................................... 1314.1. Specialistične ortodontske ambulante ................................................................................................................... 1324.2. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadra ................................................................................................ 1325. Ortodontski zobotehnični laboratorij ............................................................................................................................. 1335.1. Strokovno izpopolnjevanje kadra ........................................................................................................................... 1336. Specialistična pedontološka dejavnost......................................................................................................................... 133VIII

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20066.1. Strokovno izpopolnjevanje ..................................................................................................................................... 1347. Dejavnost za zobozdravstveno in preventivno vzgojo.................................................................................................. 1347.1. Strokovno izpopolnjevanje ..................................................................................................................................... 135POROČILO O DELU V LETU 2006 – DISPANZERSKA ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA ZA OTROKE IN MLADINO.1361. Pripadnost..................................................................................................................................................................... 1372. Vsebina delovanja ........................................................................................................................................................ 1373. Mreža in seznam enot .................................................................................................................................................. 1374. Demografski podatki ..................................................................................................................................................... 1375. Izvajalci ......................................................................................................................................................................... 1386. Način dela in sprejemanja varovancev......................................................................................................................... 1387. Zobozdravstvena obravnava v nujnih primerih............................................................................................................. 1388. Čakalna doba................................................................................................................................................................ 1389. Realizacija programa do ZZZS in kadri ........................................................................................................................ 13810. Nekaj podatkov iz vsebine realiziranega programa v letu 2006................................................................................. 13911. Preventivni zobozdravniški pregledi v letu 2006 – nekaj epidemioloških podatkov ................................................... 13912. Finančno poslovanje................................................................................................................................................... 14013. Plan nabave osnovnih sredstev, investicijska vlaganja in vzdrževanje...................................................................... 14014. Strokovno izobraževanje ............................................................................................................................................ 14015. Podiplomsko izobraževanje........................................................................................................................................ 140POROČILO O DELU V LETU 2006 – ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ.......................................................................1411. Organizacija.................................................................................................................................................................. 1422. Realizacija programa do ZZZS..................................................................................................................................... 1423. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1424. Investicije v letu 2006 ................................................................................................................................................... 1435. Letno poročilo realizacije točk zobotehničnega laboratorija......................................................................................... 144STROKOVNO POROČILO ORGANIZACIJSKE ENOTE MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA ..........................1461. Organigram in dejavnosti.............................................................................................................................................. 1471.1.Dispanzerska služba............................................................................................................................................... 1471.2. Služba za skupne potrebe ..................................................................................................................................... 1482. Program dela ................................................................................................................................................................ 1493. Realizacija programa dela ............................................................................................................................................ 1504. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1525. Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti OE........................................................................... 1526. Znanstveno - raziskovalno delo.................................................................................................................................... 1537. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 1538. Informacijsko komunikacijska tehnologija..................................................................................................................... 1539. Novosti in problematika OE .......................................................................................................................................... 15410. Cilji .............................................................................................................................................................................. 154STROKOVNO POROČILO O DELU DISPANZERSKE SLUŽBE OE MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA ........1551. Dejavnost službe........................................................................................................................................................... 1562. Program dela službe..................................................................................................................................................... 1563. Realizacija delovnega programa .................................................................................................................................. 1564. Glavarina....................................................................................................................................................................... 1575. Čakalne dobe................................................................................................................................................................ 1576. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1577. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje................................................................................................................. 1588. Znanstveno in raziskovalno delo .................................................................................................................................. 1589. Publicistično delo .......................................................................................................................................................... 158IX

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200610. Projekti namenjeni promociji in promoviranju dejavnosti službe ................................................................................ 15811. Sistem vodenja kakovosti ........................................................................................................................................... 15812. Razno.......................................................................................................................................................................... 158POROČILO O DELU SLUŽBE ZA SKUPNE POTREBE STROKOVNIH ENOT ............................................................1591. Naziv enote ................................................................................................................................................................... 1602. Kadri.............................................................................................................................................................................. 1603. Prostori.......................................................................................................................................................................... 1604. Aparature ...................................................................................................................................................................... 1605. Obseg in vsebina dela .................................................................................................................................................. 1616. Opravljeno delo in storitve v letu 2006 ......................................................................................................................... 1617. Izobraževanje................................................................................................................................................................ 1628. Znanstveno – raziskovalno delo oziroma publikacije ................................................................................................... 1629. Predlogi in zaključki ...................................................................................................................................................... 162STROKOVNO POROČILO O DELU ORGANIZACIJSKE ENOTE PATRONAŽNO VARSTVO ZA LETO 2006 ...1631. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1642. Predstavitev OE........................................................................................................................................................... 1643. Organigram OE............................................................................................................................................................ 1644. Program dela OE ......................................................................................................................................................... 1655. Realizacija programa dela OE..................................................................................................................................... 1656. Kadri OE ...................................................................................................................................................................... 1657. Avtomobili OE .............................................................................................................................................................. 1698. Projekti OE................................................................................................................................................................... 1709. Medijsko predstavljanje OE ......................................................................................................................................... 17010. Znanstveno raziskovalno delo OE.............................................................................................................................. 17011. Sistem vodenja kakovosti OE..................................................................................................................................... 17012. Predstavitev novih storitev OE .................................................................................................................................. 17013. Novosti in problematika OE ........................................................................................................................................ 17014. Sodelovanje OE......................................................................................................................................................... 17015. Informacijsko komunikacijska tehnologija................................................................................................................... 17116. Razvojni in strokovni cilji OE...................................................................................................................................... 171STROKOVNO POROČILO O DELU ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKA NA DOMU ZA LETO 2006............................1721. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1732. Program dela službe..................................................................................................................................................... 1733. Realizacija programa .................................................................................................................................................... 1733.1. Gibanje pacientov .................................................................................................................................................. 1743.2. Opravljeni obiski in storitve .................................................................................................................................... 1743.3. Popoldansko delo v letu 2006................................................................................................................................ 1763.4. Dežurstvo v letu 2006 ............................................................................................................................................ 1764. Strokovno izpopolnjevanje............................................................................................................................................ 1765. Sistem vodenja kakovosti ............................................................................................................................................. 1776. Informacijsko komunikacijska tehnologija..................................................................................................................... 1777. Razno............................................................................................................................................................................ 1777.1. Timsko sodelovanje – zdravstveni tim ................................................................................................................... 1777.2. Ampulirana zdravila................................................................................................................................................ 177STROKOVNO POROČILO O REALIZACIJI DELOVNEGA PROGRAMA OE PV ZA LETO 2006..........................1781. Delovne ure za leto 2006.............................................................................................................................................. 1792. Število obiskanih družin v letu 2006 ............................................................................................................................. 1793. Število vseh obiskov po varovancih.............................................................................................................................. 180X

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063.1. Razmerje med preventivnimi in kurativnimi obiski................................................................................................. 1814. Preventivni obiski po posameznih varovancih.............................................................................................................. 1824.1. Obravnava novorojenčkov in dojenčkov v polivalentni patronažni službi.............................................................. 1824.2. Obravnava žena v polivalentni patronažni službi................................................................................................... 1824.3. Obravnava starostnikov v polivalentni patronažni službi ....................................................................................... 1834.4. Obravnava bolnikov v polivalentni patronažni službi ............................................................................................. 1835. Preventivni obiski po naročilu ....................................................................................................................................... 1836. Prvič odkriti zdravstveno-socialni problemi................................................................................................................... 1837. Področje zdravstveno vzgojnega dela polivalentne patronažne službe....................................................................... 1848. Intervencije v polivalentni patronažni službi ................................................................................................................. 1848.1. Vrsta in mesto intervencij....................................................................................................................................... 1848.2. Opravljene negovalne intervencije v letu 2006 ...................................................................................................... 1859. Rezimiranje realizacije delovnega programa ............................................................................................................... 186STROKOVNO POROČILO O DELU SOCIALNE DEJAVNOSTI ZA LETO 2006..........................................................1881. Uvod.............................................................................................................................................................................. 1892. Program dela socialne dejavnosti................................................................................................................................. 1893. Realizacija delovnih nalog ............................................................................................................................................ 1894. Strokovni vidik............................................................................................................................................................... 1905. Osnovne značilnosti...................................................................................................................................................... 1906. Doseganje ciljev............................................................................................................................................................ 1917. Strokovno izpopolnjevanje............................................................................................................................................ 1918. Zaključek....................................................................................................................................................................... 191STROKOVNO POROČILO ZA PATRONAŽNO ZDRAVSTVENO NEGO NOSEČNICE, OTROČNICE INNOVOROJENČKA V SLUŽBI POLIVALENTNE PATRONAŽE MARIBOR ZA LETO 2006...........................................1921. Predstavitev dejavnosti................................................................................................................................................. 1932. Vitalno statistični podatki .............................................................................................................................................. 1933. Analiza nosečnic........................................................................................................................................................... 1934. Analiza obiskov otročnic in novorojenčkov................................................................................................................... 1944.1. Število obiskov patronažnih medicinskih sester pri otročnicah z novorojenčki ..................................................... 1944.2. Odpusti otročnic in novorojenčkov v domačo oskrbo ............................................................................................ 1944.3. Bolezenski znaki pri novorojenčkih, ki so se razvili doma, po poročanju patronažnih medicinskih sester ........... 1944.4. Patologija pri obravnavi popka, po poročanju patronažnih medicinskih sester..................................................... 1954.5. K zdravniku napoteni in hospitalizirani novorojenčki, po poročanju patronažnih medicinskih sester ................... 1954.6. K zdravniku napotenih in hospitaliziranih otročnic, po poročanju patronažnih medicinskih sester ....................... 1954.7. Primerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz porodnišnice in ob zaključku obravnave patronažnihmedicinskih sester......................................................................................................................................................... 1955. Notranja organiziranost................................................................................................................................................. 1966. Opremljenost za delo.................................................................................................................................................... 1967. Zaključek....................................................................................................................................................................... 1978. Vitalno statistični pokazatelji v zdravstveni negi otročnice in novorojenčka v letu 2006.............................................. 1988.1. Analiza nosečnic v letu 2006 ................................................................................................................................. 1998.2. Vitalno statistični podatki razdeljeni na mesto in okolico v letu 2006 .................................................................... 2008.3. Patologija v zvezi z popki po referiranju patronažnih med. sester ............................................................... 2018.4. Primerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz Porodnišnice in ob zaključku obravnavepatronažnih medicinskih sester v letu 2006............................................................................................................. 202STROKOVNO POROČILO DOMICILIARNE FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2006 ........................................................2041. Uvod.............................................................................................................................................................................. 2052. Obravnava bolnika na domu in njene značilnosti ......................................................................................................... 205XI

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU KOLABORATIVNEGA CENTRA SZO ZA PRIMARNO ZDRAVSTVENO NEGO .2081. Uvod.............................................................................................................................................................................. 2092. Predstavitev KC SZO................................................................................................................................................... 2093. Organigram KC SZO ................................................................................................................................................... 2094. Program in projekti KC SZO ......................................................................................................................................... 2095. Realizacija programa dela KC SZO............................................................................................................................. 2106. Kadri KC SZO .............................................................................................................................................................. 2107. Medijsko predstavljanje KC SZO.................................................................................................................................. 2108. Znanstveno raziskovalno delo KC SZO........................................................................................................................ 2119. Sistem vodenja kakovosti KC SZO............................................................................................................................... 21110. Predstavitev nalog KC SZO........................................................................................................................................ 21111. Sodelovanje KC SZO.................................................................................................................................................. 21112. Informacijsko komunikacijska tehnologija KC SZO .................................................................................................... 21113. Zaključek..................................................................................................................................................................... 212POROČILO O DELU DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LETU 2006 .................................................................2141. Predstavitev dejavnosti zdravstvene nege ................................................................................................................... 2152. Cilji za leto 2006 in njihova realizacija .......................................................................................................................... 2153. Zaključne misli in plan dela za leto 2006 ...................................................................................................................... 217POROČILO O DELOVANJU HIGIENSKO OSKRBOVALNE SLUŽBE V LETU 2006....................................................2181. Uvod.............................................................................................................................................................................. 2192. Čiščenje in ravnanje z odpadki..................................................................................................................................... 2193. Kurjenje in urejanje okolja............................................................................................................................................. 2194. Centralna sterilizacija.................................................................................................................................................... 2205. Pranje in oskrba s perilom ............................................................................................................................................ 2206. Varovanje objektov ....................................................................................................................................................... 2217. Kadrovska problematika: .............................................................................................................................................. 2218. Materialni stroški........................................................................................................................................................... 2229. Planirane aktivnosti in cilji službe ................................................................................................................................. 22210. Pridobivanje sredstev na trgu ..................................................................................................................................... 223POROČILO O OPRAVLJENEM DELU HIGIENIKA V LETU 2006.................................................................................2241. Inšpekcijski nadzori....................................................................................................................................................... 2252. Monitoring vode ............................................................................................................................................................ 2253. Incidenti......................................................................................................................................................................... 2264. Odpadki......................................................................................................................................................................... 2265. Naloge v prihodnje........................................................................................................................................................ 227POROČILO O DELU SLUŽBE ZA PROMOCIJO ZDRAVJA IN IZOBRAŽEVANJE V LETU 2006 ................................2281. Temeljni cilji in aktivnosti Službe za promocijo zdravja in izobraževanje..................................................................... 2292. Program CINDI ............................................................................................................................................................. 2293. Kadrovska struktura službe .......................................................................................................................................... 2304. Dislocirane enote .......................................................................................................................................................... 2305. Projekti in projektni management ................................................................................................................................. 2306. Realizacija programa učnih delavnic v letu 2006 ......................................................................................................... 2307. Kazalniki uspešnosti in učinkovitosti............................................................................................................................. 2318. Center za nordijsko hojo ............................................................................................................................................... 231POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V LETU 2006......................................................................................................................................................................................232POROČILO O DELU ODDELKA ZA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DEJAVNOST..................................................2341. Uvod.............................................................................................................................................................................. 235XII

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062. Kratek pregled programa dela Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost za leto 2006 (22.2.2006) ................. 2363. Realizacija načrtovanih aktivnosti v letu 2006.............................................................................................................. 2364. Komisija za ocenjevanje kakovosti in izvolitev raziskovalcev v znanstveno raziskovalne nazive……………………...2365. Zaključek....................................................................................................................................................................... 238POROČILO O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU V LETU 2006 ...........................................................................2521. Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu 2006 ............................................................................................................. 2531.1 OE Splošno zdravstveno varstvo............................................................................................................................ 2531.2 OE Zobozdravstveno varstvo.................................................................................................................................. 2561.3 OE Medicina dela, prometa in športa...................................................................................................................... 2571.4 OE Varstvo žensk, otrok in mladine........................................................................................................................ 2591.5. OE Patronažno varstvo.......................................................................................................................................... 2611.6. Uprava................................................................................................................. Napaka! Zaznamek ni definiran.2611.7. Vodstvo .................................................................................................................................................................. 2632. Aktivna udeležba....................................................................................................................................................... 264XIII

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006UVODNIKZDRAVSTVENI DOM MARIBOR V LETU 2006Prim. Anton Židanik, dr. med., spec.glavni direktor zavoda16. in 17. aprila 2007 je v zavodu, v skladu z zahtevami standardaISO, potekal vodstveni pregled, kjer smo analizirali naše delo vletu 2006 ter sprejeli sledeče zaključke :Na podlagi rezultatov poslovanja, poročil vodstev OE inposameznih služb Uprave ocenjujemo delo zavoda v celoti zoceno naduspešno, s sicer posameznimi odstopanji, kjer je ocenasprejemljivo, vendar obstojajo vsi pogoji ter nakazujoči trendi, dase v letu 2007 dvignejo na višji nivo.Še nadalje bo potrebno graditi na projektu ISO standarda9001:2000 ter ga promovirati predvsem na srednjem nivojumanagementa.ISO standard 9001:2000 že kaže rezultate svoje vzpostavitve in je našel domicil v našem zavodu. Leto 2006 jebilo leto njegove dokončne aplikacije. Sledijo le še lepotni popravki, posodabljanje glede na spremembe vnotranjem in zunanjem okolju ter preskok na naslednji nivo – kakovost zdravstvenih storitev.Zadnje je prioriteta tudi Strateških ciljev in ukrepov za plan zdravstvenega varstva RS, Ministrstva za zdravje, kizasleduje 4 osnovne cilje :• Krepitev in ohranjanje zdravja.• Zagotoviti finančno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva.• Izboljšati upravljanje sistema zdravstvenega varstva.• Izboljšati kakovost in varnost v zdravstvu.Čeprav poznamo materiale šele v obliki delovnega gradiva in pravkar potekajoče javne obravnave, so teprioritetne naloge v bistvu povzetek dokumentov SZO in EU in jih bomo uvrstili v naše kratkoročne insrednjeročne aktivnosti.Leto 2006 je bilo leto dokončne finančne sanacije zavoda, dokaz, da se da delovne programe uspešno in 100 %realizirati ter da je končno prišel čas, da lahko začnemo pospešeno vlagati v nabavo sodobne medicinsketehnologije.Ti rezultati so tudi najlepše darilo zavodu za njegovo 50-letnico delovanja.Vsem, ki ste k temu prispevali, iskrena hvala!1

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILOORGANIZACIJSKE ENOTE VARSTVO ŽENSK, OTROK IN MLADINEmag. Leon Radolli, dr. med., spec.direktor OE2

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodOrganizacijska enota Varstvo žensk, otrok in mladine (OE VŽOM) Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor(ZDM) izvaja primarno zdravstveno varstvo (preventivno, kurativno in zdravstveno-vzgojno dejavnost) za zeloobčutljiv del populacije.Posamezne službe OE VŽOM so med seboj povezane strokovno in funkcionalno, organizirane so v oblikidispanzerjev in tudi delujejo po dispanzerski metodi dela.1.1 Vodstvo OE VŽOMima sedež v Vošnjakovi ul. 2, pritličje (tel. 2286 356, fax. 2286581). Sestavljajo ga:direktormag. Leon Radolli, dr.med., spec.glavna medicinska sestra Milena Frankič, viš.med.ses.tajnicaTatjana Mauko, posl.sek.Strokovne odločitve v OE VŽOM oblikuje Strokovni kolegij OE VŽOM, ki ga sestavljajo vodje posameznih služb,direktor in glavna medicinska sestra OE. Sestanki kolegija so vsak mesec, po potrebi večkrat mesečno; vodi sezapisnik. Na strokovne kolegije je vabljen tudi predstavnik naše OE v svetu zavoda.Po potrebi se sestane tudi Razširjeni strokovni kolegij OE VŽOM, ki ga poleg Strokovnega kolegija sestavljajo šeglavne medicinske sestre služb OE VŽOM ter vodji COMR in CBD.Pod vodstvo OE organizacijsko spadajo tudi pisarniške referentke, ki pa so razporejene po službah OE VŽOM:Irena ArihDispanzer za otrokeSilva MalekDispanzer za šolske otroke in mladinoTadeja RožičSpecialistične ambulanteNatalija PršinaDispanzer za ženske, CBDNa naslednji strani je prikazan organigram z dejavnostmi naše OE:3

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborVODSTVOPoslovnasekretarkaDirektorGlavnamedicinskasestraSlužba specialističnepreventivne dejavnostiSlužba za zdravstvenovarstvo predšolskih otrokCenter za otroke zmotnjami v razvojuSlužba za zdravstvenovarstvo šolskih otrok inmladineSlužba zazdravstveno varstvoženskORL inaudiometrijaEnota CENTEREnota TABORAmbulanta zapredšolske otrokeEnota CENTEREnota TEZNOEnota CENTEREnota TABOROčesnaEnota TEZNOAmbulanta zašolske otrokeEnota TABOREnota CENTER ZABOLEZNI DOJKEnotaKardiologijaEnota NOVA VASFizioterapijaGOSPOSVETSKAAmbulanta:Miklavž, RušeEEGZunanje posvetovalniceCKTEnotaNeurofizioterEnota NOVA VASŠentilj, Sladki vrhEnota HOČEDelovna terapijaGovornaEnota RUŠEPulmološka ambulantaŠola za življenjez astmo4Šola zdrave prehranein zdravega hujšanja

2 Program dela v letu 2006 in realizacijaPo podatkih Službe za načrtovanje in ekonomske analize ZDM smo imeli v OE VŽOM v letu 2006 z ZZZSdogovorjen naslednji program in navedeno realizacijo:Program Realizacija (%)Dispanzer za otrokekurativa 131.820 količnikov 176,4preventiva 119.696 količnikov 100,0kardiologija 24.027 točk 129,2Dispanzer za šolske otrokekurativa 173.550 količnikov 128,2preventiva 154.893 količnikov 94,6pulmologija 4.551 točk 88,0COMR + CKTCOMRpavšal (2 tima)CKT 27.905 točk 113,8Dežurna ambulantaDežurna ambulanta pavšal (1,41 tima)Specialistične ambulanteORL 46.310 točk 105,3Okulistika 39.878 točk 105,1Dispanzer za ženskekurativa 161.626 količnikov 91,6preventiva 5220 pregledov 119,2CBDmamografija 56.879 točk 119,3pregledi dojk 41.690 točk 81,7Z ozirom na način plačevanja storitev s strani ZZZS v OE VŽOM v letu 2006 ni na nobenem področju prišlo donegativnega poračuna (kot se je to zgodilo v letu 2005), tako, da smo z doseženim zelo zadovoljni. Upamo, dabomo tudi v bodoče aktivno sodelovali pri načrtovanju programa in dogovarjanju z ZZZS.Pri glavarini beležimo blagi porast glavarine v populaciji predšolskih otrok (stabilno število rojstev v zadnjihnekaj letih), enako glavarino v populaciji šolskih otrok (kar je, glede na konstantno upadanje števila šolskihotrok, uspeh) ter enako glavarino na področju ginekologije (skoraj celo leto 2006 je bila odsotna zdravnica -porodni dopust), ki so jo preostali zdravniki nadomeščali pretežno v svojem rednem delovnem času, tako, daje bilo zaradi večjih obremenitev pri njih nerealno pričakovati porast glavarine.5

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 KadriNa dan 31.12.2006 smo imeli v OE VŽOM za nedoločen čas zaposlenih 109 delavcev:- 34 zdravnikov(-c) specialistov(-k),- 2 zdravnici specializantki,- 37 diplomiranih in višjih medicinskih sester,- 2 inženirki radiologije,- 6 fizioterapevtk,- 1 delovno terapevtko,- 1 socialno delavko,- 20 zdravstvenih tehnikov oz. srednjih medicinskih sester,- 6 administrativnih delavcevin 8 zaposlenih za določen čas:- 3 diplomirane medicinske sestre- 2 fizioterapevtki in- 3 pripravnice.V letu 2006 so se upokojile:1. Alenka Skačej, dr.med.,2. Danica Žiberna, viš.med.ses.3. Jelka Gal, viš.med.ses.4. Milena Kavnik, viš.med.ses.5. Gojka Toplak, SMSNa lastno željo je prekinila delovno razmerje:1. Vera Gušić-Ljepović, dr.med., spec.,Iz poslovnih razlogov pa:1. Aleksandra Košir, viš.med.ses.Ker smo pretežno ženski kolektiv, je razumljiv sorazmerno velik absentizem na račun porodnih dopustov inbolniških staležev za nego otroka, kar je podrobneje opisano v priloženih poročilih posameznih služb.4 Projekti promocije zdravja in razvoja dejavnosti OEPoleg rednih obveznih preventivnih aktivnosti, ki so sestavni del vsakodnevnega dela z našo populacijo(preventivni pregledi in zdravstvena vzgoja predšolskih in šolskih otrok; žensk) vzdržujemo, razvijamo innadgrajujemo v naši OE tudi dodatne aktivnosti:- Šola za bodoče starše (v letu 2006 je zaživela v prenovljeni obliki)- Šola za življenje z astmo- Šola zdrave prehrane in zdravega hujšanja- Kabinet za preventivo pred boleznimi odvisnosti- Osteona- Predavanja na vzgojno-varstvenih ustanovah in šolah.6

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Izdelali (in posodobili) smo nekaj zloženk za promocije dejavnosti v posameznih službah naše OE.OE VŽOM (ZDM) je bila v letu 2006 soorganizatorica XVI. Srečanja pediatrov in III. Srečanja medicinskihsester v Mariboru. Publicistika naših delavcev je podrobno navedena v priloženih poročilih posameznih služb.Naš kader že več desetletij zagotavlja zdravstveno varstvo otrok na zdravstvenih letovanjih v Punatu, Porečuin na Pohorju.V sklopu uresničevanja korakov za pridobitev naziva »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova« smo v letu2006 odprli sobo in kotičke za dojenje.Naš kader sodeluje pri kontaktnih (lokalnih radijskih in televizijskih) oddajah, namenjenih promociji zdravja inizboljšanja zdravstvenega stanja populacije, za katero skrbimo ter objavlja tudi v tiskanih medijih.Zdravniki in medicinske sestre naših dispanzerjev so aktivni v različnih institucijah, kjer se pripravljajoposodobitve in spremembe doktrine obravnave pacientov na primarnem nivoju – Zdravniška zbornicaSlovenije, Zdravniško društvo Slovenije, Razširjeni strokovni kolegiji, Ministrstvo za zdravje, Zbornicazdravstvene nege slovenije, Unicef ipd.5 Znanstveno raziskovalno deloPrim. Martin Bigec, dr. med., spec. je v avgustu na Medicinski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjalmagistrsko nalogo.Konec leta 2006 so pričele prve aktivnosti za pripravo (vseslovenskega) raziskovalnega projekta II.antropometrični standardi otrok, mladostnic in mladostnikov od 0-19 let v Sloveniji; sedež raziskovalnegaprojekta bo v ZDM.Raziskovalno delo v posameznih službah pa je navedeno v priloženih poročilih posameznih služb.6 Sistem vodenja kakovostiSkladno z navodili so vsi izdani novi organizacijski predpisi, delovna navodila in obrazci ažurno posredovanivsem delavcem, ki so jim namenjeni.Notranjo presojo kakovosti smo imeli v letu 2006 v Dispanzerju za otroke – skladno z ugotovitvami komisijesmo izvedli korektivne ukrepe.V vodstvu OE imamo arhivirano vso dokumentacijo (posredovano s strani vodstva ZDM), v posameznihslužbah in njihovih enotah pa tisto, ki je potrebna za strokovno, nemoteno delo skladno z zakonodajo,organizacijskimi predpisi in navodili.7 Informacijsko komunikacijska tehnologijaObstoječa IKT je namenjena le potrebam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa še na tempodročju ne zadovoljuje povsem naših potreb.Nujno je čimprej namestiti sodobne računalnike z ustreznim softwarom, internetno povezavo in elektronskopošto na mize vseh zdravnikov (v vseh enotah!) in nato vseh zainteresiranih ostalih zdravstvenih delavcev.ZZZS je v svojem planu za leto 2006 že predvidel sredstva za ta namen, zato ne vem, kaj je razlog, da v7

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006našem zavodu do (vsaj delne) realizacije ni prišlo. Le osebje, ki bo vajeno dela z računalnikom, lahkopredlaga in sodeluje pri nadgradnji sistema (kako naj sodelujemo pri tvorbi e-zdravstvenega kartona, če pasploh nimamo računalnikov v ordinaciji?).Na ta način bo tudi najhitreje omogočen dostop vseh enot do vseh organizacijskih predpisov.Nato je potrebno vzpostaviti računalniško povezavo med enotami posameznih služb, skladno z realnimimožnostmi (kjer je možno [npr. center], mreža).8 Novosti in problematika OE VŽOMV letu 2006 smo odprli 2 novi zunanji ambulanti Dispanzerja za šolske otroke in mladino v Hočah in Rušah inna ta način izpolnili dolgoletne želje primestnih občin po približanju naše dejavnosti.Še vedno predstavlja absentizem največji problem pri organizaciji dela v naši OE (porodni dopusti, staleži).Tako smo poleg prerazporejanja morali kadrovske izpade občasno nadomeščati tudi z nadurnim delom inpogodbenimi delavci. Pri tem smo bili skrajno racionalni.Velik finančni problem predstavlja odsotnost rentgenologa v CBD (nadomeščanje s pogodbenim delom) instrokovni problem odsotnost govornega terapevta v COMR – aktivnosti na teh področjih so v teku.Jeseni 2006 smo bili prvič priča poskusu »vdora« v primarno zdravstveno mrežo mariborske regije, ko jeskušala pediatrinja iz druge regije prevzeti našo dejavnost v občini Ruše. Glede na trenutno situacijo obstajavelika verjetnost, da se bodo taki poskusi v prihodnosti še stopnjevali.9 Sodelovanje z drugimi zdravstvenimi zavodiPri svojem delu posamezne službe OE VŽOM kontinuirano sodelujejo z ostalimi organizacijskimi enotamiZDM, oddelki Splošne bolnišnice Maribor, UKC Ljubljana, zdravstvenimi domovi drugod po Sloveniji,Inštitutom za varovanje zdravja Slovenije, Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru, Ministrstvom zazdravje.10 Razvojni in strokovni cilji v letu 20061. nadaljevanje aktivnosti na področju prenove preventivnih programov v predšolskem in šolskemobdobju ter izboljšanje vrednotenja le-teh,2. nadaljnje aktivno sodelovanje na vseh področjih, ki jih pokriva naša OE – v strokovnih,organizacijskih in lokalnih segmentih,3. kontinuirano strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v smislu pridobitve novih znanj ali utrjevanja žepridobljenih,4. sodelovanje zaposlenih v znanstveno raziskovalnih projektih,5. kontinuirano delovanje kot učna baza za vse profile zdravstvenih delavcev,6. povečanje glavarine (oziroma glede na vedno manjše število otrok vsaj vzdrževanje na doseženemnivoju) na področju predšolskega in šolskega zdravstvenega varstva,7. povečanje glavarine na področju zdravstvenega varstva žensk in8. zaposlitev rentgenologa v CBD8

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20069. odprtje ambulant za predšolske in šolske otroke v Pesnici in na Pobrežju.Kljub aktualni politični situaciji in težnjam po privatizaciji v (vsaj) primarnem zdravstvu bomo vztrajali naizpolnjevanju zgoraj navedenih ciljev.9

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO SLUŽBE ZAZDRAVSTVENO VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROKasist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec.vodja10

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službeVodja službe: asist. mag. Jernej Završnik, dr. med., specialist pediater00386 2 22 86 318; e pošta: jernej.zavrsnik@zd-mb.siGlavna medicinska sestra službe: Danica Žiberna, viš. med. ses.; tel.: 00386 2 22 86 355; e-pošta:danica.ziberna@zd-mb.siOd 01.12. je glavna medicinska sestra službe Lea Verlak, dipl. m. s.Pisarna: Irena Arih, pisarniški referent, tel.: 00386 2 22 86 490; fax.: 00386 2 22 86 582; e-pošta:od.vosnjakova@zd-mb.si1 Predstavitev dejavnosti službeDanes dejavnosti dispanzerja ne moremo več deliti na kurativno, preventivno ter socialno dejavnost. Sodobnaoblika dispanzerskega dela je oblika aktivnega zdravstvenega varstva, pri katerem je dispanzer tisti, ki aktivnoposega v problematiko svojega terena.Na podlagi teh predpostavk lahko združimo celotno dejavnost dispanzerja za otroke v naslednjih točkah:1. Dobro socialno zdravstveno poznavanje terena.2. Dobro poznavanje svojih varovancev. Varovance spoznavamo s preventivnimi pregledi otrok doenega leta ter s sistematičnimi pregledi pri treh in petih letih.3. Kontinuirano zasledovanje mortalitete otrok na svojem območju.4. Zasledovanje morbiditete posameznih starostnih kategorij otrok.5. Stalno zasledovanje gibanje nalezljivih bolezni v občini.6. Organizacija posvetovalnic.7. Dispanzer odgovarja za izvajanje kompletnega cepilnega programa otrok.8. Dispanzer je dolžan strokovno medicinsko nadzorovati otroške jasli in otroške vrtce.9. V kolikor je na terenu dispanzerja otroški dom, mora dispanzer za otroke prevzeti strokovnomedicinski nadzor nad tem domom.10. Tesno sodelovanje dispanzerja s polivalentno patronažno službo.11. Dispanzer za otroke predstavlja vzgojno bazo za področje socialne pediatrije.12. Znanstveno raziskovalno delo.13. Dispanzer vodi posebno skrb za otroka z okvarami.14. Izvajanje individualne in kolektivne zdravstvene prosvete ter zdravstvena vzgoja .15. Tesno sodelovanje z vsemi drugimi ustanovami: medicinskimi in nemedicinskimi, ki vključujejo otrokav svojo dejavnost.16. Sodelovanje s teritorialnimi upravnimi institucijami.17. V svojih ambulantah nudi dispanzer vsem otrokom specialistično pediatrično zdravljenje.18. Dispanzer mora na svojem terenu organizirati pediatrično dežurno službo19. Dispanzer je dolžan organizirati strokovno servisno dejavnost (laboratorij, EKG itd) za otroke,oziroma tovrstnih samostojnih servisnih ustanovah zagotoviti od odraslih ločeno obravnavanje otrok.20. V teku celega leta med varovanci izbiramo tiste otroke, katerih konstitucionalno, zdravstveno alisocialno stanje je takšno, da zahteva zdravljenje v zdraviliščih ali klimatsko letovanje.21. Svetovanje iz naslova zaščite matere in otroka11

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Služba je organizirana v štirih dispanzerjih:- Dispanzer za otroke Center, Vošnjakova ulica 2 –4,- Dispanzer za otroke Tabor, Jezdarska ulica 10,- Dispanzer za otroke Nova vas,Cesta Proletarskih brigad 71 in- Dispanzer za otroke Tezno, Ptujska cesta 184.Specialistične dejavnosti dispanzerja za otroke:- Center za otroke z motnjami v razvoju (COMR)- Kardiološka ambulanta- EEG kabinet- Center za korektivno telovadbo (CKT)- Nevrofizioterapija- Delovna terapija2 Program dela službe za leto 2006 za ZZZSDejavnost štev. količnikov oz. točk štev. teamov po pogodbi medi. osebjedisp. za otroke – kurativa 131.820 10,14 21,47disp. za otroke – preventiva 119.696 2,46 7,38zdrav. vzgoja – pavšal 1COMR – otroški 279 1 7CKT 27.905 1,50kardiologija 24.027 0,50 1,253 Realizacija delovnega programa I. – XII: 2006program 2006 realizacija 2006 razmerjevarstvo otrok – preventiva 119.696 119.694 100 %varstvo otrok – kurativa 131.820 232.529 176,4 %12

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006PREVENTIVA V LETU 2006Sistemski pregledi 3 in 5 letnih otrok ter odraslih, namenski pregledi pred vstopom v vrtec, po sistematskihpregledih in pred letovanjem.Dispanzer Center Tabor Nova vas Tezno SkupajStoritevK 0013526 302 112 108 1048vrtecK 00l4257 - - - 257pred. letov.K 0004570 300 117 108 10953 letni sist.K 001676 54 10 7 147nam. po 3 let.K 0004624 336 120 101 11815 letni sist.K 001688 48 9 12 157nam. po 5 let.K 000528 3 6 2 39sist. odrasliSkupaj 2169 1043 374 338 3924Preventivni sistematski pregledi dojenčkov v prvem letu starosti in v starosti 18 mesecev v 18 posvetovalnicahza otroke. Delo je potekalo v naslednjih posvetovalnicah: Center in Tabor - po posameznih zdravnikih, Novavas, Tezno, Duplek, Hoče, Pernica, Jakobski dol, Jarenina, Ruše, Lovrenc na Pohorju, Rače, Šentilj.13

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Opravljeni pregledi:Dejavnost Prvi obiski Ponovni SkupajobiskiPosvet. za otroke Melje in4.307 16 4.323VošnjakovaPosvet. za otroke Šentilj in Sl. Vrh 157 157Posvet. za otroke Pernica in Jak. d., 161 161JareninaPosvet. za otroke Tabor 2.391 3 2.394Posvet. za otroke Fram in Rače 96 96Posvet. za otroke Tezno 808 808Posvet. za otroke Duplek 493 493Posvet. za otroke Hoče 35 35Posvet. za otroke Ruše 200 200Posvet. za otroke Lovrenc na89 89PohorjuPosvet. za otroke Nova vas 1.128 1 1.129Skupaj 9.865 20 9.885PROCENT PRECEPLJENOSTI OTROK V LETU 2006Bazično cepljeni otroci so bili cepljeni zDI-TE-PERa-HIB-IPV CEPIVOMI. doza II. doza III. doza1102 1088 1076 = 97,64 %Obvezniki za 1. revakcinaciloŠtevilo obveznikovŠtevilo revakcinacij1026 999 = 97,37 %Proti OŠPICAM+MUMPSU+RDEČKAM smo vakcinirali 1031 otrok, kar je 93,55 % obveznikov in 85zamudnikov.14

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006KURATIVA V LETU 2006Število obiskovStoritevDispanzerPrvi obiski Ponovni obiski SkupajCENTER 33.093 5.130 38.223TABOR 17.864 2.718 20.582NOVA VAS 7.111 1.517 8.628TEZNO 6.540 769 7.309Skupaj 64.608 10.134 74.742POSEBNE AMBULANTEPrvi obiski Ponovni obiski SkupajDD ultrazvok in615 28 643HOLTERDD EKG 4 1 5DD ambulanta EEG 25 25CENTER ZA OTROKE Z MOTNJAMI V RAZVOJUCOMR OTROCI Prvi obisk Ponovni obisk Skupajsistematski pregled 291 240 531ambul. social. delavca 86 392 478screening 515 379 894pregl. pred. vstopom v 65 65VVZkurativa 49 16 65nevrofizioterapija 345 4.054 4.399CKT 602 3.324 3.9264 Glavarine v letu 2006- otroci od 0 – 7 let 7.520- šolski otroci in mladostniki do 18 let 1.736-odrasli 604Skupaj 9.860Glavarine je imelo 12 zdravnikov naše službe, tako je povprečna glavarina na zdravnika v letu 2006 822varovancev.15

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Čakalne dobeČakalnih dob ni.6 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientov- tradicija in kvaliteta dela;- sodelovanje s porodnišnico;- sodelovanje s patronažno službo;- zloženka s temeljnimi informacijami o dispanzerju za otroke.7 Kadrovska zasedba na dan 31.12.2006Poklicna skupinaŠtevilo osebV DISPANZERJU ZA OTROKEZDRAVNIK – SPECIALIST 11ZDRAVNIK – NA SPECIALIZACIJI 1DIPLOMIRANA MED. SESTRA 8VIŠJA MED. SESTRA 5,5SREDNJA MED. SESTRA 6ADMINISTRATOR 1V COMRZDRAVNIK – SPECIALIST 1DIPLOMIRANA MED. SESTRA 1FIZIOTERAPEVT 6DELAVNI TERAPEVT 1SOCIALNI DELAVEC 1ADMINISTRATIVNI DELAVEC 0,5Skupaj 43ODSOTNOSTI:Po poklicu BolniškidopustPorodnidopustSlužbenapotŠtudijskidopustSpecializacija Izrednipl.dopustZDRAVNIK 111 251 21 4DMS 23 240 1 1VMS 135 34SMS 52 1FIZIOTER. 287 418 1DEL.TER. 44SOC. DEL. 14 56ADMIN.Skupaj 666 999 22 716

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 zdravnica, 3 fizioterapevtke, 1 diplomirana medicinska sestra, 1 višja medicinska sestra.Na porodnem dopustu je bilo 6 delavk.1 zdravnica specialistka je z 27.12.2006 prekinila delovno razmerje.8 Izobraževanje- 2 x vpis v II. letnik doktorskega študija na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru9 Publicistična delaasist. mag. Jernej Završnik, dr. med., spec. ped.1. Objavljeni znanstveni prispevki na konferenci1. PIŠOT, Rado, KROPEJ, Veronika L., ZAVRŠNIK, Jernej. Correlation between perception of life quality andhealthy environment (physical/sports activity) in youth. V: Cumbre Latinoamericana y Caribena de EducacíonFísica : La Habana, Cuba, 11-13 de Abril, 2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 1-10, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID1051603]2. DRAKSLER, Nataša, LESKOŠEK, Bojan, ŠAJBER, Dorica, ZAVRŠNIK, Jernej. Povezanost plavanjadojenčkov v bazenih s klorirano vodo s pojavnostjo astme = Association between asthma appearance andattendance in swimming programs for babies in chlorinated swimming pools. V: PIŠOT, Rado (ur.), KROPEJ,Veronika L. (ur.), ZURC, Joca (ur.), VOLMUT, Tadeja (ur.), OBID, Alenka (ur.). 4. mednarodni simpozij Otrok vgibanju = 4th International Symposium A Child in Motion, Portorož, Slovenija, 2006. Zbornik izvlečkov inprispevkov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: = University of Primorska,Science and Research Centre, 2006, 6 str, tabela. [COBISS.SI-ID 2829233]1. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci3. ZAVRŠNIK, Jernej. Kriterij za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. V: BREGANT, Lev(ur.). Zbornik referatov. Ljubljana: Rokus, 2006, str. 267-273. [COBISS.SI-ID 21853657]1. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci4. DRAKSLER, Nataša, LESKOŠEK, Bojan, ŠAJBER, Dorica, ZAVRŠNIK, Jernej. Povezanost plavanjadojenčkov v bazenih s klorirano vodo s pojavnostjo astme = Association between asthma appearance andattendance in swimming programs for babies in chlorinated swimming pools. V: PIŠOT, Rado (ur.), KROPEJ,Veronika L. (ur.), ZURC, Joca (ur.), VOLMUT, Tadeja (ur.), OBID, Alenka (ur.). Zbornik izvlečkov inprispevkov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: = University of Primorska,Science and Research Centre, 2006, str. 67-68. [COBISS.SI-ID 2823345]Izvedena dela (dogodki)5. BEDNARIK, Jakob, PIŠOT, Rado, ZURC, Joca, RETAR, Iztok, ZAVRŠNIK, Jernej. Predstavitev publikacijzbirke Annales Cinesiologiae : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 6.12.2006.Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, 2006. [COBISS.SI-ID1144019]6. GRADIŠNIK, Peter, BRUMEC, Ivanka, DOLINŠEK, Jernej, FRANKIČ, Milena, GAUBE, Anica, HOMŠAK,Matjaž, KIRBIŠ, Anita, MAUKO, Tatjana, OBRUL, Karmen, PEVEC, Monika, POGOREVC, Robert, RADOLLI,Leon, RAVNIKAR, Petra, STRGAR, Gordana, ŠTELCAR, Andreja, TOMAZIN, Maja, TURČIN, Zlatan,17

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006VIDMAR, Jernej, ZALOŽNIK, Ana Marija, ZAVRŠNIK, Jernej, ŽIBRAT, Elvira. XVI. srečanje pediatrov vMariboru z mednarodno udeležbo in III. srečanje medicinskih sester : [organizacijski odbor srečanja,Kongresni center hotela Habakuk v Mariboru, 7. in 8. aprila 2006]. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2265663]Sekundarno avtorstvoKomentor pri diplomskih delih7. HEBAR, Stanka. Pomen zdravstvene vzgoje pri sistematičnih pregledih predšolskih otrok : diplomsko delo,(Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1395). Maribor: [S. Hebar], 2006. [68] f., ilustr.[COBISS.SI-ID 1142180]prim. asit. mag. Martin Bigec, dr. med., spec. ped.1. BIGEC, Martin. Oddelek za znanstvenoraziskovalno dejavnost Zdravstvenega doma dr. Adolfa DrolcaMaribor. Isis (Ljubl.), 2006, letn. 15, št. 6, str. 42-46. [COBISS.SI-ID 21349081]1. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci2. BIGEC, Martin. Prehrana za doječe matere. V: FELC, Zlata (ur.). 60-urni tečaj v treh delih z naslovom Tečajlaktacije za opravljanje izpita za naziv Mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC (InternationalBoard Certified Lactation Consultant), Terme Dobrna, 9.-11. februar, 23.-25. marec in 6.-8. april 2006 : zbornikpredavanj. Celje: Splošna bolnišnica, 2006, str. 257-276. [COBISS.SI-ID 21163993]3. BIGEC, Martin. Incidenca prekomerne telesne mase in debelosti pri predšolskih otrocih v Mariboru, indekstelesne mase in predlog ambulantno-stacionarne obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih = Incidenceof overweight body mass and obesity in preschool children in Maribor, body mass index and suggestion for anoutpatient-inpatient model for obesity treatment in children and adolescents. V: GREGORIČ, Alojz (ur.).Prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnavadebelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni : zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2006,str. 239-252. [COBISS.SI-ID 21091033]4. BIGEC, Martin. Standardizacija Denver II razvojnog screening testa za djecu od 0 do 6 godina. V: Rast irazvoj djece u Republici Hrvatskoj. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Medicinski fakultet, 2006, 2006, f. 121-131.[COBISS.SI-ID 1208740]1. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci5. BIGEC, Martin, JELEN, Boris. Generational changes in the growth of children from Maribor and Slovenia. V:Man and Environment : Trends and Challenges in Anthropology : Programme and Abstracts. Budapest:Department of Biological Anthropology, 2006, 2006, str. 56. [COBISS.SI-ID 1209764]Monografije in druga zaključena dela2. Magistrsko delo6. BIGEC, Martin. Vrednotenje generacijskih sprememb v rasti mariborskih otrok : magistrsko delo. Ljubljana:[M. Bigec], 2006. XX, 132 f., ilustr., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1210020]Izvedbena dela (dogodki)1. Druga izvedena dela7. GLASER, Edvard, KANCLER, Kurt, ZABAVNIK, Zoran, REBERŠEK GORIŠEK, Jelka, BIGEC, Martin,TURK, Zmago. Svečana akademija : [strokovni odbor srečanja Zdravniškega društva Maribor, Hotel Habakuk.16. december 2006. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2499647] 8. BIGEC, Martin, MAUKO, Tatjana,IVANKOVIČ KACJAN, Mojca, PUKLAVEC, Ludvik, DAJČMAN, Davorin, ČOKOLIČ, Miro, KŠELA, Urša.18

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Svečana akademija, zdravniški ples, novoletno srečanje : [organizacijski odbor srečanja Zdravniškega društvaMaribor, Hotel Habakuk, 16. december 2006]. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2499903]Sekundarno avtorstvo1. Komentar pri diplomskih delih9. ZRIM, Simona. Prehranjevalne navade dijakov pomurskih srednjih šol : diplomsko delo, (Visokazdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1505). Maribor: [S. Zrim], 2006. 62 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID1192868]10. KOSI, Slavka. Vloga medicinske sestre pri cepljenju šolskih otrok : diplomsko delo, (Visoka zdravstvenašola, Maribor, Diplomska dela, 1543). Maribor: [S. Kosi], 2006. 60 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1221284]11. REGOJEVIĆ, Nada. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju poškodb pri šolskih otrocih : diplomskodelo, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1504). Maribor: [N. Regojević], 2006. [80] f., graf.prikazi. [COBISS.SI-ID 1192612]12. ČREŠNIK, Franja. Vloga medicinske sestre pri presejalnih testih : diplomsko delo. Maribor: [F. Črešnik],2006. [58] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1236644]13. VISOČNIK, Nina. Vloga medicinske sestre pri sistematičnih pregledih šolskih otrok : diplomsko delo,(Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1385). Maribor: [N. Visočnik], 2006. [74] f., graf. prikazi.[COBISS.SI-ID 1136804]Oseba, ki intervjuja14. KRAJNC, Ivan. Pogovor s prof. dr. Ivanom Krajncem, dr. med., specialistom internistom, dekanomMedicinske fakultete Univerze v Mariboru : Maribor, 15. 6. 2006 ob 11. uri na Medicinski fakulteti v Mariboru.Isis (Ljubl.), 2006, letn. 15, št. 10, str. 35-39. [COBISS.SI-ID 2419519]Nerazporejeno15. BIGEC, Martin. Dojenje v dojenju prijazni ustanovi : priročnik. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca,2006. ISBN 961-90806-9-6. [COBISS.SI-ID 57537025]10 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službe- zloženka o predstavitvi dispanzerja za otroke;- sodelovanje z materinsko šolo;- predavanja v vzgojno varstvenih ustanovah in šolah;- sodelovanje OORK Maribor pri realizaciji zdravstvenega letovanja otrok v mladinskem zdraviliščuPunat na otoku Krku;- sodelovanje z ZPM Maribor pri realizaciji zdravstvenega letovanja otrok v VIRCU v Poreču inklimatskega letovanja na Domu Miloša Zidanška na Pohorju;- sodelovanje z Društvom za srce za Podravje in Maribor v promociji zdravega načina življenja inpreprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni.11 Sistem vodenja kakovostiZavodski predpisi, delovna navodila in obrazci.19

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200612 Informacijsko komunikacijska tehnologija - IKT- trenutni nivo IKT je prilagojen potrebam zdravstvene zavarovalnice in samo v majhni meri potrebamzdravstvenega osebja;- obstaja potreba po nadgradnji IKT v smislu izmenjave medicinskih in nemedicinskih podatkov zaizbrane bolnike kot tudi možnosti neposredne komunikacije in povezave znotraj zavoda, z zunanjimienotami kakor tudi z drugimi zavodi;- redna zamenjava tehnološko zastarele opreme z funkcionalnejšo in uporabniku prijaznejšotehnologijo (printerji, ekrani, telefoni);- razširitev oz. posodobitev podatkovnih skladišč in analitičnih orodij. Predvsem pa vidimo potrebo poustreznejšem strokovnjaku, ki bo spremljal potrebe zdravstvenih služb in jih servisiral;- potrebo po nabavi IKT skladno s potrebami in plani.20

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVOŠOLSKIH OTROK IN MLADINE IN O ZDRAVSTVENEM STANJUŠOLSKIH OTROK IN MLADINE V LETU 2006 IN V ŠOLSKEM LETU 2005/2006mag. Leon Radolli, dr. med., spec.vodja21

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Predstavitev službeSlužba za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine skrbi za kompletno in kompleksno izven bolnišničnozdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine od 7. (ob uvedbi devetletke pa že od 6.) do 19. leta starosti, karje približno 20% celotnega prebivalstva.Službo imamo organizirano v 7 – ih dispanzerjih:- Center,- Gosposvetska,- Tabor,- Nova Vas,- Tezno- Hoče- Ruše- v enoti COMR za šolske otroke.Vodstvo službe ima sedež v centralni enoti Vošnjakova 2-4, IV. nadstropje.Vodja službe: je mag. Leon Radolli, dr.med., specialist pediater,Glavna medicinska sestra službe: pa Anica Gaube, viš.med.ses.2 Dejavnost službeVsak zgoraj navedeni dispanzer (in COMR) ima dve delovni enoti:- enoto za preventivno dejavnost in zdravstveno vzgojo,- ordinacijo za bolne.Poleg tega deluje v okviru naše službe tudi- pulmološka ambulanta za šolske otroke in mladino- šola za življenje z astmo- šola zdrave prehrane in zdravega hujšanja- posvetovalnica za mlade- kabinet za preventivo pred boleznimi odvisnosti2.1 Temeljne naloge Službe za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine1. Spremljanje in proučevanje zdravja ter razvoja šolskih otrok in mladine, odkrivanje bolezni,zdravljenje in rehabilitacija bolnikov in poškodovancev.2. Skrb za ohranitev in izboljšanja zdravja.3. Spoznavanje pozitivnih in preprečevanje negativnih vplivov okolja, ki lahko vplivajo na zdravje šolskihotrok in mladine.4. Vodenje dokumentacije in evidence o zdravstvenem stanju šolskih otrok in mladine ter o njihovemokolju.5. Sodelovanje z drugimi zdravstvenimi službami zdravstvenega doma in z drugimi zdravstvenimiorganizacijami, s prosvetno-pedagoško službo, s socialno službo oddelki oziroma referenti za22

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006družbene dejavnosti iz občin in institucijami, ki delajo na področju zdravstvenega varstva šolskihotrok in mladine.6. Strokovno izpopolnjevanje in vzgoja zdravstvenih delavcev za to delo.7. Opravljanje sistematičnih pregledov ob vstopu v šolo in v obdobjih določenih v programuzdravstvenega varstva (1., 3.(4.), 5.(6.) in 7.(8.) razred osnovne šole ter 1. in 3. letnik srednje šole).8. Opravljanje kontrolnih (namenskih) pregledov pri učencih, pri katerih se je pri sistematičnih pregledihugotovil sum za okvaro zdravja.9. Sodelovanje v komisijah za preglede duševno ali telesno zaostale mladine zaradi razvrstitve vspecialne šole (COMR).10. Dajanje mnenja o zmožnostih za določen poklic, posebno pri učencih v zadnjem letu osnovne šole.11. Dajanje mnenja glede pošiljanja otrok na okrevanje in klimatsko zdravljenje.12. Bdenje nad higienskimi razmerami na šolah, sodelovanje pri sanitarno - epidemioloških ukrepih(cepljenja) ter dajanje predlogov sanitarni inšpekciji za odstranitev higienskih pomanjkljivosti.13. Nadziranje kvalitete hrane v šolskih kuhinjah in menzah.14. Organiziranje zdravstveno vzgojnih akcij med učenci in učnim osebjem.15. Sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva šolarjem v zdravstvenih kolonijah v Punatu naotoku Krku, v VIRC - Poreč in domu Miloša Zidanška na Pohorju.16. Zagotavljanje nujne medicinske pomoči v okviru dežurne ambulante za otroke in mladostnike obsobotah od 14. do 19.30 ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure.3 Program dela službeVsako leto nam Služba za načrtovanje in analize Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor (ZDM)posreduje program dela, ki ga je uskladila in dogovorila z ZZZS.V letu 2006 smo imeli s strani te službe ZDM predviden naslednji program:Preventivna dejavnostKurativna dejavnostPulmologijaCOMR154.893 količnikov173.550 količnikov4.551 točkpavšal 1 tim4 Realizacije programa delaV letu 2006 smo plan na področju preventivne dejavnosti realizirali 94,6% (146.500 količnikov), plan napodročju kurativne dejavnosti 128,2% (222.499 količnikov), plan na področju pulmološke ambulante pa 88%(4006 točk).4.1 Preventivna dejavnostTim šolskega zdravnika za preventivo sestavljajo 1 zdravnik in 2 vms/dms.Če predstavlja preventiva 100% dejavnosti šolskega zdravnika, mora le ta opraviti v povprečju 4463preventivnih pregledov letno. Ti količniki skupaj prinesejo 46.445 količnikov letno, kolikor bi bil standard vpreventivnih šolskih ambulantah.23

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vzrok za nedoseganje plana na področju realizacije programa preventivne dejavnosti je jasen – v zadnjih letihštevilo šolskih otrok še naprej zelo upada, poleg tega so bila v preteklih letih opuščena nekatera obveznacepljenja (2 cepljenji v 7. razredu osemletke oz. 8. razredu devetletke – DI-TE in POLIO), kar je še dodatnoosiromašilo skupek preventivnih količnikov.Šolsko letoŠtevilo šolarjev1999/2000 30.2532000/2001 29.4102001/2002 28.6522002/2003 28.4332003/2004 28.0152004/2005 26.7992005/2006 25.7372006/2007 25.017Število šolarjev v mariborski regiji v šolskem letu 2005/2006Osnovne šole (38 in 17 podružničnih) 13074Osnovne šole s prilagojenim učnim programom (29) 240SKUPAJ: 13287Srednje šole (23) 12450SKUPAJ: 25737V šolskem letu 2005/2006 se je število osnovnošolcev (v primerjavi s predhodnim šolskim letom) zmanjšalo za348, število srednješolcev pa za 714.Na področju šolske medicine v mariborski regiji še ni zasebnih zdravnikov, tako da celotno preventivnozdravstveno varstvo šolarjev in dijakov izvaja naša služba. Tako smo na področju preventive v šolskem letu2005/2006 opravili naslednje delo:- pred vstopom v šolo smo pregledali 1419 otrok (120 več kot leto prej!),- v osnovni šoli smo sistematske preglede opravili pri 5517 obveznikih (97,73%),- v šolah s prilagojenim učnim programom smo sistematske preglede opravili pri 226 otrocih (98,7%),- v srednjih šolah smo sistematske preglede opravili pri 5632 obveznikih (98,15%),- opravili smo 2 sistematska pregleda pri mladostnikih v 18. letu starosti, ki se ne šolajo,- opravili smo 2183 namenskih pregledov po sistematičnih pregledih, 3794 namenskih pregledov predcepljenjem, 880 namenskih pregledov otrok pred odhodom na organizirano zdravstveno letovanje vPunatu, Poreču in domu Miloša Zidanška na Pohorju,- 69 učencev zadnjega razreda osnovne šole, ki so imeli glede izbire poklica zdravstvene ovire, smoobravnavali na timskih sestankih, 586 učencem zadnjega razreda osnovne šole smo izdalizdravniško potrdilo za vpis v srednjo šolo,- preizkus vida na aparatu R22 smo opravili pri 2029 učencih in dijakih, preizkus sluha (ADG) pa pri2424 učencih oziroma dijakih,- zdravniška potrdila za (polovico ali celo šolsko leto) oprostitev od pouka športne vzgoje smo napisali280 (1,09% vseh) učencem/dijakom,24

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006- v šolskem letu 2005/2006 so zdravstvenovzgojno delo po zastavljenem programu izvajalemedicinske sestre (1723 ur)– skupen letni plan je sicer 1561,5 ur,- kronični bolniki: pri osnovnošolcih so na 1. mestu kronična obolenja dihal (6,52%), sledijo boleznikože in podkožja (1,70%) in bolezni živčnega sistema in čutil (1,84%). Pri srednješolcih je prav takonajveč kroničnih bolnikov z boleznimi dihal (4,55%), sledijo bolezni kosti in gibal (1,78%) ter kože inpodkožja (1,15%),- podatke o precepljenosti šolarjev v šolskem letu 2005/2006 prikazuje spodnja tabela:Cepljenje Število obveznikov Precepljenost (%)HEPATITIS B - OTROCI 1302 96,75MMR 1340 98,82DI-TE 1527 99,42POLIOANA-TE 2786 97,29HEPATITIS B - DIJAKI 187 97,80- skupaj smo za preventivno delo potrebovali 3898 rednih in 1472 nadur. Urna frekvenca je bila 3,8.4. 2 Kurativna dejavnostTim šolskega zdravnika za kurativo sestavljajo: 1 zdravnik, 0,7 VMS in 0,65 zdravstvenega tehnika.Otrok/mladostnik v starosti 7-18 let prinese 0,88 glavarinskega količnika.Da bi vsak šolski zdravnik, ki opravlja samo kurativno delo, dosegel letni plan, bi moral napraviti 27.705količnikov iz storitev in imeti 27.199 količnikov iz glavarine.Pri 92% realiziranem planu iz preventive zadošča (ob polni glavarini) minimalno 13.000 količnikov iz storitevletno.25

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 smo opravili naslednje število kurativnih pregledov:I. pregled II. pregled Obisk Preventivni Obsežni Priprava Skupajbrez pregleda pregledodraslihpregled na i. k.CENTER- dopoldan 9863 1848 263811 1814378- popoldan 10239 2107 24063 1414769GOSPOSVETSKA- dopoldan 3105 11886521 214967- popoldan 2733 96643654140TABOR- dopoldan 4005 12438813 176149- popoldan 3386 94863064970NOVA VAS- dopoldan 1965 6575151 1 3139- popoldan 1428 4433802251TEZNO- dopoldan 1822 7584771 3058- popoldan 1433 5973512381HOČE 839 173 154 2 7 1175RUŠE 194 35 49 278COMR 599 198 969 12 6 1784PULMOLOŠKA 67 136 136 339AMB.PUNAT,923 718 25 1666POREČ,M. ZID.Skupaj 42601 12015 10699 21 102 6 65444Za navedene preglede smo opravili 16.021 rednih in 175 honorarnih ur dela zdravnika. Urna frekvenca je bila4,04.Razmerje med preventivnimi in kurativnimi pregledi je bilo 29.05 : 70.95, razmerje med preventivnimi inkurativnimi urami pa 24.90 : 75.10.4.3 Pulmološka ambulantaRealizacija programa v letu 2006 je boljša kot v letu 2005, kljub nekaterim problemov, ki smo jih navedli vporočilu za leto 2005, tako, da bomo dejavnost nadaljevali tudi vnaprej.26

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 GlavarinaObseg kurativnega dela je v veliki meri pogojen z glavarino. Tabela prikazuje gibanje število opredeljenihpacientov v naši službi od leta 2000 naprej:LetoGlavarina2000 24.4462001 26.0022002 25.5962003 25.7862004 24.5432005 23.8382006 23.916Zadovoljni smo, ker kljub zmanjševanju celokupnega števila šolskih otrok in mladine ostaja njihovo število vcelokupni glavarini naše službe dokaj konstantno (približno 16.000).Še vedno imamo težave pri preusmerjanju odraslih pacientov v ambulanto splošne/družinske medicine, saj sepacienti le stežka odločajo za menjavo zdravnika.6. Čakalne dobeZa delo v kurativi v naši službi ni čakalnih dob, pregledani so vsi pacienti, ki poiščejo pomoč. Pred tremi letismo uvedli sistem naročanja na pregled pri izbranem zdravniku, ti pacienti so (z izjemo urgentnih stanj)obravnavani prednostno.Za pregled v pulmološki ambulanti je treba počakati največ 14 dni, skupinska obravnava v šoli za življenje zastmo in šoli zdrave prehrane in zdravega hujšanja poteka prav tako po sistemu naročanja.Preventivno delo in delo v COMR poteka po vnaprej določenem planu, otroci (z ali brez staršev) so na preglednaročeni in vabljeni.7 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovZ možnostjo izbire šolskega zdravnika za otrokovega izbranega zdravnika so starši seznanjeni že ob prvemkontaktu z našo službo (pregled vstopnika v šolo) in nato ob vsakem naslednjem sistematskem pregledu kostaršem in otrokom že nekaj let tudi posredujemo ažuren urnik dela imenovanega zdravnika šole z vsemipotrebnimi dodatnimi podatki (telefonska številka; kam v primeru nujnih stanj; urnik dežurne ambulante).27

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068 KadriNosilec dejavnosti v preventivnem zdravstvenem varstvu šolskih otrok in mladine je zdravnik specialist šolskemedicine ali zdravnik pediater, usposobljen za delo v šolskem dispanzerju (opravljen podiplomski študij -Zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine). V timu sodelujeta še višja oz. diplomirana medicinska sestra insrednja medicinska sestra.Po programu dela za leto 2006 bi lahko v naši službi imeli zaposlenih 16.63 zdravnikov, 17.14 diplomiranihoziroma višjih medicinskih sester in 8.06 srednjih medicinskih sester.Za nedoločen čas imamo v naši službi ob koncu leta 2006 zaposlenih 14.5 zdravnikov (vodja službe je hkratidirektor OE VŽOM in opravlja v dispanzerju le polovico svoje obveze), 16 diplomiranih/višjih medicinskihsester in 7.5 srednjih medicinskih sester (ena medicinska sestra je invalidsko upokojena za polovični delovničas). Za določen čas pa imamo zaposleno 1 diplomirano medicinsko sestro.V letu 2006 so se upokojile 3 naše dolgoletne sodelavke:- Alenka Skačej, dr.med.,- Jelka Gal, viš.med.ses. in- Gojka Toplak, SMSLiljana Kirbiš, dipl.m.s., pa je bila 26.12.2006 na lastno željo premeščena v Dispanzer za otroke.Stalni strokovni sodelavci: okulist, ortoped, ginekolog, fiziater, otorinolaringolog, psihiater, pnevmoftiziolog,specialist medicine dela, fizioterapevt, pedagog, psiholog, logoped, socialni delavec, psiholog - poklicnisvetovalec Zavoda za zaposlovanje, patronažna medicinska sestra in drugi.Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006ZDRAVNIKIDISPANZER:1. mag. Leon Radolli, dr. med., spec. Center (od 4.9.06.Hoče)2. Eva Lovše – Perger, dr. med., spec. Center3. Marija Žiberna, dr. med., spec. Center4. Tatjana Krajnik, dr. med., spec. Center5. Marjana Stanko – Flakus, dr. med., spec. Center – COMR6. Andreja Osterc – Koprivšek, dr. med., spec. Center7. Sabina Rozman – Golčar, dr. med. , spec. Center (od 6.11.06 Ruše)8. Božena Kolar, dr. med., spec. Nova vas9. Branka Kvas – Kučič, dr. med., spec. Tezno10. Mojca Goršič – Frank, dr. med., spec. Gosposvetska11. Polona Kajba – Keršič, dr. med., spec. Gosposvetska12. Miroslava Pečnik – Gerlec, dr. med., spec. Tabor13. Špela Žnidaršič - Reljič, dr. med., spec. Tabor14. Aleksandra Zorko – Brodnik, dr. med. spec. Center15. Mojca Ivankovič – Kacjan, dr. med. Center (na specializaciji)28

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE:16. Stojič Veronika Center - COMR17. Roj - Tkalčič Cvetka (por.od 2.4.2006) Center18. Terboča Iris Center19. Bernhard Alenka Center (od 6.11.06 Ruše)20. Špurej Darja Center21. Martini Estera (por.od 30.10.2006) Tabor22. Simona Podjaveršek Gosposvetska23. Vuk Helena Tabor (za določen čas)VIŠJE MEDICINSKE SESTRE:24. Anica Gaube (glavna medicinska sestra službe) Center (od 4.9.06 Hoče)25. Jelka Levstek Center26. Danica Mumlek Center27. Breda Višič Center28. Vera Kosjek Center29. Mojca Prebevšek Tabor30. Silva Dodlek Tezno31. Jelka Mrak Gosposvetska32. Darja Treer Nova vasSREDNJE MEDICINSKE SESTRE:33. Darinka Šemrl Center34. Jožica Forštnerič Gosposvetska35. Lucija Ul Center36. Darja Valher Center37. Janja Žugman Center38. Sonja Dobrijevič (od 01.07.2004 podana III. kat. inval.) Center39. Boža Vidmajer Tabor40. Natalija Vrbanec TeznoAbsentizemV letu 2006 smo beležili naslednji obseg nepredvidljivih odsotnosti zdravnikov:Bolniški stalež119 dniNega družinskega člana16 dniSpremstvo družinskega člana1 danPorodni dopust:Mojca Ivankovič-Kacjan, dr.med. do 31.7.2006Specializacija izven ZDM Mojca Ivankovič-Kacjan,dr.med. od 1.8.200629

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 smo beležili naslednji obseg nepredvidljivih odsotnosti medicinskih sester:Bolniški stalež397 dniNega družinskega člana20 dniSpremstvo družinskega člana3 dniIzredni dopust7 dniPorodni dopust:Cvetka Roj-Tkalčič, dipl.m.s. od 2.4.2006Estera Martini, dipl.m.s. od 30.10.2006Zaradi velikega pomanjkanja zdravnikov smo bili prisiljeni delo v službi občasno organizirati s honorarnimdelom zdravnikov, delno pa nam je pomagala tudi upokojena zdravnica.Velik izpad dela medicinskih sester smo delno korigirali z zaposlitvijo diplomirane medicinske sestre zadoločen čas, v manjšem obsegu pa v obliki dela preko rednega delovnega časa.9 Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v letu 2006V letu 2006 smo se udeleževali strokovnih srečanj skladno s planom in razpoložljivimi denarnimi sredstvi.10 Publicistično deloZbornik predavanj XVI. srečanja pediatrov in III. srečanja medicinskih sester v Mariboru:1. Leon Radolli, Anica Gaube, Jolanda Radolli. Prehranjenost mariborskih osnovnošolcev v šolskih letih1999/2000 in 2004/2005. Str. 199-202.2. Božena Kolar. Šola zdrave prehrane in zdravega hujšanja za otroke in mladostnike. Str. 231-33. Estera Martini, Veronika Stojić. Vloga in pomen medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov v šolizdrave prehrane in zdravega hujšanja. 235-8.11 Projekti, namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeZdravstveno vzgojno delo je (obvezni) sestavni del vsakodnevnih dejavnosti naše službe – izvajamo gaprvenstveno ob preventivnem delu, pa tudi vsakodnevno ob delu z bolnimi šolarji.V letu 2006 smo posodobili našo informativno zloženko.7. in 8. aprila 2006 smo soorganizirali XVI. srečanje pediatrov in III. srečanje medicinskih sester Mariboru(kongresni center Habakuk) in predstavili naše aktivnosti na področju zajezitve problematike čezmerneprehranjenosti mlade populacije.Dispanzer za šolske otroke in mladino Maribor je (še vedno) največji tovrstni dispanzer v Sloveniji. Temuprimerna je tudi aktivnost naših delavcev v strokovnih in stanovskih združenjih (v Strokovni skupini za prenovopreventivnih programov, v Odboru za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, v Strokovni skupiniza zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine pri RSK za pediatrijo, v Sekciji za šolsko in visokošolskomedicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, v Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vpediatriji Slovenije itn).30

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200612 Sistem vodenja kakovostiV naši službi imamo organizirane obvezne (vsaj enkrat mesečno) delovne sestanke zdravnikov in medicinskihsester, nekajkrat letno je sestanek skupen. Na sestankih skupaj obravnavamo in analiziramo opravljeno delo,novosti, napake. Sestanki so oblika internega strokovnega nadzora.Vsi organizacijski predpisi, delovna navodila in obrazci se nahajajo v prostorih vodstva službe in posameznihenotah.Do sedaj opravljeni interni in zunanji nadzor sistema vodenja kakovost v naši službi niso pokazali pomembnihnapak, trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje.Pritožb čez naše delo v letu 2006 ni bilo.13 Informacijsko komunikacijska tehnologijaNaše enote so računalniško zelo slabo opremljene in na informacijskem področju med seboj povsemnepovezane.Računalnike imajo samo medicinske sestre, služijo pa zgolj potrebam Zavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (beleženje storitev) – pa še tu se vsakodnevno spopadamo z napakami in ugankami.Posodobitev informacijske tehnologije, dostop do interneta in računalniki na mizah vseh zdravnikov sozaenkrat še neuresničene, vendar odločne zahteve naše službe.14 RaznoV letu 2006 smo izkoristili skoraj nenadno ponujeni priložnosti in odprli 2 novi ambulanti za šolske otroke: vzdravstveni postaji Hoče (4.9.2006) in zdravstveni postaji Ruše (6.11.2006). Na ta način smo (v naše in vzadovoljstvo krajanov v okolici mesta Maribor) našo dejavnost še približali uporabnikom, saj gre za lokacije,kjer smo doslej izvajali le preventivne preglede v šolah, sedaj pa izvajamo kompletno dispanzersko dejavnost.Hkrati se je tako s selitvijo dveh timov v novonastale zunanje enote, po vrsti let skoraj nemogočih razmer,zmanjšala prostorska stiska v enoti Center (Vošnjakova), kjer že razmišljamo o razpustitvi centralnegasprejema.Poslovni izid službe je ponovno več kot ugoden – preko 20 mio sit presežka prihodka nad odhodki.31

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZAZDRAVSTVENO VARSTVO ŽENSKDanilo Maurič, dr. med., spec.vodjaJanja Dajčman Waldhuber, dipl.m.s.32

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službeZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOROE VŽOMDISPANZER ZA ŽENSKEVOŠNJAKOVA ULICA 2-42000 MARIBORtelefon 02/ 2286 421MAURIČ DANILO, dr.med., spec. ginek. in porod.Predstojnik Dispanzerja za ženskedanilo.mauric@zd-mb.sitel. 02/ 2286 570DAJČMAN WALDHUBER JANJA, dipl.m.s.Glavna medicinska sestra Dispanzerja za ženskejanja.dajcman.w@zd-mb.sitel. 02/ 2286 4231 Dejavnost službeDispanzer za ženske v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru opravlja primarno zdravstvenovarstvo žensk. Velik poudarek dajemo predvsem preventivi in skrbi za reproduktivno zdravje žensk, medtemko Center za bolezni dojk opravlja preventivno dejavnost na sekundarni ravni.Z izvajanjem sporazuma med ginekološko in porodniško kliniko Splošne bolnišnice Maribor ter dispanzerjemza ženske Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor smo uresničevali funkcionalno povezavo medbolnišnico in dispanzerjem, s tem pa zagotovili enak strokovni pristop in kontinuiteto zdravstvenega varstvanaših pacientk ter delitve dela.Dispanzer za ženske ima ginekološke ambulante na Vošnjakovi ulici, Jezdarski ulici, Šentilju, Rušah, vSladkem Vrhu in Miklavžu.Center za bolezni dojk je lociran na Vošnjakovi ulici.2 Program dela službeZdravstveno varstvo žensk se pričenja v zgodnjem otroštvu in traja do pozne starosti.Obsega vse medicinske in socialno medicinske ukrepe, s katerimi zagotavlja skladen razvoj in delovanježenskega organizma. Zdravstveno varstvo žensk zajema vse fiziološke in patološke procese, ki so specifičniza ženski organizem. Dispanzer za ženske, kot obvezna strokovna enota zdravstvenega doma, opravlja izvenbolnišnično ginekološko in predporodno zdravstveno varstvo, samostojno in v sodelovanju z drugimi službamiin zdravstvenimi delovnimi organizacijami. Ginekološka dispanzerska dejavnost zajema preventivne ukrepe,diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo. Obenem aktivno spremlja in proučuje zdravstveno stanje žensk tersocialne in higienske razmere v katerih živijo in delajo.33

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Svoje naloge opravlja v ordinacijah dispanzerja za ženske, ženske aktivno vabimo pisno in telefonično ter spomočjo patronažne službe. Zdravstveno varstvo žensk je osnovni sestavni del osnovnega zdravstvenegavarstva prebivalstva in obsega.:2.1 Zdravstveno varstvo v nosečnosti, ob porodu in po poroduV smislu primarne preventive:- zdravstvena prosveta in vzgoja nosečnice in matere glede pravilnega načina življenja, higienskeureditve okolja v katerem živi in dela; (šola za bodoče starše)- specifična profilaksa pred deficitarnimi stanji, gestozami, Rh izosenzibilizacijo in drugimi boleznimi.- preprečevanje infekcij, drugih škodljivih vplivov in socialno ekoloških faktorjev med nosečnostjo.- zdravstvena vzgoja v šoli za bodoče starše v prvem trimesečju v smislu zdrave nosečnosti inpredporodna priprava v zadnjem trimesečju nosečnosti.V smislu sekundarne preventive:- odkrivanje in zdravljenje nepravilnosti v nosečnosti in po porodu.2.2 Zdravstveno varstvo v zvezi z načrtovanjem družine- zdravstvena vzgoja v zvezi z načrtovanjem družine;- svetovanje in delo na področju kontracepcije;- preprečevanje, diagnostika in zdravljenje v zvezi s steriliteto in fertiliteto.2.3 Zdravstveno varstvo žensk zaradi preprečevanja, odkrivanja in zdravljenjaginekoloških bolezni- zdravstvena vzgoja žensk predvsem s področja pridobivanja splošne in spolne higiene ter potreb porednih ginekoloških pregledih;- zgodnje odkrivanje in zdravljenje ženskih bolezni;- zgodnje in permanentno odkrivanje malignih obolenj ženskih genitalij in dojk;- opravljanje sistematskih pregledov žensk.2.4 Strokovno metodološko in raziskovalno delo- proučevanje zdravstvenega stanja ter socialnih in higienskih razmer žensk na območju dispanzerja;- analiza in evalvacija dela,- izdelava programov in načrtov za zdravstveno varstvo žensk, ter projekt Osteona (osteosonometrija)- nadziranje in izvajanje programa.DISPANZER ZA ŽENSKE JE UČNA BAZA ZA ZDRAVNIKE IN MEDICINSKE SESTRE IN DRUGEZDRAVSTVENE DELAVCE, KI IMAJO V PROGRAMU DELO V DISPANZERJU ZA ŽENSKE.34

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 Realizacija programa delaGlede na delovni program za leto 2006, smo na Dispanzerju za ženske dosegli 91,6 % realizacijo plana.Realizacija je skoraj 100 %, kljub dejstvu, da se je delovni program glede na leto 2005 povečal kar za dvakrat.V Centru za bolezni dojk imamo 81,7 % realizacijo programa ter na mamografiji 119,3 %.Preventivni program odvzemov brisov z materničnega vratu (PAP test), ki zajema tudi državni program ZORA,je v letu 2006 dosegel 119,2 % realizacijo.3.1 Število pregledov, obiskov in ostalih storitevPREVENTIVNI GINEKOLOŠKI PREGLEDI 6546PRVI KURATIVNI PREGLEDI 4978PONOVNI KURATIVNI PREGLEDI 1106PREVENTIVNI ODVZEM BRISA -PAPA- 6177ODVZEM BRISA NA MALIGNOST – KURATIVA- 2327CITOLOŠKI BRISI – skupno število 85043.2 Načrtovanje družineV zvezi z načrtovanjem družine opravlja Dispanzer za ženske iz leta v leto več nalog.Te so povezane s preprečevanjem nezaželene zanositve, odkrivanjem zgodnje nosečnosti zaradi pravočasneprekinitve in ugotavljanjem ter zdravljenjem zmanjšane plodnosti.Letno beležimo veliko število kratkih obiskov, zaradi izdaje receptov za oralno kontracepcijo.KRATKI OBISKI - KONTRACEPCIJA KONTRACEPCIJSKO SVETOVANJE22277 1916Opažamo,da je zanimanje za hormonalno kontracepcijo večje, predvsem pri mladini,za intrauterino kontracepcijo pa nekoliko manjše. Vložili smo 125 intrauterinih vložkov.Število splavov se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo.Za prekinitev zgodnje nosečnosti smo poslali 150 pacientk.3.3 Zdravstveno varstvo nosečnicIzreden napredek in dvig kvalitete v antenatalni zaščiti pa predstavlja dejstvo, da v dispanzerju za ženske žeod leta 1984 uporabljamo UZ in vsako nosečnico rutinsko dva krat (po potrebi tudi večkrat) pregledamo.S tem se je diagnostika izredno izboljšala in varnost za ženske povečala.Od 37. tedna nosečnosti, vsem nosečnicam posnamemo CTG (tri krat do poroda).Rh D negativnim nosečnicam v 28. tednu apliciramo Rhogam.Izreden poudarek dajemo zdravstveni vzgoji in zdravstveni prosveti, za katero so nosečnice posebnosprejemljive.35

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zdravstveno prosvetna dejavnost je sestavni del našega vsakdanjega dela. Zdravstveno prosvetno in vzgojnodelo izvajamo individualno s pacientkami pri vsakem pregledu. Prav tako deluje medicinska sestrazdravstveno prosvetno pri sprejemu pacientk, saj jim posreduje razne nasvete in navodila. Imamo navodila zapravilno in zdravo prehrano nosečnic in otročnic, za potrebno dieto v primeru poznih gestoz in napotke občasu porodnega termina.V zgodnji nosečnosti imamo organizirano šolo za bodoče starše, ki zajema predavanje o higieni, prehrani inpravilnem načinu življenja v nosečnosti ter zobno preventivo v okviru zobozdravstvenega kabineta.V zadnjem trimesečju nosečnosti izvajamo šolo za bodoče starše kot pripravo na porod ter nego in prehranonovorojenčka. Ta tečaj vsebuje šest predavanj, v katerih sodelujejo medicinske sestre, ginekolog, pediater,psiholog in fizioterapevt.4 Sodelovanje s strokovnimi službami ZD in drugimi zavodiDispanzer za ženske z opravljanjem varstva zajema sicer specifično populacijo mladostnic in žensk, ki jo podrugih kriterijih obravnavajo tudi druge službe, od katerih jih DŽ prevzema in katerim jih posreduje.Med službami, s katerimi DŽ sodeluje in je v kontaktu, je patronažna služba.V OE zobozdravstvo deluje posebna specialistična ambulanta za ustne in zobne bolezni za naše nosečnice.Specialisti v tej ordinaciji opravljajo preventivne preglede ustne votline in zobovja nosečnicam, sodelujejo patudi s svojo temo v šoli za bodoče starše.Dobro je sodelovanje s Centralnim laboratorijem, ki opravlja za nas številne storitve.Tudi sodelovanje z drugimi zavodi je dobro. Najtesnejša je seveda že od nekdaj povezava z Ginekološko inporodniško kliniko Splošne bolnice Maribor. Kolegialno in dobro je tudi drugo sodelovanje s specialisti drugihoddelkov Splošne bolnišnice.V številnih primerih koristimo storitve ZZV in Splošne bolnišnice Maribor, pa tudi Kliničnega centra v Ljubljani,predvsem kadar gre za specialne serološke in hormonske preiskave.Dobro in uspešno je tudi sodelovanje z Mariborskimi lekarnami, ki so naš dobavitelj za različne pripomočke inzdravila, ki jih uporabljamo pri svoji dejavnosti.Imamo računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje dela, statistike in podatkov s pomočjo PC.Ambulante delajo interaktivno.Za spremljanje rizične nosečnosti in kontrole pred porodnim terminom uporabljamo CTG aparat, od avgusta2006 imamo poleg starega še nov CTG aparat.5 GlavarinaZelo dobro se zavedamo, da vso naše delo temelji na glavarini in se za njo tudi borimo, zato ostaja še naprejnaša prioriteta pridobivanje glavarine.V letu 2007 se bomo zavzemali, da postanejo podatki o glavarini s strani zdravstvenega doma in ZZZSažurirani in da se izboljša komunikacija med ZZZS in našo informacijsko službo tako na področju statistike ,glavarine, kot tudi povratnih informacij.36

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Na dispanzerju za ženske imamo zaposlenih 6 ginekologov in enega v Centru za bolezni dojk.Naša glavarina je približno 24.000.6 Čakalne dobeV ginekoloških ambulantah je čakalna doba ena do tri mesece.7 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovMladostnice se odločijo za prvi obisk pri nas in si izberejo svojega ginekologa predvsem zaradi predpisovanjahormonske kontracepcije.Zaradi boljše dostopnosti do ginekologa smo v našem DŽ organizirali delo vse delovne dni v tednu od 7.15 do19.30. ure in v soboto dopoldan.Našim pacientkam smo dosegljivi z nasveti tudi preko telefona in občasno tudi preko mail - a.Poleg rednega sprejema naših pacientk, poteka na nivoju države tudi program ZORA, ki pošilja seznameginekologov pacientkam, ki se nato odzovejo in opredelijo za ginekologe v našem dispanzerju.8 KadriDispanzer za ženske je v večini ženski kolektiv in s te strani se opaža tudi fluktuacija.Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006:ZDRAVNIKI SPECIALISTI:1. Danilo Maurič,dr. med., spec. gin. in porod.2. Zvonimir Fenrich, dr.med., spec. gin. in porod.3. Suzana Završnik, dr.med., spec. gin. in porod.4. Sabina Ozimič, dr.med., spec. gin. in porod.5. Nela Petrovič, dr.med., spec. gin. in porod.6. Zdravko Veingerl, dr.med., spec. gin. in porod.7. Mojca Kopše Berčič, dr.med., spec. gin in porod.V Center za bolezni dojk spada en ginekolog, delo pa je razdeljeno med ginekologe:Suzana Završnik, dr.med., spec. gin. in porod. (vodja CBD), Nela Petrovič, dr.med., spec. gin. in porod.,Zdravko Veingerl, dr.med., spec. gin. in porod., Sabina Ozimič, dr.med., spec. gin. in porod. in Mojca KopšeBerčič, dr.med.spec. gin. in porod.DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE:1. Janja Dajčman Waldhuber2. Andreja Kokalj3. Anja Ott4. Lea Mikl5. Nina Krapše (od 6.11.2006)37

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006VIŠJE MEDICINSKE SESTRE:1. Marjana KaiserSREDNJE MEDICINSKE SESTRE OZ. ZDRAVSTVENI TEHNIKI:1. Ida Miličevič2. Silva Fric3. Stanka Merc4. Erntruda Markuš5. Mirjana Popovič6. Natalija GanzerINŽENIRKI RADIOLOGIJE:1. Marija Bigec Miložič2. Mateja VidetičADMINISTRATOR:1. Natalija PršinaV letu 2006 se je upokojila Milena Kavnik, viš. med. ses., predčasno je prekinila delovno razmerje AleksandraKošir, viš. med. ses.Od 24.7.2006 opravlja pripravništvo na Dispanzerju za ženske diplomirana medicinska sestra DanijelaLaketić.V oktobru smo imeli razgovore z diplomiranimi medicinskimi sestrami in smo nato v delovno razmerje sprejelidve diplomirani medicinski sestri in sicer Nino Krapše (od 6.11.2006) in Petro Žižek (od 3.1.2007) .V letu 2006 je v Centru za bolezni dojk nadomeščal odsotnosti inženirk radiologije, diplomiran inženirradiologije Miha Borko.9 Izobraževanje zaposlenihRedno skrbimo za izobraževanje, vendar je vseskozi problem v financah, saj je na razpolago premalodenarnih sredstev. Poleg tega so kotizacije iz leta v leto višje, saj so se v zadnjih letih celo potrojile, medtemko je znesek namenjen izobraževanju ostal isti.10 Znanstveno raziskovalna dejavnostV letu 2006 se je na dispanzerju za ženske nadaljevala študija VELBY – študija Yarine (kontracepcija).38

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELUCENTRA ZA BOLEZNI DOJKSuzana Završnik , dr. med., spec.vodjaErentruda Markuš, ZT39

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V Sloveniji predstavlja rak dojke velik zdravstveni problem, saj letno za to boleznijo zboli okrog 1000 žensk,400 pa jih umre. V prihodnjih letih naj bi vsaka 13. ženska zbolela za rakom dojke.Zaenkrat še nimamo organiziranega aktivnega presejanja, delujejo pa ambulante, kjer se opravljajo pregledidojk z mamografijo za asimptomatske ženske. Po sprejetih strokovnih smernicah naj bi se mamografijaopravljala med 50. in 69. letom starosti pri vseh, med 40. in 50. letom pa samo pri tistih z dejavniki tveganja. Vtem okviru krije stroške zdravstvena zavarovalnica.Naš Center za bolezni dojk deluje v okviru Dispanzerja za ženske. V njem zdravniki ginekologi opravljajoklinične preglede dojk, mamografijo in ultrazvok.V letu 2006 je bilo planiranih 4943 kliničnih pregledov in pri mamografiji 56879 točk. Od 1.1. do 31.12.2006smo pregledali 4865 žensk in opravili 5198 mamografij, pri čemer smo pri kliničnih pregledih zbrali 35486,74točk, pri mamografiji pa 67514, 01 točk.opravili smo 997 ultrazvokov dojk in 77 citoloških punkcij. Vse mamografije so odčitali rentgenologi iz Splošnebolnišnice Maribor in Slovenj Gradec.- v SBM smo na konzilij poslali 55 žensk, od teh je bil pri desetih potrjen karcinom .- na dodatno diagnostično obdelavo smo v SBM poslali 188 žensk, pri 15 je bil odkrit ca dojk, dve soodklonile nadaljnjo diagnostiko, za eno pa ni povratnih podatkov.Od 1. 1. do 31. 12. 2006 smo od planiranih 5080, pregledali 5198 žensk, 6520 jih je imelo opravljeno tudimamografijo. Naredili smo 997 ultrazvokov in opravili 77 citologij, dve sta bili pozitivni.Čakalna doba je bila približno 1- 2 tedna na začetku leta, v decembru pa se je zvišala na 2- 3 mesece.V tem obdobju smo diagnosticirali 25 karcinomov. Povprečna starost bolnic je bila 56,8 let, najmlajša je bilastara 42, najstarejša 68 let. Za natančnejše podatke pa nimamo dovolj povratnih informacij iz SBM.Po naših skromnih podatkih vidimo, da so bolnice z rakom dojk zbolevale v starosti, ko je ta bolezennajpogostejša.Menimo, da je pri nas, glede na pogostost bolezni, aktivno presejanje potrebno in da je, dokler tega ne bo,potrebno z obstoječo opremo in kadri pregledati čim več žensk v rizični starosti med 50 in 70 letom, vsaj nadve leti.40

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELUSPECIALISTIČNIH AMBULANTStjepan Žiger, dr. med., spec.vodja strokovne enote41

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Kratka predstavitev vodstva službeVodja službe je Stjepan Žiger, dr.med., specialist otorinolaringolog.Glavna medicinska sestra službe je Štefanija Šramel, dipl. m. s., spec.Služba se sestoji iz dveh dejavnosti. To sta oftalmologija in otorinolaringologija z audiologijo.1.1 OftalmologijaOftalmologija - zdravi oftalmološke bolezni pri šolski in študentski populaciji.1.2 ORL - audiologijaSkrbi za otroke od 0 let starosti do končanega študija. Izvaja kurativo in preventivo s posebnim poudarkom naprevenciji naglušnosti.2 Program dela službe in realizacijaOftalmologija programirano 5.208 obiskov in 39.878 točk.ORL – audiologija programirano za 1,22 otologa 4.252 obiskov in 46.310 točk. Zasedba 1 zdravnik, 1dipl.m.s.RealizacijaOftalmologija: Obiski 3.738, točk 41.975 = 105,3 %ORL – audiologija: Obiski 3.926, točk 48.685. 1 zdravnik, 1 sestra sta brez dodatnih ur realizirala porgram za1,22 otologa s 105,1 %.3 Čakalne dobeOftalmologija: Naročanje pacientov do enega meseca.ORL – audiologija: Zaenkrat nam kljub mnogim težavam uspeva napotene pogledati isti dan.4 Aktivnosti za pridobivanje pacientovSmo napotne ambulante. Le z dobrim delom poskušamo pridobiti zaupanje kolegov in pacientov. V ORLambulanti v primeru potrebe obravnavamo tudi odraslega bolnika. Posebej, če za to zaprosi izbrani zdravnik.5 Kadri5.1 OftalmologijaBranimira VOLK – KOMOVEC, dr.med., spec.oftalmologije;Mira Huzjan, SMS – tim v ambulanti;42

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065.2 ORL – audiologijaStjepan ŽIGER, dr.med.,spec.otorinolaringologijeŠtefanija ŠRAMEL, dipl.m.s.,spec. – glavna medicinska sestra službe.6 Izobraževanje zaposlenihDodiplomsko in podiplomsko izobraževanje smo opravili že pred letom 2005.7 Strokovno izpopolnjevanje- Branimira VOLK – KOMOVEC, dr.med.spec.oftalmologije- Mira HUZJAN, SMS- Stjepan ŽIGER, dr. med.,spec.otorinolaringologije- Štefanija ŠRAMEL,dipl.m.s.,spec.geront. ZN8 Znanstveno raziskovalno delo in publicistično deloTe aktivnosti v letu 2006 ni bilo v naši službi.9 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeV teh projektih sodeluje le Štefanija Šramel, dipl. m. s., spec.. Vodi delavnice "DA, OPUŠČAM KAJENJE".Kljub temu, da delavnica sodi na nivo zavoda (CINDI), je močno strokovno povezana z ORL dejavnostjo intudi služi promociji stroke.10 Sistem vodenja kakovostiJe enoten za celi zavod.11 RaznoPo dolgih letih se delo v oftalmološki ambulanti primerno statistično prikazuje (vidno iz realizacije v letu 2006).V letu 2006 smo adaptirali očesno ambulanto in bistveno povečali delovno površino.ORL ambulanta je dobila brezšumno akumulatorsko čelno luč, ki je otologu olajšala delo.V izogib neugodnostim se je otolog na lastne stroške (kotizacija – potovanje) udeležil 16.5.2006 v LjubljaniEvropskega travmatološkega kongresa. Tema je bila iz medicinskega izvedenstva.Od 16.-18.VI. 2006 sem žrtvoval redni dopust za udeležbo na seminarju iz Otroške audiologije v Kobenhaven- u. Stroške je kril sponzor.Enako kot vsa leta do sedaj, otolog Žiger torke dopoldan obiskuje ORL oddelek MB bolnišnice. Na ta način šeohranja standardno operativno tehniko in s kolegi prediskutira določene ORL probleme.43

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELUOE SPLOŠNO ZDRAVSTVENO VARSTVO IN SLUŽBE SPLOŠNE MEDICINE ZA LETO2006Asist. Suzana Kert, dr. med., spec.44

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekOrganizacijska enota Splošno zdravstveno varstvo (OE SZV) je največja OE Zdravstvenega doma dr. AdolfaDrolca Maribor. Vključuje pet služb: Službo splošne medicinske dejavnosti, Center za nujno medicinskopomoč in reševalne prevoze, Službo pnevmoftiziološkega dispanzerja, Službo za fizikalno in rehabilitacijskomedicino, Službo psihohigiensko psihiatrične dejavnosti ter Službo za laboratorijsko diagnostiko. Vsaka službaima opredeljeno področje medicinske dejavnosti ter lastnega vodjo službe. Ker je vsak od njih zadolžen zapripravo strokovnega poročila za lastno službo se bom v nadaljevanju omejila na strokovno poročilo Službesplošne medicinske dejavnosti. Zaposleni v njej delajo na področju splošne/družinske medicine, ki je temeljzdravstvene oskrbe splošne populacije. Vsi zdravstveni sistemi v razvitem svetu se zavedajo, da je dobraorganizacija te stroke medicine ključna za funkcioniranje zdravstvenega sistema nasploh. V našem zavodunudimo zdravstveno oskrbo okoli 82.000 odraslim zavarovancem v ambulantah lociranih v urbanem inruralnem območju. Zanje skrbi 52 t.i. zdravstvenih timov. Model naše oskrbe je celosten in pomeni skrb zaposameznika, družine in skupnost v vseh segmentih življenja.45

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službePolni naslov in predstavitev vodstva OESedež OE SZV ter Službe splošne medicinske dejavnostiUlica talcev 5, 1. nadstropje, MariborVodja službe: asist. Suzana KERT, dr. med., spec. spl. med.Tel.: 02 22 86 285E – pošta: direktor.szv@zd-mb.siGlavna medicinska sestra: Zdenka KOPŠE, viš. med. ses., prof. zdr. vzg.Tel.: 02 22 86 362,E - pošta: zdenka.kopse @zd-mb.siTajnica I. – poslovna sekretarka: Cvetka HAJDINJAK, prav.Tel.: 02 2286 365E – pošta: cvetka.hajdinjak@zd-mb.siSlužba splošne medicineTajnica s poslovno koordinacijo: Jerica FUREK,Tel.: 02 22 86 364, fax: 02 22 86 580,E - pošta: jerica.furek@zd-mb.si1 Organigram in dejavnosti, ki jih OE pokrivaOESZVSLUŽBA SPLOŠNEMEDICINSKEDEJAVNOSTIAMBULANTESPLOŠNE/DRUŽINSKEMEDICINEGERONTOLOŠKI DISPANZERONKOLOŠKIDISPANZERCENTER ZA NUJNOMEDICINSKO POMOČ INREŠEVALNE PREVOZEDISPEČERSKA ENOTASLUŽBANUJNEMEDICINSKEPOMOČIREŠEVALNASLUŽBAPREHOSPITALNA ENOTADEŽURNAAMBULANTA –SNMP46

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006SLUŽBAPSIHOHOGIENSKOPSIHIATRIČNEDEJAVNOSTIDISPANZER ZACENTER ZADISPANZER ZAPEDOPSIHIATRIJODISPANZERZAPSIHOHIGIENOZDRAVLJENJEALKOHOLIZMA INDRUGIHODVISNOSTIPREPREČEVANJE INZDRAVLJENJEODVISNIH ODNEDOVOLJENIHDROGSLUŽBA ZALABORATORIJSKODIAGNOSTIKOBIOKEMIJAHEMATOLOGIPODROČNIJALABORATORIJKURATIVAPREVENTIVASLUŽBA ZA FIZIKALNOIN REHABILITACIJSKOMEDICINOFIZIATRIČNAPROTIBOLEČINSSLUŽBAKA AMBULANTAKABINET ZA FIZIKALNOKABINET ZAKINEZIOLOŠKITERAPIJOLIMFNOKABINETDRENAŽOSLUŽBAPNEVMOFTIZIOLOŠKEGA DISPANZERJADejavnosti OE SZV1. Služba splošne medicine je potekala na 24 lokacijah, v 45 ordinacijskih prostorih, izvajalo jo je 45zdravstvenih timov. V Gerontološkem dispanzerju je delalo šest timov, v onkološkem pa trije. Skrbeliso za zdravstveno varstvo odrasle populacije: obravnava akutnih, kroničnih zdravstvenih problemov,izvajanje preventivnih pregledov z namenom presejanja srčno-žilne ogroženosti, zdravstvenaedukacija z namenom preprečevanja bolezni, krepitve in ohranjanja zdravja ter poglobljenaobravnava specifičnih populacijskih skupin (starostniki, onkološki bolniki).2. Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze: nujna medicinska pomoč na terenu in vambulanti SNM, nujna medicinska pomoč z motorjem, dežurna zdravniška služba, nujni reševalniprevozi ter nenujni reševalni prevozi.3. Služba pnevmoftiziološkega dispanzerja: obravnava akutnih in kroničnih pljučnih ter alergološkihbolezni s pripadajočo funkcionalno diagnostiko, ultrazvočna diagnostika obolenj arterij in venspodnjih okončin, rentgensko slikanje skeleta ter pregledi v sklopu preoperativne priprave bolnika,sistematskih pregledov ali pregledov pred sprejemom v službo.4. Služba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino: obravnava akutnih bolezenskih, popoškodbenih stanjter poslabšanj različnih zdravstvenih problemov lokomotornega aparata.47

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065. Služba psihohigiensko psihiatrične dejavnosti: obravnava akutnih in kroničnih psihiatričnih bolezniotrok in odraslih s poudarkom na obravnavi duševnih stisk zaradi malignih obolenj, starostnikov, osebz motnjami v duševnem razvoju, odvisnikov od nedovoljenih drog ter odvisnikov od alkohola.6. Služba za laboratorijsko diagnostiko: odvzem in analiza bioloških vzorcev, urinske in hematološkepreiskave ter osnovni testi hemostaze.V Službi splošne medicinske dejavnosti smo nudili v letu 2006 zdravstveno varstvo odraslim zavarovancem vokviru ambulant splošne/družinske medicine (SA) na naslednjih lokacijah:- SA Ul. talcev 5/II. nadstropje,- SA Ul. talcev 5/III. nadstropje,- GERONTOLOŠKI DISPANZER, Ul. talcev 5/IV. nadstropje,- ONKOLOŠKI DISPANZER, Ul. talcev 5/V. nadstropje,- SA TABOR – JEZDARSKA, Jezdarska ul. 10,- SA POBREŽJE, Cesta XIV. divizije 30,- SA STUDENCI , Kalohova ul. 18,- SA NOVA VAS , Cesta proletar. brigad 71,- SA OB PARKU 5, Ob parku 5,- SA GOSPOSVETSKA, Gosposvetska c. 41,- SA PTUJSKA C. 184, Ptujska c. 184,- SA RAČE, Nova ul. 3,- SA HOČE, Bohovska c. 7,- SA RUŠE, Tovarniška c. 51,- SA STARŠE, Starše 91,- SA MARJETA NA DRAVSKEM POLJU, Marjeta 57a,- SA MALEČNIK, Malečnik 14,- SA JAKOBSKI DOL, Zg. Jakobski dol 1,- SA KAMNICA, Vrbanska c. 97,- SA PERNICA, Pernica 8,- SA PESNICA, Pesnica pri Mariboru 42c (do 30.09.2006),- SA JARENINA, Jareninski dol 16 (do 30.09.2006),- SA SLADKI VRH, Sladki vrh 5a,- SA DUPLEK, Cesta k Dravi 8,- SA DOMA UPOKOJENCEV TABOR, Veselova ul. 3,- SA DOMA UPOKOJENCEV POBREŽJE, Čufarjeva 9,- SA SONČNI DOM – POBREŽJE, Železnikova ul. 10,- SA DOMA STAREJŠIH OBČANOV TEZNO, Panonska ul. 41,- SA DOM STAREJŠIH VUKOVSKI DOL 34, Vukovski dol 34.V Službi splošne medicinske dejavnosti sta delovala kot specifični delovni enoti, namenjeni za oskrbo izbranepopulacije, še Gerontološki in Onkološki dispanzer.48

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Program dela in realizacija Službe splošna medicina za tekoče letoKurativni obiskV letu 2006 je bilo je bilo opravljenih 111.515 obiskov brez pregleda (npr. posvet, predpis recepta), 117.548prvih obiskov, 116.437 ponovnih obiskov, 772 obsežnih (preoperativnih) pregledov ter 525 pregledov zapotrebe predstavitve bolnikov invalidski komisiji. Povprečna frekvenca obiskov v splošnih ambulantah je bila6.4 pacienta na uro, z razponom od 2.6 do 11.8 bolnika na uro. K specialistom je bilo poslanih 47.392, vbolnišnično obravnavo pa 713 pacientov.Preventivni preglediPlaniranih preventivnih pregledov odraslih za leto 2006 je bilo 5.217, opravljenih je bilo 5.065 (prvih 3.795,kontrolnih pa 1.270) pregledov, kar znaša 97.1 % realizacije.Količniki iz obiskovV ambulantah splošne/družinske medicine je bilo planiranih 572.000 količnikov, opravljenih je bilo 1.215.826količnikov, kar znaša 212,6 % realizacije delovnega programa.Ordinacijske ureOrdinacijskih ur je bilo pri zdravnikih opravljenih 77.034, izmed tega rednih 47.879 ur, 8.300 honorarnih,ostalih pa 20.855 ordinacijskih ur.Višje medicinske sestre so opravile 504 redne in 30 honorarnih ur, srednje medicinske sestre pa 78.140rednih ter 2.127 honorarnih ur.Realizacija dela v Onkološkem dispanzerjuV Onkološkem dispanzerju je bilo v letu 2006 planiranih 94.898 točk, opravljenih 62.063 točk, kar znaša65,4 % realizacije delovnega programa. Manjša realizacija v številu točk se v onkološkem dispanzerju pokrijez večjim številom obiskov-opravili so 17.671 obiskov. Planiranih je bilo 15076, od tega 7.301 prvih in 10.370ponovnih pregledov. Povprečna frekvenca v Onkološkem dispanzerju je 6.4 pacienta na uro. Na terenu soopravili 41 obiskov, od tega 35 prvih in 6 ponovnih, povprečna frekvenca na terenu je bila 0.4 pacienta nauro. Zdravniki so opravili 2.287 rednih ordinacijskih ur in 477 honorarnih ordinacijskih ur, diplomirane invišje medicinske sestre 5.204 rednih ordinacijskih ur, srednje medicinske sestre pa 1080 rednih ter 42honorarnih ordinacijskih ur. V specialistično obravnavo je bilo poslanih iz dispanzerja 1.080 pacientov, vbolnišnično obravnavano pa 15 pacientov.Realizacija dela v Gerontološkem dispanzerjuV Gerontološkem dispanzerju so opravili skupno 17.163 obiskov, od tega 4.998 prvih ter 12.165 ponovnihobiskov. Pregledov zaradi priprave ocene na invalidski komisiji je bilo 26, obsežnih pa 21. Skupaj znaša to5.346 vseh pregledov. Hišnih obiskov je bilo 31. Povprečna frekvenca obiskov na uro je bila 7.8. Vspecialistično obravnavo je bilo poslanih 2.380, v bolnišnično obravnavo pa 68 pacientov. V gerontološkemdispanzerju je bilo opravljenih 2.125 rednih ordinacijskih ur, 87 honorarnih ter 351 ostalih ur.Realizacija programa v socialnih zavodihV okviru Gerontološkega dispanzerja je v letu 2006 potekalo zdravstveno varstvo tudi v petih socialnihzavodih. V letu 2006 je bilo opravljenih 12.506 prvih obiskov in 35.161 ponovnih, kar znaša skupaj 47.667obiskov ter opravljenih pregledov 57.079.49

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006- Enoto Tabor pokrivamo z enim zdravstvenim timom, kjer je bilo opravljeno 12.401 obiskov, izmedtega 3.744 prvih obiskov in 8.657 ponovnih ter skupaj 12.108.pregledov. K specialistom je biloposlanih 1.173 in v bolnišnično obravnavo 3 pacienti. Opravljeno je bilo 1653 rednih ordinacijskih urin 196 honorarnih. Frekvenca je bila 6,7 pacientov na uro.- V ambulanti Sončni dom je bilo opravljeno 1.543 prvih obiskov in 4.947 ponovnih, kar znaša skupaj6.490 obiskov. Pregledov je bilo opravljenih 6.362. V specialistično obravnavo je bilo poslanih 268in v bolnišnico 6 pacientov V Sončnem domu je bilo opravljenih 532 rednih ordinacijskih ur in 270honorarnih. Frekvenca na uro je bila 8,1 pacienta.- V ambulanti Doma Danice Vogrinec Pobrežje je bilo opravljenih 4.764 prvih obiskov in 13.577ponovnih, skupaj torej 18.341 obiskov. Vseh opravljenih pregledov je bilo 17.372. v specialističnoobravnavo je bilo poslanih 198 pacientov in 17 v bolnišnično obravnavo. Frekvenca na uro je bila 5.0pacienta. Rednih ordinacijskih ur je bilo opravljenih 2.784, honorarnih pa 852.- V Domu starejših občanov Tezno je bilo v letu 2006 opravljenih 5.949 obiskov, izmed tega 1.480prvih in 4.469 ponovnih ter skupaj 5.677 pregledov. V specialistično obravnavo je bilo poslanih 71pacientov in v bolnišnično obravnavo 27. Opravljenih je bilo 1.020 rednih ordinacijskih ur in 52honorarnih . Frekvenca na uro je 5.5 .- V Domu Vukovski dol je bilo opravljenih 4.486 obiskov izmed tega 975 prvih in 3.511 ponovnih ter4.270 pregledov. K specialistom poslanih je bilo 59 in v bolnišnično obravnavo 18 pacientov.Opravljenih je bilo 676 rednih ordinacijskih ur in 278 honorarnih. Frekvenca je 4.7 pacienta nauro.3 Kadri : Služba splošne medicinske dejavnosti (stanje na dan 31.12.2006)Izobrazbena strukturaVseh zaposlenih je bilo: zdravniki 52, negovalni kader 55, vodstvo - tajnica s poslovno koordinacijo 1.Zdravniki:- dva reaktivirana, šest specializantov, od katerih dva že samostojno delata v svoji ambulanti, dvazdravnika sta bila zaposlena po pogodbi.Negovalni kader:- zdravstveni tehniki: 51,- višje medicinske sestre: 1,- diplomirane medicinske sestre: 3.FluktuacijaOdhodi zdravnikov: v zasebno zdravstveno dejavnost sta odšli dve zdravnici, ki sta pri nas zaključili z delom30.09. in 10.10.2006.Medicinske sestre, ki so se v letu 2006 upokojile:- JANIŠ Slavica- JELEN Marija- MAJCEN Slavica- VEBER Felicita50

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006AbsentizemV letu 2006 je bilo med zaposlenimi v OE SZV skupaj 1512 delovnih dni odsotnosti zaradi bolniškega staleža,od tega 938 dni za medicinske sestre in 574 dni za zdravnike.4 Projekti namenjeni promociji zdravja in razvoju dejavnosti OETesno smo sodelovali s Službo za promocijo zdravja in izobraževanje, saj smo skozi vse leto redno napotovalibolnike z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni v učne delavnice za obvladovanje nezdravega življenjskegasloga: Promocija zdravja in dejavniki tveganja, ki obsega tri krajše delavnice, Zdrava prehrana, Zdravohujšanje, Telesna dejavnost – gibanje, Da, opuščam kajenje. S tem smo vplivali na vzroke za številnanenalezljiva kronična obolenja, ki se skrivajo v nezdravem življenjskem slogu: nezdrav način prehranjevanja,telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Na ta načinsmo jim pomagali uresničiti plan realizacije učnih delavnic v višini 61.6% planiranih delavnic.5 Medijsko predstavljanje OE in njenih dejavnosti v javnosti- Tajnica I. – poslovna sekretarka je skozi vse leto marljivo in skrbno vodila evidenco objav tako o našiOE kot tudi o celem zavodu v lokalnem časniku Večer. V njem so bili objavljeni sledeči prispevki:- 12.02.2006: Padalo jo še zmeraj mika: obisk Rosane ŽVEGLIĆ-DIMČIĆ, dr. med. spec. spl. med.,predstojnice Gerontološkega dispanzerja pri eni najstarejših Mariborčank.- 14.08.2006: Le čevlje sodi naj kopitar: intervju asist. Suzane KERT, dr. med., spec. spl. med.,direktorice službe OE SZV o alternativni medicini.- 07.10.2006: Preselitve splošnih ambulant: obvestilo zavarovancem glede preselitve Majde MASTEN,dr. med., spec. spl. med., predsednice republiškega RSK za družinsko medicino, iz ambulante nalokaciji Ulica talcev 5 na lokacijo Ob parku 5.- 25.11.2006: Vzajemna skrb za bolnika: informacija o 4. mariborskem kongresu družinske medicine,ki je potekal 24. in 25.11.2006, katerega soorganizator je bil tudi Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor.6 Znanstveno raziskovalno deloZdravniki so bili individualno vključeni v različne raziskovalne projekte, zlasti pri postmarketinških študijahglede učinkovitosti in prenašanja različnih zdravil.7 Sistem vodenja kakovostiV lanskem letu ni bil objavljen noben nov organizacijski predpis, ki bi se nanašal izključno na OE SZV.Upoštevali pa smo izdane organizacijske predpise ter delovna navodila, ki so bila v veljavi za vse OE vcelotnem zavodu.51

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068 Informacijsko komunikacijska tehnologija – IKT- Mnenje o vsebini, funkcionalnosti in tehnološkem nivoju trenutne informacijske tehnologije in rešitev:ustrezna razen po številu računalnikov v OE SZV.- Potrebe in zahteve po dopolnitvah obstoječih informacijskih rešitev: v prvi vrsti je potrebno opremitivse ambulante splošne/družinske medicine z osebnimi računalniki s tiskalnikom in možnostjodostopa na svetovni splet.- Potrebe in zahteve po novih, sodobnih informacijskih rešitvah: - elektronsko pošiljanje laboratorijskihizvidov iz baze podatkov Medilab, - elektronsko pošiljanje laboratorijskih izvidov iz območnegazavoda za zdravstveno varstvo, - elektronsko pošiljanje različnih obvestil, okrožnic, zapisnikov ipd.- Potrebe in zahteve po podatkovnih skladiščih in analitičnih orodjih: sodelovanje pri projektuelektronski zdravstveni zapis in recept.- Potrebe po informacijskih rešitvah, potrebnih za razvojno raziskovalno delo: - možnost vodenjaindividualnih registrov kroničnih bolnikov (hipertoniki, astmatiki, diabetiki…), - spremljanje naročanjabolnikov, - spremljanje predpisovanja zdravil, - spremljanje porabe laboratorijskih sredstev, oziromavse ambulante potrebujejo nov zdravstveno informacijski sistem, ker je stari program SOVA zastarel.9 Predstavitev novih storitev OEV povezavi s službo Laboratorijske diagnostike, službo za Promocijo zdravja in službo za informatiko smopripravili zloženki: Navodila za pravilno tehniko odvzema urina, Priporočila pacientom za odvzem urinskegavzorca in blata.10 Novosti in problematika OENa področju novosti imamo praktično omejene možnosti, saj ne moremo uvajati novih storitev drugače kot vokviru samoplačniške dejavnosti, saj nas zavezuje izvajanje obstoječega programa v okviru podpisanepogodbe, sklenjene z ZZZS.Najbolj pereča problematika je v tem trenutku na področju zagotavljanja zadostnega števila kadrov – takosrednjega, kot tudi visoko izobraženega kadra, predvsem zdravnikov. Poleg tega vedno bolj čutimo potrebopo prisotnosti več dipl m.s. v splošnih ambulantah zaradi samega dviga strokovnosti dela, vezanega tudi naobvezno opravljanje preventivnih pregledov. Žal pa smo tudi tu vezani na kadrovske normative, ki jih določapogodba z ZZZS.11 Informiranje zaposlenihZdravniki: z 20.06.2006 sem uvedla redne timske sestanke – t.i. strokovne kolegije zaposlenih zdravnikov. Vlanskem letu so bili trije: 20.06., 19.09. in 05.12.2006. Vsi izdani pisni dokumenti (obvestila, okrožnice) po20.06.2006 so zaposlenim dostopni tudi v elektronski obliki na spletnem portalu zavoda (t.i. Intranet). Dostopdo baze podatkov je urejen preko uporabniškega imena: oeszv in gesla: zdmsm. Informacije so zapisane podnaslov Novice za zaposlene in razvrščene v naslednje vsebinske sklope:- Zapisniki strokovnih sestankov zdravnikov splošne/družinske medicine OE SZV,- Obvestila in okrožnice OE SZV.52

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Medicinske sestre: so imele v lanskem koledarskem letu 3 timske sestanke – približno na vsake 4 mesece.Vzpostavili smo tesnejše in bolj ažurno komuniciranje z upravnimi službami zavoda z namenom boljšegapretoka navodil za delo in boljše oskrbe zaposlenih z različnimi materialnimi in pisnimi viri, ki so nujni za rednoopravljanje dela.12 Glavni problemi- primanjkljaj osebja (zdravnikov in medicinskih sester ter nadomeščanje manjkajočega kadra zaradidaljših odsotnosti (bolniški stalež, strokovno izobraževanje, študijski dopust),- neurejeni podatki o glavarini zaradi neusklajenosti podatkov med ambulantami in zdravstvenozavarovalnico,- izvajanje hišnih obiskov,- poraba laboratorijskih testov preko finančnih sredstev, ki nam jih priznava zdravstvena zavarovalnica.13 Sodelovanje z drugimi zdravstvenimi zavodi v Sloveniji in tujiniSlužba splošne medicine je zgledno sodelovala z Zavodom za razvoj družinske medicine ter Katedro zadružinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani pri več dejavnostih:- Organizacija 4. mariborskega kongresa družinske medicine: Vzajemna oskrba bolnika, ki je potekalod 24. do 25.11.2006 v kongresnem centru Habakuk in na katerem sta imeli asist. Ksenija TUŠEK-BUNC, dr. med., spec. spl. med. in asist. Suzana KERT, dr. med., spec. spl. med. aktivno udeležbo spredavanjem. Udeležilo se ga je 44 zdravnikov ter 27 medicinskih sester. Ob tej priložnosti je izšelzbornik predavanj.- Izobraževanje študentov pri predmetu Družinska medicina.- Izobraževanje specializantov iz družinske medicine. Status zdravnika mentorja je imelo 14specialistov splošne medicine.14 Razvojni cilji za naslednje leto1. Uvedba individualnih stroškovnih mest po izvajalcih.2. Uskladitev podatkov o številu opredeljenih zavarovanih oseb med ambulantami in Zavodom zazdravstveno zavarovanje Slovenije3. Določitev objektivnega merila za obremenjenost izbranih osebnih zdravnikov kot izhodišče zapotrebo po opredeljevanju novih pacientov.4. Izboljševanje medosebnih odnosov med vsemi sodelavci v zdravstvenem timu.5. Informiranje zaposlenih o vseh vidikih dela v ambulanti, tako glede obvladovanja stroke kot tudistroškov dela.6. Vzajemno sodelovanje z zdravniki zasebniki koncesionarji, v prvi vrsti preko medosebnih srečanj nastrokovnih kolegijih ter z imenovanimi zdravniki zdravniške komisije OE ZZZS ter z zdravniki, kidelajo na invalidski komisiji območne izpostave ZPIZ.7. Izboljšanje sodelovanja med vsemi službami znotraj OE SZV.53

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200615 Strokovni cilji za naslednje leto1. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih preko opravljenih specialističnih izpitov oz. diplom naustreznih šolah zdravstvene ali organizacijske smeri.2. Povečanje števila novih mentorjev specializantom za področje družinske medicine ter učiteljev veščinštudentov, ki bodo v študijskem letu 2007/2008 sprejeli v svoje ambulante študente Medicinskefakultete v Mariboru iz 4. letnika.3. Spodbujanje izobraževanja vseh zaposlenih preko pasivne, še zlasti pa preko aktivne udeležbe nastrokovnih srečanjih ter preko objav v strokovnih publikacijah.4. Dvig nivoja znanja vseh zaposlenih, v ta namen bomo izkoristili vsa sredstva za strokovnaizobraževanja in usmerili aktivnosti tudi za pridobivanje sponzorskih sredstev v ta namen.5. Obnovitev in osvežitev znanja za medicinske sestre, v ta namen se bomo povezali s službo NMP, daizvede interno edukacijo na tem področju.54

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA FIZIKALNO IN REHABILITACIJSKO MEDICINO (FRM)Bojana Bauman-Silič, dr. med., spec.vodjaAna PšeničnikVesna Leskovec55

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodSlužba za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (FRM) izvaja zaenkrat le kurativo ter zdravstveno vzgojnodejavnost (preventivna dejavnost načrtovana) na področju gibalnega sistema telesa (degenerativna,nevrološka obolenja, poškodbe,…). Ves čas se trudimo strokovno, racionalno, požrtvovalno realizirati planedela v zadovoljstvo nas, zavoda in bolnikov.2 Program v letu 2006(glej tabelo Realizacija delovnega programa za obdobje I – XII 2006)Fizikalna terapija230.305 (v točkah)Fiziatrična ambulanta 87.300-----------------317.6053 Realizacija programa v letu 2006Fizikalna terapija 244.865Fiziatrična ambulanta 87.735-----------------332.600Glede na storitve smo ponovno plan presegli- fiziatrična ambulanta 100.5 %- fizikalna terapija 106.3 %-------------104.7 %kar je posledica prevelikega števila izdanih napotnic, zato bomo še naprej omejevali sprejem - le za akutno insubakutno patologijo, eksacerbacijo kroničnih bolečin v smislu poslabšanja gibljivosti in eventuelnoradikularno draženje, poškodbe, bolnike v bolniškem staležu, …Povečali smo tudi samoplačniško ponudbo terap. storitev:- v Kineziol. kabinetu: 784.000,00 SIT- v Kabinetu za limfno drenažo in cirkulatorne motnje: 265.900,00 SIT- fizikalno terapevtske procedure, z doplačilom (parafanga): 885.820,00 SIT- ročna masaža: 586.400,00 SIT- sredstva smo pridobili tudi z izposojo protibolečinskega aparata (tensa) 412.896,00 SIT- na domu- samoplač. FT 121.975,00 SIT- samoplač. ambulanta 110.717,00 SIT- sponzorska sredstva (Nova Ljub.banka za klimo 100.000,00g. Sluga Marko za Myomed 718.920,00 SIT 818.920,00 SIT-----------------------3,986.628 SIT56

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Mislim, da smo lahko z doseženimi rezultati v letu 2006 zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ne bomo še naprejskrbeli za večjo strokovno in finančno učinkovitost.4 Čakalne dobe- za akutne bolnike je sprejem takoj,- za bolnike v staležu in poškodbe, … 2 do 4 tedne (po pogodbi z ZZZS),- kronične bolnike zaradi prezasedenosti sprejmemo le, v kolikor gre za akutizacijo oz. eksacerbacijobolečin - od 3 do 4 tednov.5 KadriV službi za FRM je zaposlenih 21 delavcev in se deli na:2 fiziatrični ambulanti (dve):- 2 fiziatrinji,- 2 administratorki- 2 srednji med. sestri,fizikalno terapijo (splošno):- 6 viš. fiziot.- 2 dipl. fiziot.- 2 bolničarki- 1 admin.kineziološki kabinet::- 1 mag. kinezioloških znanosti, v.ft., univ.dipl.o.kabinet za limfno drenažo in cirkulatorne motnje:- 2 viš. fiziot.5.1 Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006DR. MED. SPECIALIST FIZIATER1. Bojana Bauman-Silič, dr.med. spec. fiziatrinja – predstojnica službe2. Suzana Tomažič, dr. med. spec.fiziatrinja;MAG.SCI.KINEZIOLOŠKIH ZNANOSTI3. Mag. sci.Vesna Leskovec, viš.fiziot., univ. dipl. org., kineziologinja;DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVTI/KE4. Maja Borovnik (porodniški dopust do 15.06.2005)5. Tatjana Pavkovič,VIŠJE FIZIOTERAPEVTKE6. Marta Jevšovar,7. Marjanca Ivec,57

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068. Marjetka Pernat,9. Ana Pšeničnik – odgovorna fizioterapevtka,10. Lidija Sajko,11. Alenka Švagelj,12. Alenka Vehovec,13. Saša Stanislava Bombek;SREDNJE MEDICINSKE SESTRE14. Dušica Pernat, - do 30.11.2006 zap. v Službi za FRM,15. Marjetka Kelc;BOLNIČARKE16. Katarina Martinec,17. Branka Šotiček;ADMINISTRATORKE18. Katica Golob,19. Darinka Gole,20. Ema Goloveršnik (bolničarka+maserka).21. Željka Pejić, poslovna sekretarka (začetek zaposlitve 16.11.2005);5.2 Kadrovske spremembeŽeljko PEJIĆ, v. posl. sek. smo zaposlili na delovnem mestu tajnice s posl. koord. za določen čas(nadomeščanje porodniškega dopusta administratorke Katice GOLOB s 4. 01. 2006), dne 16 .11. 2005 zaradiuvajanja v delo.Sandra Jovičević dipl.fiziot., je bila s 1.10.2006 prerazporejena iz Službe za FRM na CKT.Dušica Pernat, SMS je bila s 1.12.2006 prerazporejena na delovno mesto v Dežurno službo.5.3 Dopusti, spremstvo in nega družinskega člana, izobraževanjeBOLEZENSKI DOPUSTI ZAPOSLENIHFizikalna terapijaMaja Borovnik13 dniAlenka Vehovec12 dniAlenka Švagelj2 dniKatarina Martinec38 dniBranka Šotiček26 dniEma Goloveršnik71 dni /operacija/Sandra Jovičević – pripravnica 8 dniAmbulantaDarinka GoleMarjetka KelcSuzana Tomažič, dr. spec. fiz.2 dni9 dni3 dni58

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Dušica Pernat4 dniŽeljka Pejić4 dni---------192 dniNEGA DRUŽINSKEGA ČLANATatjana Pavkovič1 danSPREMSTVO DRUŽINSKEGA ČLANAAlenka Vehovec3 dniPORODNIŠKI DOPUSTKatica Golob 4. 1. do 30.12.2006IZREDNI PLAČANI DOPUSTŽeljka Pejićdr.Bojana Bauman-SiličAlenka ŠvageljMarjetka Pernat7 dni3 dni1 dan1 dan---------12 dniIZREDNI NEPLAČANI DOPUSTMarjanca Ivec2 dniŠTUDIJSKI DOPUSTSandra Jovičević12 dniIZOBRAŽEVANJE PRIPRAVNIKOVUrška Jančič, dipl. fiz. iz Doma Danice Vogrinec je opravila del pripravniškega programa v naši službi od20.11.206 do 24.11.2006. Mentorica ji je bila Maja Borovnik, dipl. fiz..Sandra Jovičević (štipendistka) je opravljala program pripravništva v naši službi od 16.1.2006 do 12.9.2006.Glavni mentor ji je bila Maja Borovnik, dipl. fiz., ki je skrbela, da je tudi posamezne planirane programepripravništva opravila izven naše službe. Uspešno je opravila tudi strokovni izpit konec septembra.V službi za FRM smo se izobraževali v okviru razpoložljivih sredstev namenjenih za izobraževanje, čeprav soželje in potrebe zaposlenih po izobraževanju veliko večje.DODATEK K IZOBRAŽEVANJUOrganizirali smo delavnico manualna terapija miofascialni prožilnih točk II. (23.9.2006) preko društvafizioterapevtov Slovenije, delavnico je vodila ga. Slakan Branka, strokovna sodelavka na VŠZ v Ljubljani.Udeležilo se je skupno 16 fizioterapevtov in sicer:10 fizioterapevtov iz naše službe v okvirju načrtovanih sredstev za izobraževanje, 2 fizioterapevta iz ZDSlovenska Bistrica, 2 fizioterapevta iz Doma Danica Vogrinec (Pobrežje) in 2 fizioterapevta iz ZD Prevalje.59

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vse novosti in tehnike, ki so jih fizioterapevti pridobili oz. osvojili z izobraževanjem, vključujejo tudi v dnevniprogram fizioterapije oz. obravnavo bolnika (v terapevtske vaje smo vključili še program terapevtskih vaj zastabilizacijo hrbtenice in medenice, v individualno terapevtsko obravnavo pa obravnava miofascialnih prožilnihtočk I. in II..Bojana Bauman-Silič, dr. med. spec. fiziatrinja:- Strokovno srečanje: Pomen strokovnosti za oskrbo s kakovostnimi pripomočki,Društvo za protetiko in ortotiko ISPO Slovenije, 13. 4. 2006- Slovenski kongres fizikalne in rehabilitacijske medicine, Kranjska gora, 5. do 7.10. 2006,- II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji, Maribor, 10.11.2006.Suzana Tomažič, dr. med. spec.fiziatrinja:- dnevi rehabilitacijske medicine, Ljubljana, 17. in 18.3.2006,- II. mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji, Maribor, 10.11.2006,- mariborski kongres družinske medicine, Maribor, 24. in 25.11.2006.Dušica Pernat, srednja medicinska sestra- Strokovno izpopolnjevanje: Promocija zdravja, Maribor, 6.10.2006Marjetka Kelc, srednja medicinska sestra- Strokovno izpopolnjevanje: Promocija zdravja, Maribor, 6.10.2006Mag. sci. Vesna Leskovec- 16. – 20. 05. 2006 – aktivna udeležba na 15. evropskem kongresu fizikalne in rehabilitacijskemedicine v Madridu, v Španiji;- 05. 09 2006 – udeležba na seminarju National Instrumentsa v Ljubljani z naslovom: »Ključnetehnologije za testiranje v elektroniki«;- 24.- 25. 11 2006 - udeležba na 4. mariborskem kongresu družinske medicine v Mariboru;- 05. 12. 2006 – udeležba na seminarju National Instrumentsa v Ljubljani z naslovom: »Lab Viewhands – On«.6 Kabinet za limfno drenažo in cirkulatorne motnjeTerapijo ročne limfne drenaže izvajata: višji fizioterapevtki-limfterapevtkiMarjetka PERNATLidija SAJKOKabinet je bil ustanovljen marca 1996.Potrebe bolnikov po tovrstni terapiji se iz leta v leto povečujejo, zlasti bolnikov z malignimi procesi (predvsempo operaciji dojk in ginekoloških posegih), pa tudi po poškodbah, kjer je prisotna oteklina. Poleg ročne limfnedrenaže se izvajajo še ostale:- terapija z negativnim (vaakum) uporabljamo pri poškodbah, venski insuficienci, sladkornih bolnikihoz. polinevropatiji - diabetično stopalo ter oteklinah in pozitivnim (presso) tlakom, ki ga uporabljamole pri oteklinah.- elektroperapija (UZ, IF)60

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006- protibolečinska terapija (TENS)- magnetoterapija- meritve obsegov okončin in gibljivosti sklepov ter individualne vaje z različnimi tehnikami (manualnasklepna mobilizacija, PNF, manualna terapija miofascialnih prožilnih točk).7 Poročilo o delu v kineziološkem kabinetu za leto 2006Kineziološki kabinet deluje v okviru Službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino že osem let. V funkcionalnidiagnostiki gibalnih sposobnosti bolnikov s prizadetostjo lokomotornega aparata uporabljamo v kineziološkemkabinetu tudi dinamometer Myorom, podprt z računalniškim programom. Na podlagi rezultatov meritev silmišic določenih mišičnih skupin lahko ugotovimo bolnikovo sodelovanje oziroma nesodelovanje pri izvedbi,nevrološki izpads pripadajočimi mišicami, velikost sil mišičnih skupin in bolečino. S primerjavo leve strani telesa z desno takojdobimo odstotkovne vrednosti in povprečno oslabelost vseh merjenih mišic.Ocenjevanje mišične moči je eno osnovnih izhodišč pri ovrednotenju mišičnih funkcij, kar pomeni predvsemgibov, enostavnih in kompleksnejših. Takšni sistemi za ocenitev funkcionalnih sposobnosti omogočajo tudiboljšo osnovo za načrtovanje lokomotorne rehabilitacije, predvsem kinezioterapije, in predstavljajo dobrodošelpripomoček ter obogatitev objektivizacije merjenja mišičnih funkcij vsakega kabineta za fizikalno inrehabilitacijsko medicino. Tovrstne sisteme uporabljajo v tujini že vrsto let, pri čemer so Amerika, Japonska,skandinavske države, Anglija in Nemčija v veliki prednosti, pri nas pa je nekaj podobnih sistemov na Fakultetiza šport v Ljubljani in na Inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani.Od maja 1998 do konca leta 2006 sem opravila okoli 136.000 storitev, v letu 2006 sem izmerila 1.201 bolnikain opravila 18.963,15 točk.Na podlagi teh in drugih rezultatov izvajam kinezioterapijo po Saunders programu za vsakega bolnikaindividualno in ga sproti ažuriram. Takoj ko bolnik obvlada program, ga izvaja doma do tistega dne, ko jenaročen na kontrolne kineziološke meritve, kjer ponovno ocenim njegovo funkcionalno stanje in mu podamnadaljnja navodila tudi v pisni obliki.Rezultati našega dela so pozitivni kar v 87 odstotkih merjenih in tako educiranih bolnikih. Ugodne rezultatesmo dobili pri povečevanju mišične sile oslabelih mišic, izboljšanju psihomotoričnega stanja bolnika,zmanjšanju bolečine, izboljšanju kvalitete življenja in ponovni vključitvi v delovni proces. Bolnika smo s temtudi motivirali za kinezioterapijo, saj je lahko sproti spremljal svoje stanje in bil ves čas obravnave aktiven členv verigi. Naš namen je bil dosežen, ko smo ugotovili, da so bolniki zadovoljni s takšnim načinom zdravljenja inimajo manjše bolečine ali jih sploh nimajo več, da se je skrajšal čas zdravljenja in neaktivnosti, da sezavedajo, da lahko sami kontrolirajo in preprečujejo bolečine v gibalnem aparatu, da redno skrbijo za mišičnisteznik in se v prostem času ukvarjajo z rekreacijo, da so si ustrezno uredili delovno in življenjsko okolje ternajdejo čas za počitek in sproščanje.V tem času smo prišli do rezultatov, ki podpirajo naša prizadevanja in kažejo nujnost takšne obravnavetovrstnih problemov.61

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Druge opravljene dejavnosti:- Priprava bibliografije s točkovanjem;- Objavljeno poročilo v strokovni reviji Fizioterapija o aktivni udeležbi novembra 2005 na 2. Slovenskohrvaškem rehabilitacijskem simpoziju v Mariboru;- Priprava strokovnega materiala za belo knjigo ter za šifrant poklicne in strokovne izobrazbe;- Objavljen strokovni članek (koavtorica) v strokovni reviji Rehabilitacija z naslovom: »KroničnaPooperativna bolečina v križu« predstavljen kot aktivno predavanje fiziatrinje Suzane Tomažič, dr.med. na 17. dnevih rehabilitacijske medicine v Ljubljani 17. in 18. 03. 2006.- Objavljen prispevek v Obvestilih Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor, o aktivni udeležbina evropskem kongresu fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki je potekal od 16. do 20. maja vMadridu, v Španiji.8 Medicinska opremaZaradi sanacijskih ukrepov je bil plan nabave osnovnih sredstev minimalno realiziran plan:30.1.2006 je bil realiziran plan nabave osnovnih sredstev še iz l. 2005 in sicer:- aparat MEDIO PULSAR z mag. elektrodami v KRLD- aparat FYSIOPULS AUTOMATIC z dodatki elektrod – fizikalna elektroter.9 Investicije in vzdrževanjeKonec leta 2006 nam je bilo odvzetih ca. 16m2 prostora v sprejemnem ambulantnem delu FRM(administrativni prostor kombiniran s čajno kuhinjo), tako da sedaj nimamo direktnega okna, imamo leprezračevalne naprave.10 Cilji1. večanje samoplačniških ponudb,2. nadaljnje zmanjševanje materialnih stroškov v mejah možnosti,3. združevanje preostalih fizioterapevtov pod enotno službo FRM (Center za korektivno telovadbo,Patronažna služba, Nevrofizioterapija - ki pa je vezana na novi »C« objekt)4. realizacije dolgoletne zamisli glede delitve FRM:- v kurativni program (za bolečinske sindrome različnih etiologij na koncesijo)- in preventivni program (namenjen tudi kroničnim bolnikom),5. sodelovanja pri pripravi oz. realizaciji načrtov za nove prostore naše službe v novem »C«objektu.6. Z ozirom na zmanjševanje sprejema ekstrahospitalnih bolnikov na Oddelku za medicinskorehabilitacijo SBM in s tem povečanje bolnikov v naši službi, bo potrebno pod nujno razmišljati otretjem fiziatru oz. specializantu.7. Organizacija novih strokovnih izobraževanj v okviru naše službe.8. Zaradi preobremenitve oz. velike frekvence bolnikov v ambulantnem delu je nujno potrebujemoizgubljeno oz. odvzeto medicinsko sestro, vsaj za 4 ure, takrat ko je frekvenca največja.62

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKOJolanda Prah, mag. farm., spec.vodja službe63

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službeVodja: Jolanda Prah, mag. farm., spec. med. biokemijeVodja Službe za laboratorijsko diagnostikojolanda.prah@zd-mb.siGlavni tehnik: Brigita Bračko, višja medicinska sestra, e-pošta: brigita.bracko@zd-mb.si1 Predstavitev in dejavnost službeV Službi za laboratorijsko diagnostiko odvzemamo in analiziramo vzorce biološkega materiala na naslednjihlokacijah:● Centralni laboratorij, Sodna ulica 13, Maribor● Laboratorij otroški dispanzer, Vošnjakova 2 – 4, Maribor● Laboratorij šolski dispanzer, Vošnjakova 2 – 4, Maribor● Laboratorij Nova vas, Cesta proletarskih brigad 71, Maribor● Laboratorij Tabor – Jezdarska, Jezdarska ulica 10, Maribor● Laboratorij Tezno, Ptujska cesta 184, Maribor● Laboratorij Študentski dispanzer, Ob parku 5, Maribor● Laboratorij Lavričeva, Lavričeva 1, Maribor● Laboratorij Gosposvetska, Gosposvetska 41, Maribor● Laboratorij Pobrežje, Cesta XIV divizije 34, Maribor● Laboratorij PTD, Tyrševa 19, Maribor● Laboratorij Studenci, Kalohova 18, Maribor● Laboratorij Ruše, Tovarniška 51, Ruše● Laboratorij Sladki vrh, Sladki vrh 5a, Sladki vrhVodstvo službe ima sedež v Centralnem laboratoriju, Sodna ulica13, I. nadstropje, tel. 02 2286399.Delo v vseh laboratorijih se odvija po naslednjem postopku:- sprejem pacientove napotnice ali ustnega naročila pri samoplačnikih- napotitev pacienta na odvzem biološkega vzorca- priprava pacienta- odvzem krvi in ostalega biološkega materiala- priprava biološkega materiala za laboratorijsko analiziranje- izvedba notranje kontrole kakovosti rezultatov- analiziranje biološkega materiala- pregled analiznih rezultatov- potrditev rezultatov- izpis izvidov in sortiranjeDa so rezultati preiskav primerljivi v različnih laboratorijih, poteka analitično delo in izvajanje notranjih inzunanjih kontrol kvalitete rezultatov po dogovorjenih strokovnih smernicah, ki zagotavljajo kakovost našihstoritev.Odvzem bioloških vzorcev, urinske in hematološke preiskave izvajamo na vseh večjih lokacijah, biokemičnepreiskave in osnovne teste hemostaze pa samo v Centralnem laboratoriju.64

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Naročnik naših storitev je zdravnik in pacient-samoplačnik.PREISKAVE, KI JIH OPRAVLJAMO V CENTRALNEM IN PODROČNIH LABORATORIJIH :NOSEZNAM PREISKAVCENTR GOSPO JEZD LAVR VA POB P STU SL. ŠOL. ŠTUD TEALNI SVETS ARSK IČEV VA OTR. REŽ T DEN RU VR DIS . ZNLAB. KA A A S DISP. JE D CI ŠE H. P. DISP. OODVZEM KRVI * * * * * * * * * * * * * *ODVZEM KRVIPREDŠOL.OTROK * * * * * * * * * * * * *ODVZEM BRISA * * * * * * * * * * * * * *POŠILJANJE BIOL.VZORCEV * * * * * * * * * * * * * *SR * * * * * * * * * * * * *KKS * * * * * * * * * * * *DKS – 3 delna * * * * * * * *DKS – 5 delna * *RETIKULOCITI-K *BAZOF.PUNKT.Erci-K *ODVZEM URINA * * * * * * * * * * * * * *STERILNI ODVZEM URINA * * * * * * * * * * * * * *URIN-OSN.PREISKAVE * * * * * * * * * * * *URINSKI SEDIMENT * * * * * * * * * * *MIKROALBUMINURIJA-U *ODVZEM FECESA * * * * * * * * * * * * * *PREGLED BLATA NAPREBAVLJIVOST-F * * * * * *KRI V FECESU * * * * * * * * * * *PARAZITI (FLOT.) -F * * * * * * *PERIANALNI BRIS napodančice * * * *FIBRINOGEN-P *PTČ-P *PTT-P *ČAS KRVAVITVE * * * * * * * * * * * * * *GLUKOZA-S *GLUKOZA V 24h URINU *BILIRUBIN CEL.-S *BILIRUBIN DIR.-S *AST (GOT)-S *ALT (GPT)-S *GAMA GT -S *CK (KREATIN KINAZA)-S *65

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006NOSEZNAM PREISKAVCENTR GOSPO JEZD LAVR VA POB PALNI SVETS ARSK IČEV VA OTR. REŽ TLAB. KA A A S DISP. JE DLDH (LAKTAT DEHIDR.) -S *AMILAZA - S *AMILAZA - U *ALKALNA FOSFATAZA-S *KISLA FOSFATAZA-S *SEČNINA-S *KREATININ-S *OČISTEK KREATININA *URAT-S *ŽELEZO-S *TRANSFERIN-S *TRIGLICERIDI-S *HOLESTEROL-S *HDL HOLESTEROL-S *LDL HOLESTEROL-S *CRP-S *RF (REUMA FAKTOR)-S *ASLO-S *NATRIJ-S *KALIJ-S *KLORID-S *KALCIJ-S *KALCIJ V 24h URINU *FOSFAT-S *MAGNEZIJ-S *GTT "120 min."(OBREM.ZGLUK.75g) *GTT "60 min."(OBREM.ZGLUK.50g) *CA 125-S *CA 15-3-S *CA 19-9-S *CEA-S *PSA-S *fPSA/PSA-S *HbA1C-K *PROTEINI-S *STUDEN RUCI ŠESL. ŠOL. ŠTUD TEVRH.DISP.. ZNDISP. O66

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006NOSEZNAM PREISKAVCENTR GOSPO JEZD LAVR VA POB P STU SL. ŠOL. ŠTUD TEALNI SVETS ARSK IČEV VA OTR. REŽ T DEN RU VR DIS . ZNLAB. KA A A S DISP. JE D CI ŠE H. P. DISP. OELEKTROFOREZAPROTEINOV-S *FERITIN-S *TSH-S *FT3-S *FT4-S *KOPROPORFIRINI-U *TRIKLOROCETNA KISLINA-U *antiHBc-S *antiHCV-S *HBsAg-S *HIV1/HIV2-S *GLUKOZA-S,K (HT) * * * * * * * * *CRP-S,K (HT) * * * * * * * * * * *B-STREPTOKOKI A (HT) * * * * * * * * * * *INF.MONONUKLEOZA-S,K(HT) * * * * * *HELICOBACTER PYLORI-S,K(HT) * * * * *ROTA VIRUS-F HT) * * *ADENOVIRUS-F (HT) * * *AMFETAMINI-U *BARBITURATI-U *BENZODIAZEPINI-U *KOKAIN-U *METADON-U *OPIATI-U *THC-U *METAMFETAMIN-U *PHENCYCLIDINE-U *BUPRENORFIN - U *DROGE V SLINI -S *% CDT *Na Studencih opravljamo samo ob četrtkih odvzeme biološkega materiala vambulante.prevezovalnici splošne67

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Prikaz opravljenega delaPrikaz števila opravljenih laboratorijskih storitev v centralnem in področnih laboratorijih v letu 2006:JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DECSKUPAJ61626 47086 58790 40818 50400 44684 27582 30126 30831 35133 53848 36574 517498Centralni laboratorijGosposvetska 2140 1174 1617 1360 1949 2436 316 408 1587 1451 1654 1054 17146Lavričeva 1074 1224 1240 972 1086 1879 833 1559 2271 2327 2099 1534 18098Nova vas 3002 2662 3396 2119 3284 4518 1547 2040 2761 2776 3480 2547 34132Otroški laboratorij 2480 1790 2709 1616 2264 2624 915 2188 2726 2464 2735 2653 27164Pobrežje 972 909 1239 1054 1262 1685 330 446 729 1123 1228 773 11750PTD 846 874 832 690 313 744 425 296 392 368 495 95 6370Ruše 1198 1143 1499 914 1401 2004 785 1153 1362 1396 2046 1231 16132Sladki vrh 359 268 328 386 394 488 156 151 0 0 0 75 2605Šolski laboratorij 1973 2017 2562 1614 1193 943 589 85 802 2029 1176 1507 16490Študentski laboratorij 3408 2418 4097 2090 2261 4815 685 511 1724 2348 3243 2263 29863Tabor 3609 4233 3460 5809 4328 6034 2883 2274 3857 4507 4019 443 45456Tezno 2484 2524 2828 1840 2352 3543 1263 1209 2494 2354 2283 1701 26875Skupaj 85171 68322 84597 61282 72487 76397 38309 42446 51536 58276 78306 52450 76957968

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Prikaz števila fakturiranih laboratorijskih storitev v centralnem in področnih laboratorijih v letu 2006:JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DECSKUPAJ11686 540 2270 11511 13542 14803 6362 7529 11175 16096 18300 12153 125967Centralni laboratorijGosposvetska 41 35 73 39 45 33 13 18 49 41 84 37 508Lavričeva 12 39 51 43 45 32 298 552 1412 1272 1195 873 5824Nova vas 366 303 399 280 393 265 243 286 242 254 335 277 3643Otroški laboratorij 11 3 0 0 3 0 0 12 38 26 19 54 166Pobrežje 11 17 9 25 12 14 0 9 2 15 8 5 127PTD 14 22 4 0 0 3 0 3 0 0 5 0 51Ruše 638 567 712 451 666 521 385 539 674 665 815 554 7187Sladki vrh 83 102 107 168 128 66 68 64 0 0 0 57 843Šolski laboratorij 0 6 2 0 2 0 0 0 2 0 0 0 12Študentski laboratorij 47 37 10 2 20 14 0 1 10 24 17 18 200Tabor 628 846 880 632 694 698 500 592 732 656 486 393 7737Tezno 384 308 350 249 348 343 192 236 310 241 223 211 339513921 2825 4867 13400 15898 16792 8061 9841 14646 19290 21487 14632 155660SkupajV primerjavi z lanskim letom, je število vseh opravljenih laboratorijskih storitev poraslo za 4,15 %, medtem ko je število fakturiranih storitev upadlo za 12,22 %.69

3 Čakalne dobe in delovni čas laboratorijevV Centralnem in področnih laboratorijih nimamo čakalne dobe.Delovni čas laboratorijev:LOKACIJA Dan v tednu Delovni časCENTRALNILABORATORIJBiokemija ponedeljek-petek 7.00 - 15.00Kurativaponedeljek-peteksobota6.30 - 17.307.00 – 11.00Preventiva ponedeljek-petek 7.00 - 13.00Sprejem pacientov ponedeljek-petek 7.00 – 17.00PODROČNILABORATORIJILab. Otroški dispanzer -Vošnjakovaponedeljek-petektorek6.30 – 14.006.30 – 18.00Lab. Šolski dispanzer -Vošnjakovatorek-petekponedeljek6.30 – 13.306.30 – 17.30Lab.- Tyrševaponedeljek četrtek, petektorek, sreda6.30 – 11.0012.45 – 15.30Lab. Tabor-Jezdarskaponedeljek, sreda, petektorek in četrtek6.30 – 13.306.30 – 17.30Lab. Ruše ponedeljek-petek 6.30 – 14.30Lab. Nova vastorek, četrtek, petekponedeljek in sredo6.30 – 13.456.30 – 17.30Lab. Tezno-Ptujskaponedeljek-petektorek6.30 – 13.306.30 – 17.30Lab. Študentski dispanzertorek - petekponedeljek6.30 – 14.006.30 – 16.30Lab. Pobrežjetorek - petekponedeljek6.30 – 13.306.30 – 17.30Lab. Lavričeva ponedeljek - petek 6.30 – 13.30Lab. Sladki vrh Sreda 6.30 – 10.30Lab.Gosposvetskatorek - petek6.30 – 13.30ponedeljek6.30 – 17.30Lab. Studenci Četrtek 6.30 – 9.3070

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovTako kot v preteklem letu, smo si tudi v letu 2006 prizadevali pridobiti več samoplačnikov laboratorijskihstoritev. Paciente seznanjamo s spektrom naših preiskav in cenami na oglasnih deskah v čakalnicahlaboratorijev. Pacienti imajo možnost takojšnjega plačila želenih storitev v vseh naših laboratorijih.5 KadriGlede na obseg in zahtevnost preiskav moramo v laboratorijih naše službe, zaradi izpolnjevanja zahtev izPravilnika, zagotoviti ustrezno število usposobljenega laboratorijskega osebja, z najmanj srednjo stopnjoizobrazbe laboratorijske smeri.Za učinkovito delo in zagotavljanje kakovosti na področju medicinske biokemije na primarni ravni je zahtevanaekipa: 1 z univerzitetno izobrazbo + 2 z visoko strokovno izobrazbo + 2 srednja laboratorijska tehnika. Vnašem laboratoriju smo kadrovsko šibkejši, kot je zahtevano. Večinoma imamo zaposlene kemijske tehnike,tako da bomo morali v prihodnjih letih postopoma zaposliti strokovno ustreznejši kader.V Službi za laboratorijsko diagnostiko je bilo ob koncu leta 2006 zaposlenih 33 laboratorijskih delavcev, odtega ena delavka s polovičnim delovnim časom.V Centralnem laboratoriju je zaposlenih 18 delavcev in v dislociranih enotah skupaj 15 delavcev.5.1 Seznam zaposlenih ob koncu leta 2006Vodja službe:1. Jolanda Prah, mag.farm., spec.medic. biokemijeGlavni tehnik službe:2. Brigita Bračko, viš.med.ses.Vodja kontrole kakovosti:3. mag. Zdenka Furek, univ.dipl.ing.kem.Hematološki in urinski laboratorij:4. Djurdja Kuhar, ing. farm.5. Metka Andjelič Gradišnik, kem. tehnik6. Branka Lackovič, lab. tehnik7. Ljudmila Malajner, kem. tehnik8. Liljana Medved, kem. tehnik9. Lidija Svenšek, kem. tehnik10. Marjetka Šopinger, kem. tehnik11. Marjana Tučič, kem. tehnik12. Majda Blažič, kem. tehnik (1/2 delovnega časa)71

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Biokemijski laboratorij:13. Vida Batič, ing. kem. tehn.14. Mirjana Kotnik, ing. kem. tehn.15. Tanja Kos, dipl. ing. lab. biomed.16. Majda Murko, kem. tehnik17. Nevenka Polšak, kem. tehnikSprejemna pisarna:18. Mira Krajnc, admin tehnikPodročni laboratoriji:19. Marjeta Brvar, lab. tehnik (Laboratorij Otroški dispanzer)20. Marjana Hlebič, ZT (Laboratorij Otroški dispanzer)21. Mira Svenšek, kem tehnik (Laboratorij Šolski dispanzer)22. Ana Žuna, lab. tehnik (Laboratorij Tezno)23. Božana Djokič, lab. tehnik (Laboratorij Tabor - Jezdarska)24. Majda Lipuš, kem. tehnik (Laboratorij Tabor - Jezdarska)25. Karolina Urlep, kem tehnik (Laboratorij Tabor – Jezdarska 4/5, Laboratorij Sladki vrh 1/5)26. Anica Cigrovski, ing. kem. tehn. (Laboratorij Nova vas)27. Jasna Turker, ZT (Laboratorij Nova vas)28. Darja Savič, kem. tehnik (Laboratorij Študentski dispanzer)I29. rena Božič, ing. kem. tehn. ( Laboratorij PTD ½, Laboratorij Študentski dispanzer ½)30. Darja Bertoncelj, kem. tehnik (Laboratorij Gosposvetska)31. Marinka Part, kem tehnik (Laboratorij Ruše)32. Danica Škofič, kem. tehnik (Laboratorij Lavričeva)33. Zorica Tetičkovič, kem. tehnik ( Laboratorij Pobrežje)V Službo splošne medicinske dejavnosti sta bili iz Laboratorija Tezno in Laboratorija Tabor – Jezdarska, vmesecu septembru, premeščeni Majda Horvat in Branka Šnajder, obe po izobrazbi zdravstveni tehnik.Konec meseca oktobra je prekinil pogodbo o zaposlitvi Hinko Jošt, ekon.tehnik.V juliju je Janji Repina, univ.dipl.biol., poteklo delo za določen čas.72

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006PRIKAZ DELOVNIH UR IN ŠTEVILA ZAPOSLENIH V CENTRALNEM IN PODROČNIH LABORATORIJIH VLETIH 2003, 2004, 2005, 2006LABORATORIJDELOVNE UREŠTEVILO ZAPOSLENIH2003 2004 2005 2006 2003 2004 2005 2006Centralni lab. 40866 36756 33636 31421 22 22 21 18Tabor 4780 5136 4512 4740 2,8 2,8 2,8 2,8Tezno 3510 3040 3280 2637 2 1,8 1,9 1Otroški lab. 3552 3512 3472 3248 2 2 2 2Šolski lab. 3335 3228 1868 1776 2 1 1 1Študentski lab. 3844 3632 3131 2636 2 2 1,5 1,5PTD 1800 1824 1677 892 1 1 0,5 0,5Nova vas 3518 3424 3430 3456 2 2 2 2Ruše 1768 1815 1974 2005 1 1 1 1Studenci 868 436 135 0 1 0,2 0,1 0,1Sladki vrh 280 344 328 352 0,2 0,2 0,2 0,1Pobražje 1816 1464 1728 1744 1 1 1 1Lavričeva 1837 1472 1956 1891 1 2 1 1Gosposvetska 0 1741 1744 1712 0 1 1 1Skupaj 75878 69760 62871 58510 42 40 37 33V letu 2006, smo v skladu s prizadevanji za zmanjšanje števila zaposlenih v našem zavodu, za 4 delavcezmanjšali število zaposlenih in v štirih letih skupaj za 9, tako da nas je bilo konec leta 2006 zaposlenih samoše 33 delavcev, kar je vse razvidno iz zgornje tabele.Odsotnosti delavcev v Službi za laboratorijsko diagnostiko so se v letu 2006 v primerjavi z letom 2005bistveno zmanjšale, ker je razvidno iz spodnje tabele:ODSOTNOSTI Leto 2005 Leto 2006Bolniški dopust 315 216Nega 49 19Spremstvo 3 2Specialistični stalež 9 21Izredni plačan dopust 19 26Skupaj 395 2846 Strokovno izpopolnevanje in izobraževanje zaposlenih1. Izobraževanja iz varstva in zdravja pri delu ter varstva pred požarom, ki ga je imelo podjetje Edibod.d.o. v Zdravstvenem domu, se je udeležilo 26 laboratorijskih delavcev2. Seminarja Promocija zdravja, ki so ga pripravili v Službi za promocijo zdravja, se je udeležilo 28laboratorijskih delavcev3. Seminar za tehnike laboratorijske medicine v organizaciji SZKK se je v marcu in aprilu v Ljubljaniudeležilo 10 laboratorijskih tehnikov73

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064. Seminar »Ko te strese stres«, kako prepoznati stresne, anksiozne in depresivne motnje, ki so gapripravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, 12. oktobra, sta se udeležila dva laboratorijskadelavca5. Seminar Odvzem krvi: zakaj, kdaj in kako? v organizaciji Kliničnega inštituta za klinično kemijo inbiokemijo v Ljubljani, 21. aprila, trije udeleženci6. Delavnice na temo Kakovost preiskav in dokumentacija v medicinskem laboratoriju, v organizacijiSIQ, v Ljubljani, 6. oktobra, dva udeleženca7. 3.simpozij »Izzivi laboratorijske medicine«, v organizaciji Kliničnega inštituta za klinično kemijo inbiokemijo; v Ljubljani, 13. oktobra; trije udeleženci8. 5. hrvaški kongres medicinskih biokemikov z mednarodno udeležbo; v Poreču, 18. – 21. oktober; enudeleženec9. Strokovna srečanja Slovenskega združenja za klinično kemijo, program:- Motnje hemostaze, Anemije, Levkemije in maligni limfomi; v Ljubljani, 15. februar; trije udeleženci- Rak debelega črevesa, Rak danke, Tumorski označevalci pri raku debelega črevesa in danke,Napovedni pomen katepsinov pri raku debelga črevesa in danke; v Ljubljani, 11. aprila; enudeleženec- Moderna definicija kronične ledvične bolezni, Kreatinin – analizne metode v zadnjih 120 letih,Določitev glomerularne filtracije, Pomen kronične ledvične odpovedi; v Mariboru, 1. junija; trijeudeleženciSpecializacijo iz medicinske biokemije opravlja mag. Zdenka Furek, univ.dipl.ing.kemije.7 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeV želji, da bi zmanjšali preanalitične napake pri odvzemu blata in urina, smo pacientom pripravili info list»Priporočila pacientom za odvzem vzorca blata« in zloženko »Priporočila pacientom za odvzem urinskegavzorca«. Pacientom so pripravljeni materiali na voljo v čakalnicah laboratorijev in v ambulantah.Za spletni portal ZD Maribor smo pripravili predstavitev naše službe z navodili pacientom pred odvzemombiološkega materiala v laboratoriju in osnovnimi podatki o vseh naših lokacijah, telefonskih številkah inobsegom dela na posamezni lokaciji.V čakalnice laboratorijev smo izobesili Certifikate, ki dokazujejo naše kakovostno delo s preverjanjem našihrezultatov v zunanjih kontrolnih shemah.8 Sistem vodenja kakovostiZa dokazovanje obvladovanja procesov izpolnjujemo zahteve mednarodnega standarda ISO 9001: 2000 zasistem vodenja kakovosti.Za izvajanje preiskav v medicinskih laboratorijih se moramo ravnati tudi po " Pravilniku o pogojih, ki jih morajoizpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine". Izpolnjevanje pogojev zaopravljanje dejavnosti bo ugotavljala komisija, ki jo imenuje minister in bo izdala dovoljenje za delo.Kakovost dela zagotavljamo z vzpostavitvijo celovitega sistema kakovosti, ki obsega vse faze procesa dela:predanalitično, analitično in poanalitično. Analitično kakovost zagotavljamo z uporabo primernih validiranihmetod, izvajanjem notranje kontrole kakovosti in s sodelovanjem v shemi zunanje ocene kakovosti.Pri zagotavljanju kakovosti izvajamo vse dejavnosti, ki zagotavljajo kakovost laboratorijskih rezultatov inzaupanje v zanesljivost izvidov za uporabnika.74

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Delati moramo v primernih prostorih z ustrezno opremo, ki zagotavlja kakovostno izvajanje postopkov v vsehfazah delovnega procesa in s strokovno usposobljenim kadrom, ki svoje znanje in izkušnje nenehnodopolnjuje.O vseh aktivnostih vodimo laboratorijske dokumente., ki so opredeljeni v treh sklopih:Organizacijski predpisi:- Organiziranost laboratorija- Kadri- Oprema- Prostorska organiziranost- Arhiv- Sprejem preiskovanca in odvzem biološkega materiala- Priprava in analiza biološkega materiala- Izdajanje laboratorijskih izvidov in transport biološkega materialaDelovna navodila:- Dokumenti o preiskavah- Kontrola kakovosti rezultatov- Katalog preiskav- Splošna navodila- PooblastilaObrazci:- obrazec za vodenje ukrepov v primeru okvare- obrazec za vodenje ukrepov kontrole Riqas- kontrolna karta za Strep.A, H Pylori, Inf. Mon., Droge, Blato na kriNenehno spremljamo in periodično pregledujemo sistem kakovosti z namenom ugotavljanja morebitnihodstopanj in s tem povezanim uveljavljanjem korektivnih, predvsem pa preventivnih ukrepov.Na področju vodenja kakovosti moramo izpopolnjevati naše delo, z zagotavljanjem kakovosti rezultatov ssistemom notranje kontrole in sodelovanjem v zunanji oceni kakovosti in z nadzorom nad postopki in procesidela pred, med in po preiskavi vzorca.9 Informacijsko komunikacijska tehnologija - IKTV letu 2006 smo računalniški informacijski sistem L@BIS, ki je bil do sedaj samo v Centralnem laboratoriju,vpeljali še v Otroški in Šolski laboratorij na Vošnjakovi. V prihodnjih letih želimo vse področne laboratorijepovezati v enotno informacijsko mrežo. Potrebna bi bila dvosmerna komunikacija z ambulantami. To pomeni,da bi v ambulantah iz Sove naročali laboratorijske preiskave v L@bis, iz laboratorija pa bi po izvedbi analiz inpregledu rezultatov, izvide poslali nazaj v ambulanto. Tako bi zdravnik v nekaj urah po prihodu pacienta vlaboratorij že dobil rezultate zahtevanih preiskav svojih pacientov, kar bi olajšalo zdravniku delo s pacienti inprispevalo k večjemu zadovoljstvu na vseh straneh. Elektronsko komunikacijo bi morali ponuditi tudizasebnikom, ki sodelujejo z našimi laboratoriji.75

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200610 RaznoNabava laboratorijske opreme:- V pritličju Zdravstvenega doma Ruše, kjer se nahaja tudi laboratorij naše službe, so potekalaobnovitvena dela. V mesecu aprilu smo tako pridobili prenovljene in razširjene prostore laboratorija znovim laboratorijskim pohištvom in laboratorijsko opremo.- Pomembna posodobitev je bila septembra, in sicer pridobitev imunološkega analizatorja Architecti2000sr, ki opravlja vrhunsko tehnologijo merjenja, visoko kvaliteto testov in omogoča izvajanješirokega spektra analiz. Odlikuje se predvsem pri ščitničnih testih, ki so 4. generacija reagentov in sonajobčutljivejši testi na tržišču; zelo občutljiv je tudi PSA test.- Decembra smo nabavili osem laboratorijskih mikroskopov (za Centralni in področne laboratorije)Poraba laboratorijskega materialaZadnja tri leta si prizadevamo zmanjšati porabo laboratorijskega potrošnega materiala, tako da skrbnoizbiramo opremo s katero izvajamo analize in pribor za odvzem biološkega materiala, ki predstavljata največjimaterialni strošek v laboratoriju. Da smo stroške uspeli znižati, je razvidno iz spodnje tabele, iz katere vidimotudi to, da se je od leta 2003 do leta 2006 zelo povečala delovna učinkovitost.Število laboratorijskih storitev, delovne ure, število storitev/uro, poraba laboratorijskega materialov –primerjava med leti 2003, 2004, 2005 in 2006:2003 2004 2005 2006Število lab. storitev 1.633.691 1.713.543 2.329.740 2.519.344Delovne ure 75.878 69.760 62.871 58.510Število storitev/uro 21,5 24.6 37,1 43,1Poraba lab.mat. 144.203.076,90137.215.698,70118.563.474,00102.437.606,46SITSITSITV primerjavi z letom 2005 smo stroške za laboratorijski material zmanjšali za 13,67 % in v primerjavi z letom2004 kar za 25,35 %, kljub temu, da smo vsako leto opravili več laboratorijskih storitev.Prikaz porabe sredstev za laboratorijski material v letih 2004, 2005 in 2006:2004 2005 2006Reagenti za laboratorijske 102.121.867,00 SIT 100.120.682,00 SIT 86.361.239,53 SITpreiskaveLaboratorijski potrošni 35.093.831,00 SIT 18.531.524,00 SIT 16.076.366,93 SITmaterialSkupaj 137.215.698,00 SIT 118.652.224,00 SIT 102.437.606,46 SIT76

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Poslovni izidPo podatkih Službe za načrtovanje in ekonomske analize je bil izid poslovanja v Službi za laboratorijskodiagnostiko za obdobje januar – december 2006 naslednji:PRIHODEKSTROŠKIPoslovni izid101.618.369 SIT77.926.074 SIT23.692.295 SITPrizadevanja za zmanjšanje vseh stroškov so se izkazala za uspešna, saj smo v letu 2006 izkazali pozitivenposlovni izid, kar je razvidno iz zgornje tabele.Rezultati laboratorijskih preiskav vplivajo na odločitve zdravnikov in zdravstveno oskrbo bolnikov. Zato siprizadevamo zagotavljati kakovost svojih postopkov dela, še zlasti skrbimo za opremo, ki je namenjenaizvajanju meritev in skrbimo za posodabljanje opreme, delovnih postopkov in optimizacijo dela s poudarkomna novih tehnologijah, ki omogočajo večjo zanesljivost in občutljivost analiznih postopkov.77

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO SLUŽBE PNEUMOFTIZIOLOŠKEGA DISPANZERJA ZA LETO 2006Janko Pisanec, dr. med., spec.vodja službe78

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službeVodja službe: Janko PISANEC, dr. med.,spec.Glavna medicinska sestra službe: Andreja SITAR,dipl.m.s.e-mail: disp.pljucni@zd-mb.si1 Dejavnost službeDelo poteka na sekundarni ravni, opravljamo preventivno, kurativno in zdravstveno vzgojno dejavnost naobmočju občine Maribor z okolico. Pri nas se zdravijo bolniki s pljučnimi in alergijskimi boleznimi. Opravljamopreglede pred operativnimi posegi, kjer je potrebno oceniti kardiopulmonalno stanje, preglede za ocenitevinvalidske komisije, preglede v sklopu sistematskega pregleda ali preglede za sprejem v službo. V zadnjemčasu je veliko aktivnosti posvečenih odkrivanju in zdravljenju obstruktivnih bolezni.Že nekaj let deluje alergološka ambulanta, kjer redno opravljamo alergološko testiranje s prick testi.Čakalne dobe nimamo, razen v primerih velikega porasta akutnih obolenj, ko se lahko zgodi, da pregledov, kiniso nujno potrebni, ne moremo opraviti istega dne.Opravljamo tudi samoplačniške preglede v primeru, ko pacient nima urejenega zdravstvenega zavarovanja.Pri nas poteka tudi izposoja• kisikovih koncentratorjev.• Angiološka ambulanta z UZ žil spodnjih in zgornjih okončin (ven in arterij)• RTG slikanje skeletaStrokovno in funkcionalno se povezuje z ostalimi OE Zdravstvenega doma, oddelki SBM, UKC Ljubljana,Bolnišnico Golnik-kliničnim odd. za pljučne bolezni in alergijo, z zdravstvenimi domovi drugod po Sloveniji,Inštitutom za varovanje zdravja, Zavodom za zdravstveno varstvo in humanitarnimi društvi.2 Organizacija delaDelo v Službi pneumoftiziološkega dispanzerja poteka po enotah- sprejemna pisarna s kartoteko in prijavno ter odjavno službo- 4 pneumoftiziološke ordinacije- Rentgenski kabinet ( za radioskopijo, radiografijo in tomografijo) s filmoteko- Enota za funkcionalno diagnostiko ( EKG, spirometrija, frakcionirana spirometrija, inhalatornaterapija)- Priročni klinični laboratorij, ki deluje v okviru laboratorijske službe Zdravstvenega doma- Enota za intervencije z alergološkim in tuberkulinskim testiranjem3 Program dela službe in realizacijaProgram v letu 2006 je bil realiziran 96.1%,Delovna obveza pulmologa v okviru tima je 61.964 točk na leto, razen za vodjo službe, kjer je delovna obvezamanjša, zaradi vodstvenih del, in smo jo v naši službi realizirali tako:- JANKO PISANEC, dr.med.spec. + tim je v letu 2006 ……………………… 54.703 točk- MARIJA GUNČER, dr.med.spec. + tim je v letu 2006 ………………………. 53.143 točk79

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006- MILKO KOREN, dr.med.spec. + tim je v letu 2006…………………………… 46.830 točk- Mag.MILETA TRIPKOVIČ, dr.med.spec. + tim je v letu 2006………………. 46.851 točk- KLARA SAJOVIC,dr.med.spec + tim je v letu 2006 (od julija dalje)………….16.300 točk- Pri nas opravljamo tudi RTG skeleta, ki ga je vršil BERNARDO PODOJSTERŠEK, ing. radiol. In jeopravljenih …………………………………………………………22.477 točk- S snemanjem in odčitavanjem EKG-jev smo zbrali ………………………… 23.684 točk- UZ preiskavo ožilja ( Dopler ), ki ga je izvajal MILETA TRIPKOVIČ, dr.med.spec.…………………………………………………………………………………...31.773 točk80

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006OE SZVPNEUMOFTIZIOLOŠKI DISPANZERleto 2006KURATIVApregl.l./spec. 00002 61pregl.d./spec. 01003 357pregl.s./spec. 02003 3.731pregl.r./spec. 03004 10.133pregl.c./disp. 04006pregl.r./spec.na domu s.n. 06010 1pregl.c./spec. 04003 2.467SKUPAJ PREGLEDI 16.750OBISKI I. 8.649OBISKI SK 16.750zdrav.oskrba-spec./zač. 11004 7.832zdrav.oskrba spec.amb./nadal. 11303 6.078konzultacija pri.spec. 11604 2.889konz.t.(spec.) 11612snemanje ekg 12601 11.440kožni testi-tipa I 17021 358tuberkološko testiranje 17030 155provokac.bronh.t.-ns 17070 220spirometrija-mala 17101pretok/volumen-krivulja 17111 12.198oksimetrija 21202slik.prsnih org./2 smeri 31302 558slik.prsnih org./1 p. 31501 11.071fluoroskop.prs.organov 34020 15slik.prs.org.-1 p./fluor. 34120 39slik.-globinsko/1 posn. 34210 10zdravstveni nadzor nad osebo 43110aerosol-zdravilni 87501aplikacija kisika 87601injekcija-i.v. 88461RP 91100posvet,navod. 97401SKUPAJ STORITVE 38.959PREVENTIVAsnemanje EKG 12601tuberkul.testiranje 17030 180spirometrija-mala 17101 1pretok/volumen-krivulja 17111 10slik.prsnih org./1 p 31501 775fluoroskop.prs.organov 34020SKUPAJ PREVENTIVA 96681

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064 Kadrovska organizacijaPo sistematizaciji bi naj v naši službi imeli 4.5 terapevtov, 9 oseb z visoko oz. višjo izobrazbo, 1.5 srednjemedicinske sestre, 1 laborant ter administrativno osebje, kot nam pripada glede na celotni Zdravstveni dom.Na dan 31.12.2006 so bili pri nas zaposleni:- 5 terapevtov- 5 dipl. m. s.- 1 dipl.zn.- 1 dipl.ing.rtg- 3 rtg. inženirji- 2 srednji medicinski sestri- 4 administratorke4.1 Zaposleno osebje na dan 31.12.2006ZDRAVNIKI:Redno zaposleni:Janko Pisanec, dr. med. spec.Marija Gunčer, dr. med. spec. do 31.12.2006Mileta Tripkovič, dr. med. spec.Milko Koren, dr. med. spec.Klara Sajovic, dr. med. spec od 10.7.2006Honorarno zaposleni:Blanka Kreuh-Kuhta, dr. med. spec.Specializacije:Klara Sajovic, dr. med. do 7.7.2006DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE:Andreja Sitar, dipl. m.s.Danijela Marič, dipl. m.s.Petra Torbarina, dipl. m. s.Sonja Deučman, dipl. m. s.Darja Esih, dipl. m. s.DIPLOMIRAN ZDRAVSTVENIKVlado Kodrič, dipl.zn.ZDRAVSTVENI TEHNIKI IN SREDNJE MEDICINSKE SESTRE:Milijana Galijaš do 3.11.2006Ivanka Nedeljko do 30.10.2006Darinka WeingerlNina Hochegger od 26.6.200682

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006RENTGENSKI ING.:Jelena Veler, ing. rtg.Leopoldina Volk, ing. rtg.Bernardo Podojsteršek, ing. rtg.Miha Borko, dipl.ing.rtg od 18.4.2006ADMINISTRATIVNI TEHNIKI:Terezija DonkoDragica PredikakaIvanka JuršeSilva Likovnik4.2 Kadrovske spremembe16.4.2006 v našo službo sprejet pripravnik Miha Borko, dipl. ing. rtg26.6.2006 nova zaposlitev Nina Hochegger.1.8.2006 nova zaposlitev Darja Esih,dipl.med.ses.30.10.2006 se upokoji Ivanka Nedeljko3.11.2006 se upokoji Milijana Galijaš31.12.2006 se upokoji Marija Gunčer,dr.med.,spec4.3 Strokovno izpopolnjevanjeStrokovnega izpopolnjevanja smo se udeleževali po letnem planu, finančna sredstva, ki s strani delodajalcaniso zadoščala, smo nadoknadili s pomočjo sponzorjev.4.4 DopustiBOLEZENSKI DOPUSTI: 347 dniIZREDNI DOPUSTI: 4 dniŠTUDIJSKI DOPUSTI: 45 dniPORODNIŠKI DOPUSTI: 2 dipl. med. ses. na porodniškem dopustu83

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064.5 Opravljene ure v letu 2006Glej tabelovišja medicinska srednja medicinskasestrasestrazdravnik višji RTG tehnik laboratorijski tehnik administratorordinacijskeure ostale ure delovne ure delovne ure delovne ure delovne ureR H SK R H SK R H SK R H SK R H SK6486 180 3914 10400 180 10580 17580 12 17592 6526 6526 7711 77115 Zdravstveno vzgojno deloRedno potekajo v naši službi v sodelovanju z Društvom pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije in SBMpljučnimodd. predavanja na temo KOPB in Astme v t.i. »Šoli za astmo« in »Šoli za KOPB«. Prav tako imamov času rednega dela organizirano demonstracijo jemanja inahalatorne terapije, kjer se vsak pacient ob uvedbinove TH seznani s pravilno aplikacijo le-te.Ob dnevih, ki so namenjeni pljučnim boleznim, redno sodelujemo z javnimi mediji, 1x letno pa v okviru Društvapljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, organiziramo izlet na različna območja Slovenije, ki ga združimo sstrokovnim predavanjem na določeno temo pljučnih bolezni.6 ZaključekLeto 2006 smo zaključili 96.1%. V tem letu smo se nekoliko tehnično bolje opremili, imamo dva nova aparata,ki smo jih že nujno potrebovali – EKG in spirometer. Uspela nam je donacija prenosnega spirometra, kar namglede na to, da nimamo dvigala, pri nepomičnem bolniku omogoča celotno diagnostično obdelavo v pritličju.Nekoliko bolje, čeprav še zdaleč ne idealno, je tudi glede računalniške opreme. Obogateni smo s prenosnimračunalnikom, laserskim tiskalnikom in dostopom do interneta preko tega računalnika. Tako nismo več vezanina računalnik, ki ga potrebuje AOP. A vse to je še daleč od ustrezne opremljenosti današnje sodobneambulante, kjer pravzaprav, če želiš slediti času, potrebuješ dostop do tega medija na mestu, kjer delaš. Sajen prenosni računalnik, ki je zaradi vezave na internet, nemobilen, ne more zadoščati za strokovne potrebevseh zaposlenih. O tej problematiki smo v dogovorih z Informacijsko službo, a velik problem, pri izdelavipotrebnega omrežja, predstavlja nedorečenost glede selitve naše službe.Z istim problemom se srečujemo pri delu administrativnega kadra, ki nima urejene pisarne, kjer bi biloomogočeno nemoteno pisanje izvidov. Zaradi tega delamo v izmenah, kar otežuje tekoče delo. Potrebovali bieno centralno pisarno, opremljeno z računalniškimi enotami, ki bi bile povezane v obstoječo mrežo, da bilahko delo nemoteno teklo.Nujno bo pričeti razmišljati o nabavi novega RTG aparata, še prej pa realizirati nabavo temnice, ki je že nekajlet potrjena v planu nabave in je samo še vprašanje časa, kdaj bo ta dotrajala.84

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Potrebno je razmišljati tudi o diagnostični razširitvi službe, ki prav tako zahteva nabavo določenih aparatur. Vospredje postavljamo nabavo Holterja, ki je že tudi nekaj let v planu, nujno potreben je tudi reanimacijskivozičekVsi zaposleni v Službi pneumoftiziološkega dispanzerja se trudimo za kvalitetno oskrbo in korekten odnos doljudi, ki nam zaupajo in poiščejo strokovno pomoč v naši službi. Da služba dobro deluje, kljub težavam, ki jihimamo, je razlog v sodelavcih, ki so velikokrat prisotni ob negodovanju pacientov, na račun dotrajanosti inprostorske neurejenosti, pa se kljub temu trudijo svoje delo opraviti dobro, čeprav je prav njim, ki sovsakodnevno prisotni v težkih pogojih dela, verjetno najtežje.V letu, ki prihaja, bi si želeli spremeniti dosedanji način dela tako, da bi paciente naročali. Kar bi razbremeniloveliko število čakajočih ob določenih urah in jih prerazporedilo na celoten delavnikZaradi tega je naš poglavitni cilj, ki ga trenutno imamo, funkcionalna ureditev službe v takšnem smislu, da bodelo v njej lažje opravljati dobro in strokovno, predvsem pa bi želeli, da se denar od morebitne prodaje stavbe,v kateri delujemo, v prvi vrsti nameni za rešitev našega problema, glede na to, da smo vsa ta leta ostajali obstrani pri vseh vlaganjih.85

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU PSIHOHIGIENSKO PSIHIATRIČNE SLUŽBE – DISPANZERJA ZAPSIHOHIGIENOJožica Gamse, dr. med., spec.vodja službe86

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Jožica GAMSE, dr. med., spec. psihiaterDispanzer za psihohigienoe-pošta: psih.odrasli@zd-mb.si1 Predstavitev dejavnosti službeV Dispanzerju za psihohigieno – splošni del se ukvarjamo z naslednjimi dejavnostmi:- obravnava bolnikov zaradi duševnih motenjV letu 2006 smo opazovali porast bolnikov, ki so iskali psihiatrično pomoč ter prihajali z napotnicoizbranega osebnega zdravnika pod »nujno«. Številnih bolnikov, kateri psihično dekompenzirajozaradi različnih stresnih situacij prav tako narašča. Tem bolnikom nudimo ob medikamentozni terapijiše ustrezno psihoterapevtsko tehniko.- Obravnava psihiatričnega bolnikaTi naši bolniki redno prihajajo na kontrole in prejemajo terapijo v depo obliki. Zaradi rednegaspremljanja in vodenja je njihovo stanje stabilno in je nizek odstotek tistih, pri katerih se stanje tudiposlabša in potrebujejo hospitalno zdravljenje.- Obravnava duševnih stisk zaradi malignih obolenjStatistika kaže, da število malignih obolenj narašča in vedno več takih bolnikov prihaja na našdispanzer. Nudimo jim medikamentozno terapijo, suportivno psihoterapevtsko obravnavo ter učenjesprostitvene tehnike po Simontonu. Na sprostitvene vaje prihaja povprečno 6 žena. Vsak mesecpoteka tudi redno srečanje skupine žena po operaciji raka na dojki. Na ta srečanja prihaja povprečno30 – 40 žena.- Obravnava starostnikovTudi število starostnikov obolelih za različnimi duševnimi obolenji narašča. Na dispanzer prihajajostarostniki z napotnico osebnega zdravnika. Najprej je potrebna precizna diagnostična obdelava, zatoprejmejo napotnice za določene preiskave. Opravljam pa tudi psihološke teste. Približno 22 bolnikovmesečno pregledam na njihovih domovih, saj sami niso fizično ali pa psihično sposobni priti nadispanzer. Takšne obravnave pa zahtevajo več časa kot je sedaj predviden za njihovo obravnavo.- Obravnava oseb z motnjami v duševnem razvojuRedno 1x mesečno preglejujem bolnike z motnjami v duševnem razvoju v Delovno Varstvenemcentru VDC.87

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Čakalne dobeV dispanzerju je čakalna doba okoli 2 meseca. Pacienti kateri prihajajo k nam z napotnico pod »nujno« paopravijo pregled še isti dan. Zaradi tako dolge čakalne dobe bi bilo potrebno organizirati psihogeriatričnoambulanto, saj število teh bolnikov narašča. Vedno pogosteje pa se pojavljajo problemi in težave duševnobolnih starostnikov v domačem okolju, zato so potrebne intervencije na njihovem domu v sodelovanju spatronažnim varstvom in centra za socialno delo.3 IzobraževanjeV letu 2006 smo se udeležili psihiatričnih kongresov v Torontu in v Parizu.4 PredavanjaV letu 2006 smo imeli sledeča predavanja:• Starost : Demenca za zdravnike, specialiste družinske medicine, zaposlene v domovih za ostarele,zaposlene v VDC Polž in za člane različnih društev.88

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU CENTRA ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTIOD PREPOVEDANIH DROG (CPZOPD)Andrej Pišec, dr. med., spec.vodja centra89

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD)Vodja centra: Andrej Pišec,dr.med.spec.psih.e-pošta: andrej.pisec@zd-mb.siSodna ul. 9, 2000 Maribor1 Predstavitev dejavnosti službeCenter opravlja naslednje dejavnosti:Diagnostika odvisnosti, priprava na obravnavo, individualne obravnave, skupinske obravnave, dvakratmesečno poteka intervizija zaposlenih v CPZOPD, sodelovanje v republiški koordinaciji centrov, sodelovanje vmestni koordinaciji (bolnišnice, center za zdravljenje odvisnosti ZZV, policija, šolstvo, sodstvo…), pomoč pripsihosocialni rehabilitaciji odvisnikov in staršev odvisnih od nedovoljenih drog, psihosocialna obravnavanosečih odvisnic, družin, terenska socialna obravnava, agnostično metadonsko zdravljenje oziromametadonski program (VMP), kompletna laboratorijska diagnostika odvisnikov, cepljenje odvisnikov protihepatitisu A, B, sodelovanje z zavodi za izvrševanje kazenskih sankcij, stalna izobraževanja, številnapredavanja po šolah in sodelovanje na okroglih mizah (preko 150!), aktivna in pasivna udeležba na domačih inmednarodnih kongresih, delo s starši odvisnih od prepovedanih drog, preventivno delo, uporaba novihsubstitucijskih zdravil (Subutex, Substitol).2 Program dela službeJe razviden iz same dejavnosti službe. V CPZOPD smo zaposleni štirje: - vodja centra, dr. med. spec. psih.,univ. dipl. soc. delavka, dipl. med. sestra in srednja med. sestra. Poleg individualnih in skupinskih obravnav invsakodnevnega podeljevanja substitucijske terapije je trenutno aktivna tudi skupina za starše odvisnih odprepovedanih drog. Ob vsakodnevnih aktivnostih sodelujemo tudi s številnimi vladnimi in nevladnimiorganizacijami, prisotni smo na predavanjih, občasno v medijih, izvajamo preventivne dejavnosti.3 Realizacija programa delaŠtevilo vseh registriranih bolnikov (1995 – 2006); 850 članov. Število prvih pregledov v letu 2006; 45, številostatistično prvih pregledov v letu 2006; 265. Metadonsko zdravljenje; 220 oseb, zdravljenje s Substitolom; 8oseb, zdravljenje s Subutexom; 15 oseb. Psihosocialni program; vključenih 40 oseb.V zadnjem letu je vedno bolj v ospredje postavljena – ob substitucijskem zdravljenju – zahteva povisokopražnem programu. Zastavljeni cilji so bil obsežni in so v skladu z zahtevami Republiške koordinacijecentrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Za leto 2007 je pričakovati enak obseg dela.4 Čakalne dobeZa odvisnike od prepovedanih drog čakalne dobe praktično ni (v skladu z doktrino zdravljenja odvisnosti)oziroma je maksimalna doba čakanja na prvi pregled do 7-dni (odsotnosti zdravnika).5 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovPacientov imamo, glede na število zaposlenih v CPZOPD, še preveč. Celoten program zdravljenja je objavljenna spletu.90

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20066 KadriFluktuacije v letu 2006 ni bilo. Absentizem je vezan na dopuste in izobraževanje (medicinska sestra seizobražuje na fakulteti za zdravstvene vede).7 IzobraževanjePoleg zaključenega osebnega (individualnega) študija imamo v CPZOPD redne strokovne sestanke1x/tedensko z intervizijo vred. Prav tako 1x – mesečno zaposleni prisostvujemo strokovnim predavanjem, ki soorganizirana v sklopu sestankov republiške koordinacije centrov.8 Znanstveno raziskovalno delo in publicistično deloV preteklem letu smo opravili evalvacijo rezultatov dela CPZOPD, ki jo sicer rutinsko ponavljamo vsaki dveleti. Rezultati so objavljeni v reviji »Odvisnosti« (članek z naslovom retrospektivna študija na 750 odraslih,vključenih v delu CPZOPD-MB, Jadranski simptozij o odvisnosti, Beograd, Novi Sad 2006 »Skupnostna skrb… Maribor«).A.PIŠEC1/ Kongres IHRA Vancouver, aktivna udeležbaS. KAUBE1/ Kongres IHRA Vancouver, aktivna udeležba2/ Naravoslovni dnevi za učence in dijake – izbirne vsebine na srednji gradbeni šoli za drugeletnike in O. Š. Gustav Šilih3/ 1. december Svetovni dan boja proti AIDS-u »Več možnosti je – izberi najboljšo« in»Sem »in« brez droge, alkohola in cigaret«4/ Društvo medicinskih sester, Kongres pediatrične sekcije – Odvisnost pri nosečnicah inotrocih9 Učna bazaMentorstvo dvema študentkama 1. in 2. letnika fakultete za socialno delo – smer duševno zdravje.10 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeTeden odprtih vrat CPZOPD (vsako leto v marcu in oktobru).Sodelovanje v mestni koordinaciji za preprečevanje in zdravljenje od prepovedanih drog (bolnica, Z. D. MB,šole, šolstvo, policija…).Sodelovanje in strokovno vodenje enodnevnega strokovnega seminarja »Z znanjem proti odvisnosti odnedovoljenih drog«, Pekre, oktober 2006.91

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200611 Sistem vodenja kakovostiPoteka v skladu z zahtevami evropskih smernic o substitucijskem zdravljenju. Uporabljamo terapevtskedogovore za zdravljenje z Metadonom, Substitolom in Subutexom. Zdravstveni kartoni odvisnikov so ločeni odostalih popisov. Izvid prvega pregleda je tipiziran glede na strokovne normative EU (grupa POMPIDOU) inInštituta za varovanje zdravja, LJ (FTD), ki vse naše podatke posreduje v evropski center za obravnavoodvisnosti v Bruxelles. Vsako leto dobivamo statistične »feed-backe« iz centra v Bruslju. Ob dve-letnievalvaciji rezultatov zdravljenja, infekcije z HIV, HCV ipd., opravljamo tudi sociološko raziskavo obravnavanepopulacije.12 RaznoDelo v CPZOPD poteka v skladu z evropskimi smernicami.Glede na primerljive podatke iz EU in ostalih centrov v Republiki Sloveniji ter poročilom nadzorne komisijecentrov, smo z rezultati dela v CPZOPD, Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor, lahko resničnozadovoljni.92

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU DISPANZERJA ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLIZMA IN DRUGIHODVISNOSTIasist. mag. Miloš Židanik, dr. med., spec.vodja dispanzerja93

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Asist. mag. Miloš Židanik, dr. med., spec. psihiater in psihoterapevtvodja Dispanzerjae-pošta: milos.zidanik@zd-mb.siIzvleček: Primarna dejavnost našega Dispanzerja je kurativna obravnava odvisnih od alkohola. Celotnaobravnava traja vsaj dve leti in pol z možnostjo nadaljevanja v skupini za podaljšano rehabilitacijo.Letno je v okviru našega Dispanzerja pregledanih okrog 100 bolnikov.Polni naslov:Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnostiZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborSodna ulica 92000 MariborURL: http://www.zd-mb.si/pred/pps.html1 Predstavitev dejavnostiPrimarno se ukvarjamo z ambulantno obravnavo odvisnosti od alkohola. Celotni program zdravljenja obsega:- prvi pregled pri psihiatru z motivacijskim postopkom,- individualno obravnavo enkrat tedensko,- izobraževanje iz poznavanja odvisnosti od alkohola z opravljanjem izpita iz pridobljenihznanj,- intenzivno skupinsko obravnavo.Celoten program traja najmanj dve leti in pol, nakar imamo možnost bolnike in njihove svojce vključiti vskupino za podaljšano rehabilitacijo, ki se srečuje enkrat mesečno. Poleg tega se ukvarjamo s svetovalnodejavnostjo svojcem glede priprave (motivacije) bolnika do zdravljenja v naši ustanovi.Sekundarno se ukvarjamo s preventivnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi dejavnostmi.2 Program dela službeV delo se vključujemo klinična psihologinja, socialna delavka, višje medicinske sestre in sam. Trenutnoimamo štiri dispanzerske skupine in eno za podaljšano rehabilitacijo. Izobraževanje iz poznavanja odvisnostiorganiziramo dva do trikrat letno.3 Realizacija programa delaLetno je prvih pregledov v okviru našega Dispanzerja okoli 100. V zadnjem obdobju opažamo premik vmotivaciji za pregled pri nas: še štiri leta nazaj je bil prvenstveni motiv za pregled izvid za Invalidsko komisijo,medtem, ko je v tem obdobju prvenstveni motiv zdravljenje odvisnosti. Zato imamo tudi več bolnikov v našihdispanzerskih skupinah zdravljenja odvisnosti.4 Čakalne dobeZa odvisne od alkohola imamo prednostno naročanje. Triažni pregled pri psihiatru omogočamo v roku trehdelovnih dni (z izjemo časa dopusta).94

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovV predlanskem letu smo izdali zloženke za promocijo naše dejavnosti, ki smo jih razdelili po ambulantahsplošne medicine. Zloženke so še na voljo. Celoten program zdravljenja vključno z literaturo in kontaktnimištevilkami ter naslovi imamo objavljen na spletu.6 KadriFluktuacije ni. Absentizem je vezan na somatska obolenja.7 Izobraževanje zaposlenihV smislu objektivizacije psihoterapevtskega dela imamo v sklopu delovnega procesa supervizijo s strani prim.Darje Boben-Bardutzky, dr. med., vodje Oddelka za zdravljenje alkoholizma v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, kije v lanskem letu potekalo petkrat letno. V lanskem letu smo organizirali enodnevno srečanje terapevtov spodročja zdravljenja alkoholizma Slovenije.8 Znanstveno - raziskovalno deloTrenutno nimamo v teku kakšnih znanstveno-raziskovalnih aktivnosti.9 Publicistično deloV preteklem letu smo v Zdravstvenem Varstvu objavili raziskavo o abstinenci bolnikov, ki so izpadli iz našegaprograma zdravljenja.V lanskem letu nismo imeli objav s področja problematike alkoholizma. V pripravi imamoponovno izdajo prenovljenega Priročnika za bolnike in njegove svojce, ker je prejšnja izdaja pošla. Priročnik jenujen za opravljanje izobraževanja s področja poznavanja problematike odvisnosti.10 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeNašo službo promoviramo na predavanjih slušateljem propedevtike Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.Sicer pa se še vedno pozna nazadovanje projektov s področja preventive alkoholizma po spremembizdravstvene politike na Ministrstvu za zdravje.11 Sistem vodenja kakovostiUporabljamo pismene terapevtske dogovore tako za bolnike, kot goste (krožeče specializante) v skupinahzdravljenja odvisnih od alkohola. Imamo pismena delovna navodila za vodenje bolnikov, namenjena krožečimspecializantom z možnostjo mentorskega dela. Znotraj Dispanzerja imamo možnost individualnih aliskupinskih intervizij ter že omenjene supervizije s strani prim. Darje Boben-Bardutzky, dr. med.95

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200612 RaznoV lanskem letu smo realizirali nakup novega elektronskega alkotesta, ki ga uporabljamo pri vsakodnevnemdelu.Zaključek: Delo v našem Dispanzerju poteka dobro utečeno na podlagi večdesetletnih izkušenj in s pomočjointegracije novih znanj in spoznanj s področja psihofarmakoterapevtskih in psihoterapevtskih znanj.96

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU DISPANZERJA ZA PEDOPSIHIATRIJOMarija Gajšek, dr. med., spec.vodja dispanzerja97

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborOE Splošno zdravstveno varstvoSlužba psihohigiensko-psihiatrične dejavnostiDISPANZER ZA PEDOPSIHIATRIJOVošnjakova 4/III, 2000 MARIBORTel.: 02/22 86 354e-mail: psih.otroci1@zd-mb.siVodstvo službeVodja dispanzerja: Marija GAJŠEK, dr. med., spec.psihaterVodja negovalnega tima: Metka KELBIČ, dipl.m.s.1 Dejavnost dispanzerjaDispanzer za pedopsihiatrijo svoje delo izvaja na sekundarni ravni (preventiva, kurativa, zdravstveno vzgojnadejavnost) za zelo občutljiv del populacije Maribora in širše okolice. Dispanzer za pedopsihiatrijo združujevzgojno – svetovalno in klinično dejavnost hkrati in daje s tem več možnosti za celovit pristop k problemomrazvojne dobe.Dispanzer je strokovno povezan z zdravstvenimi institucijami ter socialnimi in vzgojnimi, šolskimi inrehabilitacijskimi ustanovami v mestu in okolici in skrbi za duševno zdravje otrok, mladostnikov in njihovihdružin.Obravnavamo celoten spekter motenj s področja duševnosti, pri čemer le-te ločimo na urgenta in neurgentnastanja, kar je pomembno predvsem pri naročanju na prvi pregled.2 Program dela Dispanzerja za pedopsihiatrijoDispanzer je najvišje organizirana izven bolnišnična ustanova, ki izvaja kompleksno in popolno zdravstvenovarstvo. V Dispanzerju za pedopsihiatrijo je v celostno obravnavo varovancev vključenih več strokovnjakov.Naše delo poteka timsko.Cilj dispanzerske dejavnosti na nivoju osnovnega zdravstvenega varstva je zaščita in skrb za duševnozdravje, mladostnikov in njihovih družin, ozaveščanje širše družbene skupnosti ter vzgojno izobraževalnodelo. Pravilna in pravočasna obravnava otroka s psihično motnjo ne pomeni samo zdravljenje motnje same,pač pa predstavlja tudi preventivo razvoja psihopatologije v odrasli dobi in ne redko tudi rehabilitacijo otroka indružine v širšem socialnem okolju.Delo pri nas poteka individualno in skupinsko. Za vsakega otroka posebej je določen nosilec programa, kdo toje, pa je odvisno od otrokove težave.98

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 Realizacija programa dela3.1 Kurativno deloV letu 2006 je bilo pri pedopsihiatru 2846 obiskov, to je 99.763 točk na dve redno zaposleni pedopsihiatrinji.Republiški normativ znaša 33.000 točk na enega pedopsihiatra letno.Torej, glede na realizirano delo, je potreba po zaposlitvi še najmanj enega pedopsihiatra več kot upravičena.V psiholoških ambulantah je bilo v letu 2006 4277 obiskov, kar znaša 79.730 točk.V defektološki ambulanti je bilo 1259 obiskov, kar znaša 32.345 točk.Pri socialni delavki, ki celostno obravnava družino z otrokom, se je oglasilo 880 otrok oz. družin, kar znaša15.245 točk.3.2 Preventivno deloSistematski pregledi otrok dokazljivo sodijo med osnovne postopke ugotavljanja njihovega zdravstvenegastanja. Če tega dela ne bi opravljali, bi izgubili nadzor nad zdravstvenim stanjem otrok.Naš dispanzer opravlja preventivne preglede tri in pet letnih otrok. Pregled poteka v prisotnosti enega ali obehstaršev.Specialisti klinične psihologije so v letu 2006 opravili 1159 sistematskih pregledov, kar znaša 18.013 točk.Sistematski pregled v starosti pet let obsega pregled pri logopedu, kateri odkriva govorno – jezikovne inkomunikacijske motnje.V letu 2006 je opravil 985 sistematskih pregledov, kar znaša 7.721 točk.Z izvajanjem preventivne dejavnosti se je obseg dela pri logopedu močno povečal, kadrovska zasedba pa jeostal ista. Zato menimo, da bi bilo potrebno zaposliti dodatne logopede za določeno število ur.Pri izvajanju programa preventive sodeluje tudi medicinska sestra, ki sprejme starše in otroke, pregledadokumentacijo, razdeli vprašalnik, opravi vrednotenje vprašalnika in računalniško obdela podatke.Diplomirana medicinska sestra ni vključena v program sistemizacije dela na področju preventive pri psihologuin logopedu, čeprav si za kvalitetno izvajanje preventivnih pregledov tri in pet letnih otrok, dela brezmedicinske sestre ne znamo predstavljati.Glede na prikaz dela v letu 2006 smo plan dosegli oz. smo ga presegli, saj se potrebe po psihiatričnihobravnavah iz leta v leto povečujejo.4 Čakalne dobeČakalne dobe za prvi pregled so 2 – 3 mesece, razen za urgentne primere. Iz tega je razvidno, da so potrebepo širjenju dispanzerja upravičene.99

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Aktivnosti za pridobivanje novih pacientovV preventivni dejavnosti približamo staršem in otrokom naš dispanzer in jih seznanimo z oblikami nudenjapomoči oz. obravnav.Terapevti aktivno sodelujemo na timskih sestankih s šolskimi svetovalnimi službami in vzgojnimi zavodi.Redno sodelujemo s Kliničnim oddelkom za pediatrijo v Mariboru, Oddelkom za psihiatrijo v Mariboru in zOddelkom za mladostnike v Ljubljani, saj so naši pacienti tudi kdaj njihovi.6 KadriNa Dispanzerju za pedopsihiatrijo smo zaposleni:- 2 pedopsihiatrinji in 1 pedopsihiatrinja (pogodbeno 1 x tedensko)- 4 specialisti klinične psihologije in 1 specialist klinične psihologije (pogodbeno 1 xtedensko)- 1 defektolog – logoped, dr. znanosti- 1 defektologinja za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju- 1 socialna delavka- 3 diplomirane medicinske sestre- 2 srednji medicinski sestri- (1 srednja medicinska sestra za določen čas do marca 2006)- 2 administratorkiV januarju 2006 se je vrnila iz porodnega dopusta glavna medicinska sestra.V marcu 2006 je potekla pogodba za določen čas srednji medicinski sestri.V avgustu 2006 smo zaposlili specialistko klinične psihologije zaradi povečanega obsega dela, vendar se stem pojavi na dispanzerju prostorska stiska.7 Izobraževanje zaposlenihSpecialist klinične psihologije opravlja magistrski študij v Ljubljani.Dve diplomirani medicinski sestri sta opravili izobraževanje za mentorje na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru.Diplomirana socialna delavka je pridobila naziv univerzitetna diplomirana socialna delavka.8 Strokovno izpopolnjevanjeAktivna strokovna udeležba:Nataša POTOČNIK DAJČMAN, dr.med., spec. psihiatrije- Avtizem – vloga in pomen risperidona v obravnavi agresivnega vedenja: predavanje 3. 2. v Ljubljani;- XIV. srečanje pediatrov in III. srečanje medicinskih sester, 7. 4. v MariboruBarbara VAJD LEDINEK, spec.klin.psihologije- V. kongres psihologov: november, Ljubljana100

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Rok HOLNTHANER, spec. klin. psihologije- Predavanje za učence in staršev: april, Maribor;- V. kongres psihologov: november, LjubljanaMilena TOMŠIČ FILIPIČ, spec.klin.psihologije- Supervizijsko delo in izobraževanje svetovalcev v okviru nacionalne mreže TOMMetka KELBIČ,dipl.m.s. in Marjana REPIČ-HARL,dipl.m.s.- Skupaj delamo za zdravje: predstavitev preventivnega dela na Dispanzerju za pedopsihiatrijo, april,Maribor.Pasivno strokovno izpopolnjevanje:Specialisti klinične psihologije:- Avtizem, Ljubljana- Seminar o WISC III, Ljubljana- XIV. srečanje pediatrov, Maribor- Usposabljanje Bayley, Ljubljana- 10. Bregantovi dnevi, Rogaška Slatina- V. kongres psihologov, Ljubljana- 16. spominska srečanja J. Milčinskega, Ljubljana- Zaupnost osebnih medicinskih podatkovPedopsihiater:- Avtizem: seminar, Ljubljana- ADHD: seminar, Barcelona- 10. Bregantovi dnevi, Rogaška Slatina- 16. spominsko srečanje J. Milčinskega, Ljubljana- Zaupnost osebnih medicinskih podatkovDefektologi:- Avtizem, Ljubljana- Seminar o avtizmu, Ljubljana- XIV. srečanje pediatrov v Mariboru- Evropski logopedski kongres, Berlin- Konferenca specifične učne težave, LjubljanaSocialna delavka:- Avtizem, Ljubljana- XIV. srečanje pediatrov in medicinskih sester, Maribor- Mladi in kriminal, Pekre- V. kongres psihologov, Ljubljana101

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Medicinske sestre:- Avtizem, Ljubljana- XIV. srečanje pediatrov in medicinskih sester v Mariboru- Obravnava mladostnika s psihozo, Begunje- Kakovostna komunikacija, Maribor- Učna delavnica Duševno zdravje, Ljubljana- Sekcija medicinskih sester, Ljubljana- Sekcija medicinskih sester, Maribor- Promocija zdravja, Ljubljana- Stres: seminar, Maribor9 Promocija zdravja in promoviranje dejavnosti dispanzerjaSpecialistka klinične psihologije je sodelovala v projektu "Šola za bodoče starše" in projektu "Dojenju prijaznaustanova".Ob dnevu zdravja smo predstavili preventivno dejavnost našega dispanzerja.10 Sistem vodenja kakovostiTako kot že leto 2005 je tudi leto 2006 prineslo številne spremembe na vseh nivojih. Z vsemi smo biliseznanjeni in jih tudi upoštevamo. Zamenjali smo nekatere delovne obrazce.Večjih investicijskih vzdrževalnih del nismo bili deležni.11 RaznoZaradi velikega števila obravnavanih pacientov in vedno težje problematike, bi nujno potrebovali še enegapedopsihiatra.Za izvajanje preventive tri in pet letnih otrok je potrebna sistematizacija delovnega mesta diplomiranemedicinske sestre, ki je usposobljena za izvajanje preventivnih pregledov s specialistom klinične psihologije inlogopedom v timu.102

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU CENTRA ZA NUJNO MEDICINSKO POMOČ IN REŠEVALNEPREVOZEdoc. dr. Štefek Grmec, dr. med., spec.vodja službe103

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Center za nujno medicinsko pomočin reševalne prevozeCesta proletarskih brigad 21, MARIBORGSM: 051 394 803, E-pošta: snmp.zdmb@siol.netVodstvo službeVodja: Doc. dr. Štefek Grmec , dr. med., spec.Namestnik vodje: Štefan Mally, dr.med., spec.Glavni zdravstvenik: Darko Čander, dipl. zn.Odgovorni zdravstvenik Reševalne službe: Branko Kozar, dipl. zn.1 DejavnostOsnovne dejavnosti Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze(v nadaljevanju Center NMP), ki so opredeljene in financirane po področnem dogovoru, so:1. nujna medicinska pomoč na terenu,2. nujna medicinska pomoč z motorjem,3. dežurna zdravniška služba (hišni obiski in ambulanta) ,4. nujni reševalni prevozi,5. nenujni reševalni prevozi.Dodatne dejavnosti, plačane s strani uporabnikov, so:1. samoplačniški prevozi v regiji in iz tujine,2. zdravstvena zaščita na javnih prireditvah,3. izobraževanje iz vsebin prve ter nujne medicinske pomoči.Območje delovanja službe je na geografskem področju MO Maribor in 11 okoliških občin, ustanoviteljic. Terenpokrivanja dejavnosti znaša 745 km2, v slučaju večjih nezgod pa se geografski obseg poveča. Storitve nujnemedicinske pomoči, dežurne službe in reševalnih prevozov nudimo skupno približno 200.000 uporabnikom.2 Organizacijske novostiV letu 2006 se je nadaljevalo s projektom združitve dispečerske službe (sprejem klicev) in integracijasprejema urgentnih klicev v sistem URSZR ReCO 112. Konec leta smo združili vse sprejeme na enem mestu,kar nam omogoča boljšo kontrolo delovnega procesa.Zaradi organizacijskih sprememb na nivoju zavoda (predlog novega statuta) smo pričeli s postopki zaustanovitev OE Nujna medicinska pomoč. Strokovnemu svetu so bili predstavljeni argumenti, ki bi omogočalilažje in boljše strokovno delo. Gre za združitev in kontrolo nad opravljanjem kompletnih storitev urgence naenem mestu, številčnost zaposlenih, poenostavitev postopkov pri oskrbi s sredstvi za delo in možnosttransparentnega in gospodarnejšega poslovanja.104

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062.1 ProjektiGlavni projekti v letu 2006 so bili :• nadaljevanje prenove sprejema vseh klicev, kar je zajemalo tehnološko in kadrovsko področje. Sistemintegracije in sodelovanja s ReCO 112 je prinesel poleg boljšega informiranja tudi skrajšanje odzivnihčasov urgentnih ekip. Bistveni novosti sta tudi tehnološki napredek pri iskanju lokacij dogodkov (SistemGIS) in napredek pri uveljavitvi radijskega sistema ZARE+, ki je postal osnovni sistem radijskekomunikacije v NMP.• Nabava vozil za potrebe reševalne službe. V obdobju april-junij so bila dobavljena štiri vozila znamke WVT5. S tem smo nekoliko ublažili deficit voznega parka, saj so bila stara vozila iztrošena in večkrat naservisih. Situacija je postajala kritična, saj nismo več v polni meri zagotavljali osnovne dejavnosti, da okakovosti in konkurenčnosti na področju nenujnih prevozov sploh ne govorimo.• Obnova medicinske opreme . Letni plan, ki je bil nastavljen realno in je zajemal samo nujno potrebnoopremo, je bil le delno realiziran, kljub vsem ustreznim postopkom. Konec leta je bil nabavljen prenosniultrazvočni aparat za potrebe urgentne službe na terenu in v ambulanti. Strokovno pomeni nabava koraknaprej na področju urgentne diagnostike v smislu hitrejših odločitev o invazivnih postopkih vpredbolnišničnem okolju.Žal pa ni bila realizirana nabava defibrilatorjev in ostale drobne diagnostične opreme za potrebereševalne službe, kar povzroča motnje pri delovanju. Razlog je pritožba ponudnika, ki ga nismo izbrali najavnem razpisu.3 Program dela službeDejavnost Centra je financirana na področju urgentne dejavnosti (prehospitalna enota, zdravniška dežurnaslužba in nujni reševalni prevozi) po pavšalu, področje nenujnih prevozov pa je urejeno s pogodbo z ZZZS inkomercialnimi zavarovalnicami, kjer imamo letni plan realizacije 653.000 kilometrov. Presežek plana seplačuje v obsegu 70%, kar je delež prostovoljnega zavarovanja, razen prevozov onkoloških bolnikov, zakatere se plačuje 100% presežek plana.105

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063.1 Poročilo o deluTabela 1: Podatkovna baza dela prehospitalne enotePrehospitalna enota JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 2006št. intervencij (skupaj) 161 155 149 146 130 184 194 168 154 191 144 241 2017čas klic-mesto dogodka 8,4 8,4 9 8,5 9,2 8,3 8,6 9,4 8,5 10,2 8,8 8,7 8,8čas klic-bolnišnica (skupni čas) 49,2 47,3 47,2 46,6 50,1 49,3 39,9 44,2 44,7 51 42,9 44,4 46,4št. pacientov 161 152 149 146 130 186 195 168 157 196 150 248 2038št. pacientov (prom. nesreče) 6 5 24 19 15 34 29 24 18 22 20 27 243prepeljanih na kirurgijo 23 23 34 24 19 44 40 30 41 38 24 75 415prepeljanih na interni oddelek 72 79 59 73 61 72 78 81 70 95 85 112 937prepeljani na druge oddelke 37 20 31 32 23 41 40 26 26 32 20 37 365napotenih domov 14 19 13 7 13 14 19 15 12 16 11 13 166št. vseh mrtvih 16 11 13 11 14 15 11 16 9 16 12 13 157št. KPR 6 7 4 5 7 9 2 7 6 7 9 7 76št. ROSC (KPR prip. v b. z lastnocirk.) 2 3 0 3 2 5 1 3 4 3 7 3 36št. uspešnih KPR (odpuščen živ) 1 1 0 3 1 1 1 2 1 2 3 1 17št. intubacij (vseh) 11 10 7 6 11 15 5 13 10 12 16 12 128kanal nastavljen (št.) 109 117 97 90 104 121 128 123 118 128 95 189 1419uporaba 12 kanalnega EKG (št.) 65 70 67 60 59 67 62 66 51 67 52 125 811uporaba monitorja (št.) 72 70 76 63 73 76 75 79 72 102 74 154 986uporaba kisika 82 77 77 71 73 73 62 63 66 80 70 109 903št. defib. pacientov 1 3 2 1 5 4 1 4 3 3 5 6 38št. mrtvih ob prihodu 11 7 8 9 10 11 10 12 7 11 10 10 116št. intervencij z več pacienti 1 0 3 2 1 4 5 4 2 3 3 6 34št. poskusov samomora 5 4 1 7 2 9 7 9 5 7 5 8 69vpliv alkohola 10 9 13 8 12 19 14 12 14 21 10 34 176vpliv mamil 3 8 1 5 1 4 1 1 5 8 3 7 47KDO JE KLICALsvojci 65 63 50 56 47 56 48 41 38 56 55 55 630očividci 32 25 44 37 27 36 33 33 31 41 25 33 397policija 5 6 14 5 6 7 13 9 11 9 8 14 107zdravnik 10 8 6 3 1 4 7 5 4 10 9 13 80dispečer 1 3 6 11 8 5 3 5 4 1 5 4 56drugo 7 7 4 8 7 7 5 7 3 4 1 4 64VRSTA DOGODKAbolezen 133 126 111 115 105 136 145 129 115 146 114 188 1563prometna nezgoda 5 5 17 12 12 20 18 18 15 16 14 19 171poškodba izven prometa 12 15 13 8 11 13 13 13 12 18 7 10 145zastrupitve 8 6 4 8 1 12 10 7 9 7 8 22 102nepotrebne intervencije 3 3 3 2 0 3 6 1 1 3 1 2 28ostalo, ni podatka 0 0 1 1 1 0 2 0 2 1 0 0 8SKUPAJ 161 155 149 146 130 184 194 168 154 191 144 241 2017106

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Komentar: PHE je v letu 2006 beležila porast števila intervencij za 21% glede na leto 2005. Povečalo se ještevilo intervencij zaradi zastrupitev, prometnih nezgod in obravnave raznih bolezenskih stanj. Nekoliko sebeleži le upad poškodb izven prometa.Dostopni čas do pacienta se je v povprečju nekoliko izboljšal, kar pripisujemo vzpostavitvi sistema aktiviranjaekipe PHE že med samim sprejemom nujne intervencije. Zadeva se odvija preko pozivnikov, kar da članomekipe dodatni čas za pripravo na intervencijo.Tabela 2: Statistika dela dežurne službeDEŽURNA AMBULANTA JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 2006št. vseh pacientov 2421 2169 2331 3005 2556 2451 2781 2439 2270 2434 2190 2562 29609št. nujnih stanj 241 206 236 274 216 223 273 236 158 232 225 180 2700nastavljen iv. kanal 260 247 295 274 250 256 308 299 265 249 271 241 3215EKG monitoring 221 208 228 249 236 185 204 194 186 202 209 196 2518napotenih v bolnišnico 885 773 805 1044 970 930 977 875 791 887 877 851 10665pregledanih oseb do 18 let 270 260 319 357 302 313 325 262 285 321 255 286 3555HIŠNI OBISKI JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC 2006št. vseh pacientov 301 306 292 322 258 258 289 255 245 263 249 286 3324mrtvogledi 31 35 21 23 28 27 20 26 18 22 19 14 284opravljeni kilometri 4497 4498 3858 4275 3590 4101 5536 4524 3599 3902 3649 4098 50127posegi - injekcije 38 24 23 38 32 37 29 60 32 26 36 47 422predpisani recepti 323 251 260 301 200 251 278 273 197 240 217 264 3055Komentar: obisk v Dežurni ambulanti - ambulanti SNMP je v letu 2006 prvič od uvedbe ambulante v SBMaribor ostal na ravni preteklega leta oz. se je le minimalno povečal. Problem predstavljajo osebe brezzdravstvenega zavarovanja, še vedno pa je dežurna ambulanta »servis« za izbrane paciente zasebnikov vjavni mreži, ki na ta račun zmanjšujejo lastne stroške na račun dežurne službe.Število dežurnih hišnih obiskov je nekoliko padlo (9% manj kot l. 2005), kar pripisujemo boljši organizaciji inkoordinaciji dispečerske službe. S tem je deloma dosežen cilj pravilnega razporejanja resursov in čimmanjšega podvajanja dela.107

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Tabela 3: Statistika dela Reševalne službeREŠEVALNA SLUŽBA 2006nujni reševalni prevozi 2120nenujni reševalni prevozi 13139pevozi onkoloških bolnikov 731nenujni prevozi pogodba SBM 1075SKUPAJ PREVOZOV 17065prevoženi km NUJNI PREVOZI 47768prevoženi km NENUJNI PREVOZI 462597prevoženi km ONKOLOŠKI 110754prevoženi km - pogodba SBM 65082prevoženi km skupaj 686201fakturirani km (štartnina) 1.118.409VRSTA DOGODKApoškodbe 2238porodi 41nujna stanja 1688ostalo 13489število bolnikov 17456Komentar: na področju nenujnih prevozov je presežek plana 17%, kar je nekoliko manj kot v letu 2005. Ponovem pravilu ZZZS se beležijo posebej prevozi onkoloških pacientov. Planirana ocena je bila dosežena94,7%. Za ostale plačnike (SBM in samoplačniki) smo realizirali 70461 km, kar pomeni dodaten prihodek, sajse je večina prevozov organizirala znotraj rednega delovnega časa dejavnosti.Motoristi reševalciSezona dela z motorjem je potekala od 1.05.2006 do 1.11.2006. V 184 delovnih dnevih smo uporabljali motor168 delovnih dni, kar znaša 91 % vseh delovnih dni. V ostalih primerih je bil motorist prerazporejen glede napotrebe službe zaradi slabih vremenskih pogojev. Opravljenih je bilo 1991 ur dežurstev z motorjem in 561intervencij. Intervencija je povprečno trajala 36,1 minuto. Oskrbljenih je bilo 595 pacientov, od tega 379moških in 216 ženskih.Delo motorista reševalca poteka na vseh nivojih urgentnih stanj. Iz tega izhaja sledeča razporeditevopravljenih intervencij :- 131 poškodb izven prometa 23,6%- 119 poškodb v prometu 21,2%- 119 internističnih obolenj 21,2%- 60 nevroloških obolenj 10,7%- 5 pediatričnih obolenj 0,9%- 6 zastrupitev z različnimi snovmi 1,1%- 48 alkoholnih opojev ali zlorab drog 8,6%- 71 intervencij ostalega izvora 12,7%V minulem letu ni bilo nobenega primera poroda na terenu.108

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Analiza dela je pokazala upravičenost sistemizacije motorista v urgentni službi, izkušnje pa kažejo na zelodober odziv javnosti na omenjeno obliko prve nujne medicinske pomoči. Efekti so bistveno skrajšanjeodzivnega časa in s tem zmanjšanje posledic bolezni ali poškodbe, takojšnja informacija s kraja dogodka,pomoč reševalnim in urgentnim ekipam pri samem delu. Motoristi se uporabijo tudi na zdravstvenih zaščitahna javnih in športnih prireditvah, aktivni pa so bili tudi v preventivnem delovanju na področju prometnevarnosti.4 KaderKonec leta 2006 je bilo v Centru NMP zaposlenih 69 uslužbencev. Po strukturi zaposlenih smo imeli:‣ 10 zdravnikov,‣ 12 voznikov reševalcev,‣ 34 zdravstvenih tehnikov,‣ 13 diplomiranih zdravstvenikov.Delo v dežurni ambulanti in dispečerski službi so opravljali tudi zdravniki ter medicinske sestre / ZT iz OESZV in OE MDPŠ. Pogodbeno pa smo imeli v PHE zdravnika zasebnika, ki je pokrival občasne nujne izpaderedne zdravniške ekipe.Zaradi pomanjkanja kadra, glede na obseg programa, smo ponovno zabeležili povečanje nadurnega dela,predvsem v poletni sezoni. V začetku leta smo zaposlili dva diplomirana zdravstvenika, ki sta nekoliko omililaštevilo nadurnega dela, ki je pri zdravstvenih sodelavcih znašalo 9600 delovnih ur. Približno 40% je vzrokdodatno delo na področju nenujnih in samoplačniških prevozov (dodatni prihodek), ostalih 60% pa so vzrokboleznine. Konec leta smo dobili tudi kadrovsko okrepitev v dispečersko službo, na račun katere smo lahkoprerazporedili ZT na teren.5 Aktivnosti5.1 Sodelovanje na prireditvah - zdravstvena zaščitaEkipe nujne medicinske pomoči in reševalne ekipe so bile aktivirane za izvajanje zdravstvene zaščite najavnih in športnih prireditvah, ki jih je bilo v letu 2006 skoraj 40. Opravili smo tudi dve dežurstvi prizdravstvenem varovanju oseb Protokola RS.Z MO Maribor (Komunalna direkcija-Prometni urad) pa že tradicionalno sodelujemo v raznih preventivnihakcijah s področja prometne varnosti.5.2 Strokovna usposabljanjaV letu 2006 se je izvedlo redno funkcionalno usposabljanje iz področja oživljanja in imobilizacije za osebjeCentra NMP, spomladi in jeseni pa smo izvedli tudi strokovni srečanji celotne službe.Za zdravnike OE SZV in OE MDPŠ smo ponovno izvedli teoretično in praktično usposabljanje iz vsebin NMP,ki so ga vodili zdravniki PHE ob pomoči dipl. zn.(inštruktorji na praktičnih vajah).109

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Center za NMP že tradicionalno sodeluje s svojim kadrom na področju usposabljanja različnih skupin inzdruženj, ki se ukvarjajo z reševanjem. Eno takih je sodelovanje z Gorsko reševalno službo-postaja Maribor,kjer izvajamo priprave za prvo pomoč na smučiščih. Tesno sodelujemo tudi z Gasilsko zvezo Maribor priusposabljanju gasilcev ter z Visoko zdravstveno šolo pri zagonu simulacijskega centra za izobraževanje.Uslužbenci Centra so tudi člani raznih delovnih skupin pri Projektu NMP, predavatelji na raznih tečajih,poseben poudarek v zadnjem času pa posvečamo znanstvenemu pristopu v nujni medicinski pomoči.5.3 Znanstveno – raziskovalno deloZdravniki Centra za NMP in reševalne prevoze so aktivno sodelovali v letu 2006 tudi na nekaterihmednarodnih srečanjih in objavili tudi odmevne prispevke v svetovno znanih revijah, pri čemer bi posebejpoudarili dva članka:Vasopressin improves outcome in out-of-hospital cardiopulmonary resuscitation of ventricular fibrillation andpulseless ventricular tachycardia: a observational cohort study. Grmec S, Mally S Crit Care 2006 Feb, 10:R13[Full text] [PubMed] [Related articles] [Cited on BioMed Central]Effect of pre-hospital advanced life support with rapid sequence intubation on outcome of severe traumaticbrain injury. Klemen P, Grmec S Acta Anaesthesiol Scand 2006 Nov, 50:1250-4.6 Strokovni cilji za leto 20076.1 Zaključek projekta dispečerski centerDruga faza projekta integracije NMP v sistem ReCO 112 bo končana konec aprila s postavitvijo osnovnegadela (pohištva) za posodobitev drugega delovišča. Tehnološko imamo v načrtu zadevo zaključiti do jeseni2007. Tudi tokrat nam bo priskočilo na pomoč Ministrstvo za obrambo, ki naj bi nam zagotovilo osnovnotehnologijo. Vzpostavitev zdravstvene aplikacije v dispečerskem sistemu pa planiramo do konca leta 2007.6.2 Prostorska problematikaCenter za NMP je postavil jasna izhodišča prostorskih potreb in ureditve skupnih obveznosti, vendar prejšnjaoblast tega ni realizirala. Upamo, da se bo zadeva realizirala z novo mestno upravo, v skladu z načrtovanimiprostorskimi ureditvami.6.3 Tehnološki razvoj in obnova opremeZaradi hitrega razvoja doktrine predbolnišničnega reševanja in konkurenčne sposobnosti na področju nenujnihprevozov, se mora končno realizirati nabava medicinske opreme, ki je zastala zaradi postopkov na Državnirevizijski komisiji. V letu 2007 pristopamo tudi k nabavi sodobnega reanimobila za potrebe PHE , vozila SUVza potrebe zdravniške dežurne službe in vozila za prevoz pacientov izven regije.6.4 Strategija razvoja nenujnih prevozovPodročje izvajanja nenujnih prevozov je v letu 2007 glavni strokovni in poslovni cilj. Gre za ustvarjanjepresežkov opravljenih kilometrov, ki so plačani s strani ZZZS in komercialnih zavarovalnic. Za konkurenčno110

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006uspešnost pri tem pa je potrebno sodelovanje vseh nosilcev v zavodu, ki napotijo paciente na preglede zreševalnim vozilom ter seveda visoka strokovnost in prijaznost s strani izvajalcev.6.5 Organizacija delaGlede na zaključene postopke združevanja urgentne in dežurne zdravniške dejavnosti na enem mestu(strokovno ter organizacijsko) in postopke usklajevanja novega statuta zavoda, je potrebno v letu 2007 ureditistatus OE Nujna medicinska pomoč. S tem bomo bistveno poenostavili postopke na relaciji stroka-uprava.V letu 2007 bo potrebno nadaljevati določene aktivnosti v smislu pridobivanja deficitarnega kadra (zdravniki)za delo v NMP. Delno se bi to reševalo z novimi zaposlitvami, delno pa z večjim aktiviranjem zdravnikovsodelavcevin zdravnikov s podjemnimi pogodbami.Pri ostalih strukturah bo potrebno jasno in dokončno določiti kadrovske normative za število ekip na področjunujnih reševalnih prevozov, prioritete pri dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov (pogodbene obveznosti) tervzpostaviti pogoje za fleksibilnejši način organiziranja reševalnih ekip. Trenutna situacija povzročaprekomerno obremenitev kadra, kar se kaže v povečevanju odsotnosti zaradi bolniških staležev, dispečerjempa ne omogoča normalnega razporejanja dela in s tem kakovostne obravnave. V tem kontekstu aktivnosodelujemo z Ministrstvom za zdravje v različnih skupinah projekta NMP v RS.111

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU OE ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO V LETU 2006Gorazd Sajko, dr. dent. med.direktor OE112

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodOrganizacijska enota zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor izvaja primarnozdravstveno varstvo – preventivno, kurativno in zdravstveno - vzgojno dejavnost ter sekundarno spec.zdravstveno varstvo. Mladinsko zobozdravstveno varstvo je ohranilo obliko dispanzerskega načina.1.1 Vodstvo organizacijske enoteSedež OE je v Svetozarevski 21 – mansardaDirektor: Gorazd Sajko, dr.dent.med., E-pošta: gorazd.sajko@zd-mb.siGlavna medicinska sestra: Helena Rokavec, dipl.m.s., E-pošta: helena.rokavec@zd-mb.siTajnica: Antonija Miklavčič, E-pošta: antonija.miklavcic@zd-mb.siTel.: 02 23 56 620Faks: 02 23 56 698Strokovne odločitve v OE oblikuje Strokovni kolegij OE, ki ga sestavljajo direktor, glavna sestra OE, vodje inglavne sestre posameznih služb. Sestanki kolegija so vsak teden, vodi se zapisnik, kateri se posredujeglavnemu direktorju zavoda.1.2 Organizacijska razdelitev- Specialistična zobozdravstvena služba za odrasle: specialistična služba za stomatološko protetiko,specialistična služba za oralno kirurgijo, ustne in zobne bolezni ter parodontologijo- Splošna zobozdravstvena služba za odrasle: splošna zobozdravstvena dejavnost za odrasle inrecepcija-sprejem pacientov- Specialistična zobozdravstvena služba za otroke in mladino: ortodontska in pedontološkaspecialistična dejavnost ter dejavnost za zobozdravstveno preventivo in vzgojo- Dispanzerska zobozdravstvena služba za otroke in mladino- Zobotehnični laboratorij- RTG kabinet2 Program v letu 20061. Realizacija programa; kot celota smo program realizirali.2. Leta 2006 se je nadaljevalo siromašenje OE na račun neizkoriščene amortizacije. Od cca. 72 milj.priznanih sredstev, ki se morajo namensko uporabljati, smo za obnovo zobotehničnega laboratorijain dveh ordinacij porabili cca.14 milj.3. Ni prišlo do realizacije sklepa sestanka zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo o večji avtonomnostifinančnih sredstev.4. Referendum o samostojnosti zobozdravstva ni uspel zaradi nepravilnega prikazovanja bodočeorganiziranosti in strahu pred izgubo delovnega mesta , predvsem zdravstvenih tehnikov inzobotehnikov.5. V medsebojnih odnosih je opaziti negotovost zaradi lobiranja direktorja za poslovne zadeve o mestudirektorja OE.6. Pri potrošnem materialu – zaradi centralnega javnega razpisa ugotavljamo, da dejavnost upravljamoz "najcenejšim materialom" in s tem postajamo ne konkurenčni zasebnim zobozdravnikom.113

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067. Kljub zahtevi analize o upoštevanju pravilnikov, to ni bilo realizirano, kakor tudi ne specifičnoprikazovanje prihodkov in odhodkov OE.8. Prikazovanje stroškov na stroškovno mesto ni v skladu s sprejetim pravilnikom, ni specificirano, nakar že leta opozarjamo vendar do realizacije ne pride.9. Na našo zahtevo je bila narejena revizija dela zobotehničnega laboratorija in delna računovvzdrževanja in servisiranja. Ugotavljamo veliko razliko posameznih storitev – računov , zato smopredlagali analizo – ali bi bilo bolje imeti stalno zaposlenega vzdrževalca in serviserja ali po javnemrazpisu sodelovati z več vzdrževalci Tudi ta analiza ni bila opravljena.10. Pri večnih pripombah o neustreznem delovanju klimatskih in odsesovalnih naprav v zobnihambulantah Ljubljanska 42, je dejstvo, da so komentarji in pripombe o zgrešeni investicijitendenciozne, kajti štiri zobozdravstvene enote so bile nabavljene še za obnovo zobnih ambulant vŽitni 15. V tem času je MOM z Ministrstvom za zdravje sprejela sklep, o zgraditvi novega objektazobnih ambulant Ljubljanska. Do izgradnje so bile te zobne enote uskladiščene. V tistem času še nibilo zahtev po zbiralcih odpadnih vod in amalgama, zato je neutemeljena kritika, da se noveambulante s tem niso opremile. Pri klimatski napravi bi bilo potrebno narediti izvod skozi steno, kar bibil minimalni strošek v primerjavi z predračunom.11. Na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije smo predlagali reševanje zbiralcev za odpadne vodein amalgama enotno za Slovenijo.12. Iz sredstev za strokovno usposabljanje, ki so ostala vodjem služb, smo želeli z akontacijo rezerviratiobisk stomatološke fakultete in zdravstvene organizacije v Skopju , vendar plačilo ni bilo odobreno sstrani direktorja za poslovne zadeve, s komentarjem, da ne bo podpiral balkanskega turizma.3 Realizacija programa v letu 2006Zaposleni v OE so svoj pogodbeni program do ZZZS opravili. Opravljeno število točk 2.808.796 ali 102,2%opravljene delovne obveze.Vse dejavnosti razen stomatološke protetike so dosegle in presegle program. Ker sta oba specialistastomatološke protetike s 1.10.2006 odšla v zasebno dejavnost, je to vzrok, zakaj ni bil program dosežen.Za nadstandard in samoplačnike je bilo opravljeno 202.277 točk.Za koncesionarje je bilo fakturiranih 62.770 zobotehničnih točk.Za ZD Lenart – ortodontijo je bilo fakturiranih 14.118 zobotehničnih točk.RTG slikanja za zunanje naročnike je bilo 9.465 točk.114

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006FAKTURIRANA REALIZACIJA V PRIMERJAVI Z PROGRAMOM ZA OE ZOBOZDRAVSTVOLETO 2006DEJAVNOST PROGRAM FAKTURIRANO ODSTOTEK razlika do2006 LETO 2006 DOSEGANJA programaZOB. VAR. ODRASLIH 1.289.561 1.351.766 104,8% 62.205ZOB.VAR.OTROK IN ML. 714.216 723.353 101,3% 9.137ORTODONTIJA 289.990 290.440 100,2% 450PEDONTOLOGIJA 87.663 87.937 100,3% 274STOMAT. PROTETIKA 105.519 93.181 88,3% -12.338USTNE IN ZOBNE BOLEZNI 91.130 92.298 101,3% 1.168ORALNA KIRURGIJA 169.158 169.821 100,4% 663Skupaj 2.747.237 2.808.796 102,24. KadriV letu 2006 smo bili deležni sledečih kadrovskih sprememb:UPOKOJITVEZobozdravniki:1. Hedvika Rozman, dr.dent.med.(30.12.2006)Glavna medicinska sestra OE:1. Silva Unterlechner, prof.zdrav.vzgoje (6.8.2006)Zdravstveni tehniki:1. Edita Ličar (21.11.2006)Inž. zobne protetike:1. Radisav Nikolić (30.12.2006)PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITVI / na lastno željoZobozdravniki:1. Petra Gorenšek, dr.dent.med. (2.4.2006)2. Matej Hasaj, dr.dent.med. (13.4.2006)3. Anja Zavec, dr.dent.med. (20.4.2006)4. Zoran Ribič, dr.dent.med. (13.4.2006)5. Manja Pavlič, dr.dent.med.,spec. (30.9.2006)6. Gregor Završnik, dr.dent.med.,spec. (30.9.2006)115

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067. Lea Štampfer, dr.dent.med. (30.11.2006)8. Tomaž Kralj, dr.dent.med. (26.12.2006)Zdravstveni tehniki:1. Marjana Udovč (30.9.2006)Zobotehniki:1. Mateja Bašl Kocjan (30.9.2006)2. Franc Grand (31.12.2006)PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITVI / zaradi odhoda na specializacijoZobozdravniki:1. Romana Mance Kristan, dr.dent.med. (30.9.2006)PREKINITEV POGODBE O ZAPOSLITVI / sklenjena za določen časZobozdravniki:1. Ana Bradač, dr.dent.med. (23.11.2006)PONOVNA SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČAS:Zobozdravniki:1. Obrad Josipović, dr.dent.med. ( 1.3.2006)2. Saša Kogej, dr.dent.med. (1.9.2006)3. Tadeja Strah, dr.dent.med. (15.12.2006)NOVE ZAPOSLITVEZobozdravniki:1. Petra Gorenšek, dr.dent.med. (3.10.2006)STROKOVNI IZPIT za naziv doktor dentalne medicine so opravili:V februarju; Matej Hasaj, dr.dent.med. in Saša Kogej, dr.dent.med.V marcu; Matija Brvar, dr.dent.med., Zoran Ribič, dr.dent.med., Mojca Urbančič Hasaj,dr.dent.med., PetraGorenšek, dr.dent.med.V aprilu; Anja Zavec, dr.dent.med..V juliju; Nermin Suljić, dr.dent.med..V novembru; Tomaž Kralj, dr.dent.med. in Ana Bradač, dr.dent.med.STROKOVNI IZPIT za naziv zobotehnik je opravil:V marcu; Rok KrivecSPECIALISTIČNI IZPIT iz čeljustne in zobne ortopedije je opravila:V decembru; Mojca Lajh, dr.dent.med..spec.116

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Stanje kadra na dan 31.12.2006 je 194. V primerjavi z letom 2005 (207) razlika -13.Skupno zaposlenih 194, od tega je za nedoločen čas 185, za določen čas 5 in pripravnikov za določen čas je4.4.1 Strokovna izpopolnjevanjaStrokovna izpopolnjevanja smo izvajali po planu. Ugotavljamo, da zaradi ustrezne organizacije, ni prišlo dopremajhnega števila licenčnih točk pri zobozdravnikih, prav tako imamo redna mesečna strokovnaizobraževanja in posvete v OE, v sejni sobi Svetozarevska 21.Kot vsako leto se želje in realna finančna zmožnost ne ujemajo. Prednost imajo zobozdravniki, kateripotrebujejo za podaljšanje licence licenčne točke.Podrobnejši pregled je v priloženem poročilu vsake službe.5 Investicijska vlaganja in obnova osnovnih sredstevOb nenamenski porabi priznanih amortizacijskih sredstev nam je za prenovo zobnih ambulant bilo od cca. 72milj. namenjenih cca. 14.milj. . Kljub večletni zahtevi po prikazanem prihodku na OE in stroškovno mesto, tehpodatkov ne dobimo, kakor tudi ne, koliko od teh sredstev je bilo uporabljenih v druge namene. Rezultat jesiromašenje OE in netransparentnost finančnih sredstev.6 Zastavljeni ciljiNadaljevanje posodobitve zastarele zobozdravniške opreme na šolsko zobno ambulanto Partizanska 14 a spripravo prostorov. Spremljanje zobozdravstvene dejavnosti po stroškovnih mestih – OE službe, individualnoin ažurno spremljanje realiziranega programa v sodelovanju z plansko analitsko službo.7 Strokovni nadzor s strani ZZZSZZZS, Območna enota Maribor je v obdobju od marca do novembra 2006 opravila deset finančnomedicinskihnadzorov.8 Komisija za interni strokovni nadzorStalna komisija za interni strokovni nadzor, ki deluje v okviru OE ZV je tričlanska. Naloge te komisije so:- obravnavanje zobozdravstvene dokumentacije v primerih odškodninskih zahtevkov,- obravnava in rešitev ugovorov zavarovancev zoper izvedene zobozdravstvene posege, zoperravnanja zdravstvenih delavcev, zoper čakalne dobe itd…- obravnava zahtevkov v zvezi z reklamacijami protetičnih izdelkov,- presoja predlogov za izdelavo nadstandardnih storitev in samoplačniških protetičnih storitev.- preverjanje predračunov za zobotehnične storitve.117

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 je bilo na komisiji ISN obravnavanih 250 pacientov.Od tega:- 232 krat naprava parcialne proteze (zg. in sp. parcialne proteze, ter zg. in sp. zahtevnejše parcialneproteze) z vlito kovinsko bazo po načrtu protetične priprave.- 17 reklamacij v breme OE, evidentirajo se z zapisnikom o opravljeni reklamaciji.- 1 zahtevek za novo protezo pred potekom trajnostne dobeOpažamo, da je upad reklamacij v breme OE.9 Reševanje pritožb in zbiranje pohvalV letu 2006 je bila obravnavana ena pritožba in tri pohvale.Vse pritožbe in pohvale so obravnavane v skladu s Pravilnikom o reševanju pritožb varovancev inpritožbenem postopku.118

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU V LETU 2006 – SPECIALISTIČNA SLUŽBA ZA STOMATOLOŠKOPROTETIKO, ORALNO KIRURGIJO IN USTNE, ZOBNE BOLEZNI TERPARODONTOLOGIJOprim. mag. Marjan Zlatko Frangež, dr. dent. med., spec.vodja službe119

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Predstavitev dejavnostiSpecialistična služba za oralno kirurgijo in specialistična služba za ustne, zobne bolezni in parodontologijo stadel Organizacijske enote zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.Naše ambulante se nahajajo v prizidani novi stavbi v Svetozarevski ulici 21.Specialistična dejavnost dentalne protetike se opravlja od oktobra 2006 v dveh ambulantah s koncesijo izvenSvetozarevske 21.Specialistična dejavnost za ustno kirurgijo- Ambulantno zdravljenje in posegi pri gnojnih stanjih v ustni votlini, pri nedokončanih in zahtevnejšihizdiranjih zob, pri oteženem izraščanju modrostnih zob, oskrbi pri poškodbi zob, mehkih delov ustnevotline in čeljustnih kosti.- Operacijski posegi: izklesavanje zobnih korenin in kostno vraščenih zob, kirurško zdravljenje obolelihzobnih korenin, odstranitev cist in benignih manjših tumorjev, bolezensko spremenjenega tkiva dlesniin kostnega obzobnega tkiva, operativno odstranjevanje vnetnih žarišč, sodelovanje s specialistiprotetiki pri rehabilitaciji s čeljustnimi vsadki.- Zobozdravstvena oskrba otrok in oseb s posebnimi potrebami v splošni anesteziji.Specialistična dejavnost za zobne, ustne bolezni in parodontologijo- Ambulantno zdravljenje zobnih, ustnih in parodontalnih bolezni, ugotavljanje vnetnih žarišč vsodelovanju s specialisti za srčno kirurgijo, okulisti, nefrologi, dermatologi, revmatologi, ugotavljanjealergičnih sprememb in obolenj sluznice ust in jezika.- Kirurško zdravljenje obzobnega tkiva in zob, vsajanje čeljustnih vsadkov in kostnih nadomestkov.- Zdravstvena vzgoja dejavnosti pri bolnikih s parodontalno boleznijo in profesionalna nega ust.Specialistična dejavnost dentalne protetike- Protetično zdravljenje in oskrba zobnih bolnikov s težjimi funkcionalnimi motnjami in estetskiminepravilnostmi zaradi izgube zob, nepravilno izraščenih zob, neskladnimi med čeljustnimi odnosi, popoškodbah in operativnih stanjih, neugodnih stanjih pri popolni brezzobosti ter obolenjih čeljustnihsklepov.- Izvedba nadstandardnih protetičnih storitev kot so: prevleke in mostički v porcelanski tehniki, snemneproteze s kovinskimi ulitimi osnovami, sidrenje snemnih protez z estetskimi sidri, totalne proteze poPBS tehnologiji in imlantološka protetična nadgradnja.120

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Program službe za leto 2006Program dela službeDEJAVNOSTStomatološkaprotetikaUstne inzobnebolezni sparodontologijoOralnakirurgijaDelo vanestezijispec. med.s. anest. zobotehnikivišjizoboteh.inž.radiologijeletniprogramtočke2 2 4 0,1 140.6922 3 0,2 0,1 91.1302,82 5,64 0,93 0,28 0,14 169.1580,42 0,42Realizacija programaDEJAVNOSTODSTOTEK DOSEGANJAStomatološka protetika 88,3Ustne, zobne bolezni in parodontologija 101,3Oralna kirurgija 100,4Delo v splošni anestezijiŠtevilo točkSpec. pedontološke ambulante 732,99Splošna ambulanta za odrasle 749,59Spec. amb. za oralno kirurgijo 3885,85Skupaj je bilo opravljenih 5368,43 točk in oskrbljenih 27 varovancev.Posegi so se opravili pri osebah s posebnimi potrebami v sodelovanju z Oddelkom za splošno anestezijo inreanimacijo Splošne bolnišnice Maribor.Nadstandardne in samoplačniške storitve – NZSSpec.ambulanta za ustne-zobne bolezni in parodontologijoSpec.ambulanta za čeljustno kirurgijoSpec.ambulanta za stomatološko protetiko1696,90 točk3088,55 točk5601,83 točk121

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006GlavarinaDEJAVNOSTŠTEVILO PACIENTOVStomatološka protetikaManja Pavlič, dr.dent.med., spec 378Gregor Završnik, dr.dent.med., spec. 184Ustne, zobne bolezni in parodontologijaPrim. Marjan Zlatko Frangež,705dr.dent.med., spec.Čakalna dobaŠtevilo vseh novo vpisanih bolnikov v čakalno knjigo 1848.Konzervativno zdravljenje – do 14 dni, čakajočih ni.Ustna kirurgija – ambulantni posegi nenujni 10 mesecev, število vpisanihčakajočih 570 , operacije 10 mesecev ,število vpisanih čakajočih 845.Parodontologija - ambulantni posegi nenujni do 3 tedne, čakajočih ni.Operacije 12 tednov ,število vpisanih čakajočih ni ( vsi pacienti so sproti naročeni)Protetika brez predpriprave – 8 tednov, število vseh vpisanih čakajočih 8.S pripravo 24 mesecev , število vseh vpisanih čakajočih 667.3 KadriZAP.ŠT. TERAPEVTI MEDICINSKE SESTREZobne, ustne bolezni in parodontologija1. Prim. mag. Marjan Zlatko Frangež,dr.dent. med., spec.Martina HenčičMilena Božič2. Sabina Ajdnik, dr.dent.med.( pogodbeno delo )Tanja Maksimovič,VMS - Glavna sestraspecialistične službeVera KranjcOralna kirurgija1. Denis Hasanagič, dr.dent.med., spec. Jasna PeteršičMilena Anžel2. Obrad Josipović, dr.dent.med. Metka Cveček3. Nermin Suljić, dr.dent.med. Vera VolmajerStomatološka protetika1. Manja Pavlič, dr.dent.med., spec. Marjana Udovič2. Gregor Završnik, dr.dent.med.. spec. Vlasta Sagadin122

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Absentizem (dni)Zobozdravnik specialistMedicinska sestraRedni, izredni dopust 183, 4 255Strokovno izpopolnjevanje 17 2Bolniški stalež, porodniškidopust11, 60 54 Strokovno izpopolnjevanjeZobozdravniki specialisti in medicinske sestreVRSTA SEMINARJA KRAJ DATUM UDELEŽBAzobozdravnik medicinskasestra14.slovenskiBled 7.4. – 8.4. 2parodontološki dneviStrokovni seminarMonsLjubljana 2.6. 111.slovenskistomatološki dneviPortorož 9.6. – 10.6. 517. seminar v Opatiji Opatija,Hrvaška 16.6. – 17.6. 1Kongres implantologije Zűrich 5.10. – 7.10 2XX. republiškistrokovni seminarDZDSUstna in obraznabolečinaRogaška Slatina 9.11.-11.11. 2 1Ljubljana 25.11. 3123

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU V LETU 2006 – SPLOŠNA ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA ZAODRASLETomaž Ekart, dr. dent. med., dr. med.vodja službe124

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodZobozdravstvena služba za odrasle je del Organizacijske enote zobozdravstveno varstvo Zdravstvenegadoma dr. Adolfa Drolca Maribor.Sedež službe zobozdravstva za odrasle je Svetozarevska 21.Dejavnost službe je zobozdravstveno varstvo odraslega prebivalstva na območju vseh mariborskih občin .2 Program službe za leto 2006Prodan program službe za zobozdravstveno varstvo odraslih je:1. Zobozdravniki 27,462. Medicinske sestre 27,463. Zobotehniki 27,464. Inž. radiologije 1,33Skupni letni program službe za odrasle je 1.289.561,0 točk.Skupno fakturirano število točk za odrasle je 1.351.766,00 točk.Indeks je 104,8.Skupni letni program ordinacij je 926.929.00 točk.Skupno fakturirano število ordinacijskih točk je 938.104.Indeks je 101,2.Za dežurno službo je bilo opravljeno 9.739,28 točke oz. 384 ur.Program je bil opravljen.125

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 KaderZaposleniZap.št. Terapevti Medicinske sestre Lokacija1. Lesničar Barbara, dr.dent.med. Lavrenčič Mateja ZA Tezno2. Šitum Rečnik Urška,Kure KarmenZA Teznodr.dent.med.3. Tihič Mujezimovič Aida,dr.dent.med.ZA Tezno- porodniški dopust -4. Završnik Justina,dr.dent.med. Knehtl Ida ZA Studenci5. Benko Mihaela,dr.dent.med Skaza Bernarda ZA Tezno6. Kogelnik Sušel Franja ,dr.dent.med.Štiftar MarjetkaZA Lovrenc naPohorju7. Šaloven Ratajc Darinka, Koser IrenaZA Hočedr.dent.med.8. Rozman Hedviga,Šalamun TatjanaZA Rušedr.dent.med.9. Strah Tadeja,dr.dent.med Šalamun Tatjana ZA Svetozarevska 2110. Čelik Vefik, v.dt. Zupanič Cvetka ZA Ruše11. Kogej Saša,dr. dent.med Svoljšak Biserka ZA Ruše12. Čegovnik Jože, v.dt. Vodnik Slavka ZA Selnica13. Lipoglavšek Tomaž,Eder MarjanaZA Pobrežjedr.dent.med.14. Letnik Breda,dr.dent.med. Ternjak Magda ZA Svetozarevska 21- porodniška -15. Sajko Gorazd, dr.dent.med., Vizjak Mišela ZA Svetozarevska 21Direktor OE16. Peršuh Nada,dr.dent.med. Kragelj Radojka ZA Svetozarevska 2117. Ekart Tomaž,Sagadin Janja ZA Svetozarevska 21dr.dent.med.,dr.med.18. Vihar Vera,dr.dent.med. Bezenšek Zdenka ZA Svetozarevska 2119. Ajdnik Sabina,dr.dent.med. Soršak Darja ZA Svetozarevska 2120. Kosi Saša,dr.dent.med. ZA Svetozarevska 21-porodniška-21. Štampfer Lea,dr.dent.med. Barton Štefka ZA Svetozarevska 21- boleznina -22. Marušič Tomaž,dr.dent.med. Potočnik Marija ZA Svetozarevska 2123. Mance Kristan Romana, Ternjak Magda ZA Svetozarevska 21dr.dent.med.24. Kristan Dejan,dr.dent.med. Tomažič Majda ZA Svetozarevska 2125. Matušan- Prelog Jelkadr.dent.med.ZA Svetozarevska 21- porodniška -126

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zap.št. Terapevti Medicinske sestre Lokacija26. Levec Marjan, dr.dent.med. Rokavec Helena,dipl.m.s. ZA Svetozarevska 21Krajnc Veronika27. Koprivnikar Peter,Jarc Damijana ZA Svetozarevska 21dr.dent.med.28. Knechtl Tatjana,dr.dent.med. Perko Nada ZA Nova vas29. Prelog Zvonko,dr.dent.med.. Komljenovič Vida ZA Limbuš30. Lah Miran, v.dt. Vujinič Štefka ZA Nova vas31. Štrok Benjamin, dr.dent.med. Bobek Petra Za Svetozarevska 2132. Brvar Matija, dr.dent.med. nadomeščanje ZA Svetozarevska 2133. Rajšp Gorazd,dr.dent.med. Virtnik Nives ZA Svetozarevska 214 Oprema v ordinacijahZap.št. Lokacija Število ordinacij Proizvajalec1. ZA Svetozarevska 21 13 KaVo2. ZA Tezno ( TAM ) 3 KaVo3. ZA Nova vas 2 KaVo4. ZA Hoče 1 Elektra5. ZA Studenci 1 KaVo6. ZA Limbuš 1 KaVo7. ZA Ruše 1 KaVo8. ZA Selnica 1 KaVo9. ZA Lovrenc na Pohorju 1 KaVo10. ZA Pobrežje 1 Elektra11. ZA Sladki vrh ( od oktobra zasebno) 1 ElektraSkupaj 2623 ordinacij je opremljeno z zobozdravniškimi enotami nemške znamke KaVo starosti :Zap.št. Leto izdelave Število enot Starost v letih1. 1974 7 302. 1997 1 73. 1998 3 64. 2000 4 45. 2002 8 2Skupaj 233 ordinacije so opremljene z zobozdravniškimi enotami tovarne Elektra Jugodent Novi SadZap.št Leto izdelave Število enot Starost v letih1. 1989 1 152. 1985 1 193. 1978 1 26127

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Število odsotnosti v letu 2006Zap.št. Vrsta odsotnosti Število dni1. boleznina 10692. strokovno izpopolnjevanje 513. redni letni dopust 10176 Strokovno izpopolnjevanjeZobozdravnikiZap.št. Datum Kraj Vrsta Pasivna udeležba1. 7.-8.4. Bled 14. slovenskiparodontološki dneviLipoglavšek TomažKristan DejanKristan Mance RomanaLesničar BarbaraBenko MihaelaLevec MarjanStrah Tadeja2. 3. – 4.6. Portorož VI. kongres stomatologovSlovenijeBrvar MatijaBenko MihaelaŠitum Rečnik UrškaPrelog ZvonkoŠtrok BenjaminRajšp GorazdKogej SašaEkart TomažKoprivnikar Peter3. 30.6. Portorož Dentalija- Seminar zastomatologeMance Kristan RomanaKristan DejanŠitum Rečnik Urška4. 9.– 11.11 RogaškaSlatinaStrokovna doktrinastomatološke klinikeBrvar MatijaKosi SašaKogelnik Sušel FranjaKogej SašaRajšp GorazdLetnik BredaKnehtl TatjanaBenko MihaelaŠaloven Ratajc DarinkaEkart TomažAjdnik Sabina5. 25.11. Ljubljana Čelešnikovi dnevi Šaloven Ratajc Darinka128

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067 Število vpisanih pacientovZobozdravstveno varstvo odraslihŠtevilo vpisanihpacientovČakalna doba-v mesecih-ZA SvetozarevskaAJDNIK Sabina, dr. dent. med. 1733 9-12EKART Tomaž, dr. dent. med. 1078 3-4KOPRIVNIKAR Peter, dr. dent. med. 614 3-5KOSI Saša, dr. dent. med. 695 PorodniškaKRISTAN Dejan, dr. dent. med. 996 12-15MANCE-KRISTAN Romana, dr.dent.m. 1139 SpecializacijaMARUŠIČ Matjaž, dr. dent. med. 1899 4-6PRELOG Jelka, dr. dent. med. 1224 PorodniškaSAJKO Gorazd, dr. dent. med. 579 1ŠTAMPFER Lea, dr. dent. med. 1342 PrekinitevVIHAR Vera, dr. dent. med. 1470 3ZA Nova vasKNECHTL Tatjana, dr. dent. med. 1165 0-3LAH Miran, v. dt. 2168 2ZA TeznoLESNIČAR Barbara, dr. dent. med. 934 3-16ŠITUM REČNIK Urška, dr. dent. med. 455 PorodniškaTIHIČ-MUJEZINOVIČ Aida, dr.dent. med. 80 PorodniškaRAJŠP Gorazd,dr.dent.med. 399 4-12LETNIK Breda, dr. dent. med. 602 12ZA PobrežjeLIPOGLAVŠEK Tomaž, dr. dent. med. 703 2-12ZA StudenciZAVRŠNIK Justina, dr. dent. med. 2459 1-3ZA LimbušPrelog Zvonko,dr.dent.med. 777 1ZA RušeČELIK Vefik, v. dt. 1093 0-1ZA Lovrenc na PohorjuKOGELNIK-SUŠEL F., dr. dent.med. 1297 1-12ZA HočeŠALOVEN RATAJC Darinka, dr.dent.m. 2572 4-7ZA SelnicaČegovnik Jože, v. dt. 2123 0129

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU V LETU 2006 – ORTODONTSKA IN PEDONTOLOŠKASPECIALISTIČNA DEJAVNOST TER DEJAVNOST ZA ZOBOZDRAVSTVENOPREVENTIVO IN VZGOJODarinka Borovšak Bela, dr.dent.med., spec.vodja130

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodSpecialistična zobozdravstvena služba za otroke in mladino združuje tri dejavnosti, in sicer specialističnoortodontsko dejavnost, specialistično pedontološko dejavnost in dejavnost za zobozdravstveno preventivo invzgojo.Vsa področja delovanja so namenjena otrokom in njihovim staršem ali skrbnikom od rojstva dodopolnjenega devetnajstega leta starosti, tako na preventivnem kot na kurativnem področju.2 Cilji in program dela• vrhunsko in strokovno izvajanje vseh storitev• aktivna promocija zobnega zdravja• integrirano izvajanje in povezovanje na področju zobozdravstvene preventive• izboljšanje zobnega zdravja populacije• interdisciplinarno povezovanje na področju delovanja• sodelovanje v šoli za bodoče starše• sodelovanje pri promociji dojenja in aktivnostih v okviru DPZU• izvajanje otrokom prijazne stomatologijeProgram dela je bil zastavljen na podlagi splošnega dogovora z ZZZS, zastavljen in spremljan s strani Službeza načrtovanje in ekonomske zadeve. Spremembe, ki so se zgodile med pogodbenim letom, so bile sprotiupoštevane in rešene z usklajevanjem in koordinacijo, kar je privedlo do uspešne realizacije programa,dogovorjenega z ZZZS, v vseh dejavnostih.V letu 2006 je bila končana prenova zobotehničnega laboratorija za potrebe ortodontije, prav tako je bilaizvedena »prepotrebna« posodobitev kabineta za zobozdravstveno preventivno in vzgojo, ostala načrtovanaposodabljanja po planu iz preteklih let so žal izpadla. Prav tako ni bilo izvedeno klimatiziranje prostorov, takoda je delo v poletnih mesecih še vedno nevzdržno za izvajalce in seveda tudi za uporabnike.Oprema v ordinacijah, ki datira v leto 1980 in oplesk v celotnem objektu, ki je tudi star že deset let, pa so pravtako ostali nespremenjeni, »antični«.3 Vodenje službeNa področju vodenja službe ni prišlo do sprememb, čeprav smo po upokojitvi glavne medicinske sestre OEopozorili na nujnost imenovanja odgovorne sestre za našo službo, saj se jasno kaže potreba po taki pomočivodji službe, saj le-ta kljub vodenju opravlja več kot celoletno obvezo do ZZZS, vendar je bila utemeljena inupravičena zahteva zavrnjena s strani odgovornih v zavodu.4 Specialistična ortodontska dejavnostTo dejavnost opravljajo specialisti ortodonti z zdravstvenimi tehniki v ambulanti in zobotehniki za njihovepotrebe v zobotehničnem laboratoriju.131

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064.1 Specialistične ortodontske ambulanteOrtodontske specialistične storitve po napotitvi na tovrstno zdravljenje izvajajo štirje ortodonti s polnimdelovnim časom:• Prim.Krista Sever-Cimerman, dr.dent.med.spec. in Tatjana Jesenšek, zdr.teh.• Jasmina Šijanec-Kebrič, dr.dent.med.spec. in Olga Perkovič-Maguša, zdr.teh.• Mag.Anita Fekonja, dr.dent.med.spec. in Mira Kranvogel, zdr.teh.• Bojan Horvat, dr.dent.med.spec. in Jožica Balan, zdr.teh.Ambulante so v četrtem nadstropju na lokaciji B objekta, Partizanska 14a, vse razen ene imajo zastareloopremo, prav tako je zastarela oprema za spravljanje študijskih modelov, prostori niso klimatizirani, oplesk jedotrajan in tudi čakalnica je potrebna obnove in deluje nemarno kljub skrbnemu čiščenju in vzdrževanju.Obnova prostorov in opreme je v vsakoletnem planu investicijskega vzdrževanja in nabave osnovnih sredstevže kar nekaj let, a do realizacije ne pride.Obseg dela je dogovorjen z ZZZS s strani zavoda in s 1. 7. 2006 je ZZZS povečala obseg dela na 4,81 tima.Plan dela in realizacijo spremljamo mesečno s Službo za načrtovanje in plansko analizo, prav takonagrajevanje za večji obseg opravljenega dela.V letu 2006 je bilo sprejetih v zdravljenje 383 napotenih otrok, v opazovanje pa 111 otrok, trenutno je naseznamu čakajočih 2085 otok, čakalna doba za terapijo po triažiranju glede nujnosti in glede razvoja je do trehlet.Program dogovorjen z ZZZS je bil realiziran 100,2%.4.2 Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje kadraVsi specialisti ortodonti so imenovani za mentorje zobozdravnikom pripravnikom. Specializacijo je opravljala inuspešno s pohvalo zaključila specializantka Mojca Lajh, dr.dent.med. dne 6. 12. 2006, pod glavnimmentorstvom prim.Sever-Cimerman in neposrednim mentorstvom mag. Fekonja.Specialisti ortodonti so se v letu 2006 udeležili naslednjih strokovnih srečanj:• II. International Damon Symposium,Monaco, 9.-13. 6. 2006 - Bojan Horvat, dr.dent.med.spec.• Evropski kongres ortodontov, Dunaj, 4.-8. 7.2006 - Mojca Lajh,dr.dent. med., specializantka• 12. skupščina Slov. ortodontskega društva, Ljubljana, 19.-20.5.2006 - Mojca Lajh,dr.dent.med.,specializantka• Damon System, Opatija, 27.-28. 10. 2006 - Jasmina Šijanec - Kebrič, dr.dent.med.spec.• Strokovni seminar italijanskih ortodontov, Firence, 16.-18. 11. 2006 - Mag.Anita Fekonja,dr.dent.med.spec.• Čelešnikovi dnevi, Ljubljana, 25. 11. 2006 - Mag. A. Fekonja, dr.dent.med.spec., B. Horvat,dr.dent.med.spec., M. Lajh, dr.dent.med., specializantka• Sistem zaklepnih nesnemnih ortodontskih aparatov, Ljubljana, 15.12.2006 - Mag. A. Fekonja,dr.dent.med.spec., Prim.K.Sever - Cimerman, dr.dent.med.spec., J.Šijanec - Kebrič,dr.dent.med.spec.132

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Ortodontski zobotehnični laboratorijLokacija je v peti etaži B objekta na Partizanski 14a. Spomladi je bila končana prenova prostorov. Zaposlenihje pet zobotehničark, ki so posebej usposobljene za potrebe ortodontije:• Saša Košir, Bernarda Bračič, Svetlana Čirić, Tatjana Kramberger, Radmila Rokavec.Opravljene zobotehnične storitve so podpora ortodontskemu zdravljenju s snemnimi aparati, opravljajo se tudizobotehnične protetične točke za pedontologijo in mladinsko zobozdravstvo na tej lokaciji in pogodbenodogovorjene zobotehnične točke za potrebe ortodontije v ZD Lenart. Izdelanih je bilo 1704 ortodontskihaparatov za ZZZS, opravljenih 2785 protetičnih točk in 5902 točki za ZD Lenart.5.1 Strokovno izpopolnjevanje kadra12. skupščina Slovenskega ortodontskega društva, Ljubljana, 19.- 20. 5. 2006 - Svetlana Čirić, TatjanaKramberger6 Specialistična pedontološka dejavnostTa dejavnost obsega kurativno in preventivno delo z najmlajšimi in njihovimi skrbniki ali starši. Ambulante senahajajo v tretji etaži na lokaciji B objekta na Partizanski 14a.V tej etaži je tudi preventivni kabinet zanajmlajše, ki služi tudi za preventivno svetovanje specialistom pedontologom. Del programa po splošnemdogovoru z ZZZS se opravlja v pavšalu, in sicer preventivni pregledi in svetovanje za starše, v obsegu enegatima, program kurative za dva in pol tima pa se vrednoti v točkah.V okviru dogovorjenega v tej dejavnostiizvajamo tudi sanacijo zob v splošni anesteziji za otroke s posebnimi potrebami. Specialistični pedontološkitimi so:• Bojan Bilić, dr.dent med.spec. in Maja Tašner, zdr.teh.• Alenka Forstner, dr.dent.med.spec. in Silva Vogrinec, zdr.teh.• Darinka Borovšak-Bela, dr.dent.med.spec. in Sonja Ivanušič, zdr.teh.Dvakrat tedensko opravlja ambulantne storitve Bojan Bilić, dr.dent.med.spec. na Osnovni šoli Gustav Šilih zaotroke, ki se izobražujejo po posebnem programu. Z junijem 2006 je nastopila porodniški dopust AlenkaForstner, dr.dent.med.spec., tako da smo za opravljanje kurative na opredeljenih pacientih dvakrat tedenskopogodbeno zaposlili Erno Hartner - Cizej, dr.dent.med. s podiplomskim tečajem iz otroškega in preventivnegazobozdravstva, ki se je v letu 2005 upokojila, pred tem pa je ves čas delala v mladinskem zobozdravstvu.V letu 2006 je bilo opravljenih 1207 preventivnih pregledov otrok s svetovanjem staršem, predvsem znamenom, da se zmanjša zgodnje obolevanje otrok po steklenični gnilobi. Interdisciplinarno so bili opravljenitudi sistematski pregledi triletnih in petletnih otrok in epidemiološko obdelani pri tem zbrani podatki.Pri triletnikih je bila ugotovljena 23% obolevnost po zobni gnilobi, v povprečju je imel vsak triletnik okvarjenih1,14 mlečnega zoba ,ugotovljenih je bilo 31% ortodontskih anomalij, predvsem posledic razvad. Stekleničnagniloba je bila ugotovljena pri 14% otrok.Pri petletnikih je bila obolevnost za zobno gnilobo mlečnih zob 56%, v povprečju pa je imel vsak otrok 2,82okvarjenih, manjkajočih ali popravljenih mlečnih zob.Ortodontskih anomalij je bilo ugotovljenih 28%, 10% otrokpa je imelo že prisotne stalne zobe v ustih.Vseh evidentiranih obiskov v pedontoloških ambulantah je bilo 7619, število opredeljenih pacientov pri vsehtreh pedontologih je bilo 3957. Opravljenih je bilo 87.937 točk, kar pomeni 100,3% delovne obveze,dogovorjene z ZZZS.133

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Kljub večletnemu planiranju obnove opreme in prostorov tudi v letu 2006 ni bilo storjenega nič na tempodročju, še vedno delamo v neuglednih, neklimatiziranih prostorih z zastarelo in dotrajano opremo.6.1 Strokovno izpopolnjevanjeVsi pedontologi so mentorji zobozdravnikom pripravnikom. Darinka Borovšak - Bela in Alenka Forstner paimata tudi odločbo Zdravniške zbornice o imenovanju za glavnega mentorja za opravljanje specializacije stega področja.Udeležba na strokovnih srečanjih:• Cedens, Celje, 10. 2. 2006 - A. Forstner, dr.dent.med.spec.• 11. Slov. stomatološki dnevi, Portorož, 9. - 10. 6. 2006 - D. Borovšak - Bela, dr.dent.med.spec.• 13. mednarodni simpozij o urgentni medicini, Portorož, 14. - 17. 6. 2006 - B. Bilić, dr.dent.med.spec.• Strokovni seminar Stres, Maribor, oktober 2006 - S. Ivanušič• Društvo zobozdrav. delavcev Slovenije, Rogaška Slatina, 9. - 10. 11. 2006 - D.Borovšak - Bela,dr.dent.med.spec.7 Dejavnost za zobozdravstveno in preventivo vzgojoPo navodilih pedontologa na podlagi epidemioloških podatkov in opažanj s terena izvajajo to dejavnostmedicinske sestre s posebnimi znanji na tem področju. Informirajo,motivirajo,navajajo in učijo ustrezno ustnoin zobno nego in zdrav način življenja in sicer individualno po napotitvah zobozdravnikov in kolektivno našolah in vrtcih Maribora in okolice. Delo na terenu poteka po dogovoru z vodstvi šol, saj tovrstne vsebine nisodel učnega načrta.V tej dejavnosti so zaposlene v glavnem visoko izobražene medicinske sestre, in sicer:• Rosita Makovec, dipl. m. s. - vodja tima• Milojka Ertl, dipl. m. s.• Natalija Horvat, dipl. m. s.• Marjana Poš, dipl. m. s.• Martina Avšič, dipl. m. s. , univ. dipl. org.• Mojca Bratovčak, dipl. m. s. (porodniški dopust)• Tinka Mlakar, dipl. m. s.• Bojana Kuhar, s pedagoškimi znanji• Zvonka Debenak, SMS s posebnimi znanji na področju zobozdravstvene preventiveMedicinske sestre se interdisciplinarno povezujejo z ostalimi dejavnostmi na področju vzgoje in nege, zReferatom za zdravstveno vzgojo zavoda in sodelujejo na vseh področjih promoviranja zdravja. Uspešno jebilo zaključeno tudi vseslovensko tekmovanje učencev, ki poteka pod okriljem Stomatološke sekcije SZD»Čisti zobje ob zdravi prehrani«. Podeljena so bila priznanja najboljšim in omogočena jim je bila kinopredstava s pomočjo sofinanciranja s strani zavoda.Na veliko veselje zaposlenih in seveda tudi uporabnikov je bila končno izvedena prenova preventivnegakabineta v prvi etaži B objekta (ob odprtju 1980 prvega v Sloveniji).134

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067.1 Strokovno izpopolnjevanjeV tej dejavnosti se izvaja tudi podiplomsko izobraževanje študentov zdravstvene nege in pripravništvo na tempodročju. Medicinske sestre na področju zobozdravstvene preventive so se udeležile naslednjih strokovnihizpopolnjevanj:• Funkcionalno izobraževanje mentorjev, Maribor, 19. 9. 2006 – Martina Avšič, Natalija Horvat, MilojkaErtl, Rosita Makovec• Strokovni seminar o stresu, Maribor, oktober 2006 – Tinka Mlakar, Zvonka Debenak, Martina Avšič,Natalija Horvat, Milojka Ertl, Marjana Poš, Bojana Kuhar, Rosita Makovec• Sekcija med. sr. in zdr.teh., Debeli Rtič, 7. - 8. 4. 2006 - vse zaposlene• Tečaj nordijske hoje, Maribor, 2. - 3. 6. 2006 – Bojana Kuhar• Prehrana, gibanje in pozitivna samopodoba, Ljubljana, 23.11.2006 – Milojka ErtlZ raznimi aktivnostmi in organiziranjem projektov so tudi pripomogle k prepoznavnosti preventivnezobozdravstvene vzgoje v širšem prostoru.135

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU V LETU 2006 – DISPANZERSKA ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBAZA OTROKE IN MLADINOPavel Kosi, dr. dent. med.vodja136

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 PripadnostDejavnost mladinskega zobozdravstva je organizirana v Dispanzerski zobozdravstveni službi za otroke in mladino,ki je ena od služb OE Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.2 Vsebina delovanjaIzvaja splošno zobozdravstveno varstvo otrok in mladine ter rednih študentov na geomedicinskem območjuZdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je hkrati območje Upravne enote Maribor. Zobozdravstvenovarstvo poteka po sodobnih načelih preventive, diagnostike in zdravljenja aktualne stomatološke problematikemladega prebivalstva. V ospredju je sistematično varstvo z dispanzerskim načinom dela. Mladinsko zobozdravstvoje strokovni sistem, ki se je skozi desetletja preizkusil in daje pozitivne rezultate v smislu ohranitve zobnegazdravja ter v veliki meri prispeva k splošnemu zdravju človeka.3 Mreža in seznam enotV preteklosti smo sledili strokovnim smernicam v smislu približevanja zobozdravstvenega varstva mlademuprebivalstvu. Poleg enot v zdravstvenih postajah deluje nekaj šolskih zobnih ordinacij v zgradbah osnovnih šol (povzoru nordijskih držav), imamo pa tudi dve tako imenovani potujoči šolski zobni ambulanti.Enote so naslednje:MariborPartizanska 14aOb parku 5 - študentskaZdravstvena postaja Nova vasLjubljanska 42OŠ Tabor 1OŠ Gustav ŠilihOŠ Ludvik PliberšekMiklavžOŠ Bogdan TušekHočeOŠ Dušan FlisLimbušZdravstvena postaja /polivalentna/RušeZdravstvena postajaLovrenc na Poh. Zdravstvena postaja /polivalentna/Potujoča ŠZA I. za OŠ Duplek in OŠ Korena s podružnicamiPotujoča ŠZA II. za OŠ Sladki vrh, Šentilj, Zg. Kungota, Jarenina, Jakobski dol in podružnice.4 Demografski podatki(leto 1999 za mariborsko območje)starost 0 - 6 let 11.0257 - 19 let 27.563redni študenti okoli 15.000137

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 IzvajalciZa mlado prebivalstvo tega območja je bilo za leto 2006 v začetku priznanih 23,11 ekip /v standardni sestavi: 1zobozdravnik, 1 sestra, 0,1 zobotehnika, 0,05 rtg. tehnika/. Tekom leta se je število priznanih ekip znižalo na 22.6 Način dela in sprejemanja varovancevNačelno se starši s svojim predšolskim otrokom odločijo za obisk najbližje zobne ambulante za otroke v krajubivanja. Za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol ter študente, pa je organizirano zobozdravstveno varstvo vpristojnih šolskih zobnih ambulantah. Tako ima vsaka osnovna in srednja šola na mariborskem območju svojegapristojnega zobozdravnika. Vsako leto osnovnošolskega šolanja in v 1. in 3. letniku srednje šole so preventivnipregledi, ki jim sledijo posegi preventivne in kurativne narave ter po potrebi napotitev v specialistično ortodontskoobravnavo. Izvaja se tudi zobozdravstvena prosvetna dejavnost v Kabinetu za zobozdravstveno prosveto in vzgojoter po šolah.7 Zobozdravstvena obravnava v nujnih primerihV nujnih primerih bolečin in poškodb zobovja sprejemajo mlade varovance v vsaki zobni ambulanti za otroke inmladino. V času rednih letnih dopustov in v predprazničnih dnevih pa so na razpolago zobozdravniki v enotahPartizanska 14a ter Ljubljanska 42 od ponedeljka do petka dopoldne in popoldne ter vsako soboto dopoldne. Obpetkih popoldne se v obeh omenjenih enotah javlja tudi več odraslih pacientov, saj so zobne ambulante za odraslev Mariboru in okolici zaprte. Med prazniki in ob nedeljah je skupna dežurna zobna ambulanta v Svetozarevski 21.8 Čakalna dobaKlasičnih čakalnih dob v mladinskem zobozdravstvu ni. Varovanci so v primeru bolečin in poškodb sprejetitakoj. Prav tako so bili do sedaj obravnavani v nenujnih primerih že v času 1 do 3 tedne po zobozdravniškempregledu. Se pa že nakazujejo čakalne dobe tudi v mladinskem zobozdravstvu, po odvzemu 1 ekipe, zlastivelja za študentsko populacijo, ki jo v organizacijskem smislu sprejemamo v naših šolskih zobnih ambulantah.9 Realizacija programa do ZZZS in kadriSkupni program do ZZZS je znašal za leto 2006 714.216 točk.Program smo realizirali v deležu 101,3%. Menim, da je bilo uspešno redno mesečno spremljanje dinamikerealizacije programa in ustrezno ukrepanje v smislu racionalnega pokrivanja izpadov z nadurnim delom.Odsotnost zobozdravnikov je bila zaradi bolezni relativno velika, nadalje zaradi podiplomskega študija,strokovnega izobraževanja ter drugih izrednih odsotnosti, skupaj 208 delovnih dni. Ob koncu koledarskega leta seje upokojila 1 zobozdravnica, 1 pa je odšla v drugo delovno organizacijo. Nadomestili sta ju 2 zobozdravnicinovinki..Navesti je potrebno še, da moramo del skupne točkovne realizacije iz naziva rentgen in zobotehnik pokrivati zordinacijskim delom. Preventivna naravnanost naše službe in aktualna patologija pri mladini le delno potrebujetaomenjeni zdravstveni uslugi, ki pa sta sicer zajeti v sestavi pripadajoče standardne ekipe.138

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200610 Nekaj podatkov iz vsebine realiziranega programa v letu 2006- Vseh obiskov varovancev je bilo: 56.608- Preventivnih zobozdravniških pregledov: 11.664- Nudenja nujne zobozdravniške pomoči: 2.633- Obravnave novih poškodb zobovja: 81- Izdanih napotnic za specialistično dejavnost: 929 /za ortodontijo 600,za oralno kirurgijo 283, za parodontologijo 21, za stom. protetiko 25/.11 Preventivni zobozdravniški pregledi v letu 2006 - nekaj epidemiološkihpodatkov- pri 6-letnih: obolevnost za zobnim kariesom v 69,74%število kep zob/osebo 3,31 /karies,ekstrakcija,plomba/ kep-za mlečne zobeštevilo KEP zob/osebo 0,13 KEP-za stalne zobe- 1.r/8 oz.2.r/9: obolevnost za zobnim kariesom stalnih zob 22,4%število KEP zob/osebo 0,37ortodontske anomalije 46,0%- 12- letni: obolevnost za zobnim kariesom stalnih zob 61,1%število KEP zob/osebo 2,02 /leta 1984 6,9/število KEP zob/osebo 2,02 /leta 1984 6,9/- 8.r./8 oz. 9.r./9: obolevnost za zobnim kariesom 74,0%število KEP zob/osebo 2,99ortodontske anomalije 49,3%Ena četrtina šolarjev konča po naših podatkih osnovno šolo z zdravim - intaktnim zobovjem v svojih ustih.- 1.letnik srednje šole: obolevnost za zobnim kariesom 84,33%število KEP zob/osebo 4,46ortodontske anomalije 52,2%gingivitis 15,3%parodontitis manj kot 1%- 3.letnik srednje šole: obolevnost za zobnim kariesom 88,79%število KEP zob/oseb 5,19ortodontske anomalije 47,2%gingivitis 16,5%parodontitis manj kot 1%139

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Splošna ugotovitev ob analizi in primerjavi epidemioloških podatkov s podatki zadnjih let glede zdravja zobovja inustne votline pri mladem prebivalstvu nakazuje, da se stanje slabša.. Nekdaj utečeni dispanzerski način dela vmladinskem zobozdravstvu zaradi vpeljave osebnega zobozdravnika tudi za otroke in mladino odvzemapristojnemu »šolskemu zobozdravniku« določene šole po končanem preventivnem zobozdravniškem pregleduter možnost pravočasne in utemeljene stomatološke obravnave pri tistih, ki imajo izbranega zobozdravnika drugje.Posledično pa je ta nedoslednost opazna v slabših kazalcih oralnega zdravja določenih skupin mladegaprebivalstva. Mnogi mladi starši, njihovi otroci, šolarji in mladina se ne zavedajo »velike pasti«, ki jo prinašasodoben način življenja. V mislih imam predvsem prehrambene navade: uživanje mehke, premalo konzistentnehrane, prepojene s sladkorjem - to vodi v pojav perakutnega kariesa v zgodnji starosti. Čeljustna kost se zaradimehke hrane premalo razvija v času mlečnega zobovja, zaostaja v razvoju in tako ni dovolj prostora za stalnezobe, ki so širši. Veča se število neobvladljivih ortodontskih anomalij. Starši si ne vzamejo dovolj časa, da bi vodilimale otroke redno k zobozdravniku. Zelo malo je pravočasnih sanacij od kariesa prizadetih mlečnih zob. Naraščaštevilo nujnih primerov zaradi zobobola / 2.633 /.12 Finančno poslovanjePodrobnih podatkov analitske in finančne službe ZD za leto 2006 v času priprave tega poročila še ni. Lahko paglede na realiziran program Dispanzerske zobozdravstvene službe za otroke in mladine do ZZZS tudi za pretekloleto in glede na izredno racionalno izvajanje dejavnosti po načelih dobrega gospodarjenja in izrednih varčevalnihukrepih tudi za to leto kot že v preteklosti, sklepamo na pozitiven rezultat prihodkov nad odhodki.13 Plan nabave osnovnih sredstev, investicijska vlaganja in vzdrževanjeV letu 2006 je bila končana le posodobitev 1 zobozdravniške ordinacije v objektu »B« kot dolg iz leta 2005. Planinujne nabave osnovnih sredstev v mladinskem zobozdravstvu se odlagajo in prestavljajo za nedoločen čas. Tozaradi zastarelosti medicinske opreme večkrat povzroča zastoje in težave pri izvajanju zobozdravniške dejavnostite službe.14 Strokovno izobraževanjeV letu 2006 se je strokovnega izobraževanja v obliki različnih seminarjev doma /v tujini ne/ udeležilo 15zobozdravnikov na 6 strokovnih srečanjih in 7 medicinskih sester na 2 strokovnih srečanjih..15 Podiplomsko izobraževanjeV preteklem letu se je udeleževala podiplomskega izobraževanja v obliki dvosemestralnega študija izpreventivnega in otroškega zobozdravstva 1 zobozdravnica iz naše službe. Študij organizira Medicinska fakultetav Ljubljani. Ob tem moram poudariti zdravstveno zakonodajo, ki določa pogoj, kdo je lahko zobozdravnik zamladino do 19. leta. Zato bo potrebno to upoštevati in omogočati mladim stomatologom, ki se bodo zaposlovali vmladinskem zobozdravstvu Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor to obligacijsko zahtevo po opravljanjupodiplomskega študija.140

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU V LETU 2006 – ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJIztok Krajncvodja141

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 OrganizacijaZobotehnični laboratoriji delujejo v sklopu zobozdravstvenih služb OE Zobozdravstveno varstvoZdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.Vsebina delovanja:V naših laboratorijih nudimo našim ambulantam in koncesionarjem naslednje storitve:- totalne proteze- parcijalne proteze- fasezirane prevleke- mostovne konstrukcije z dva ali več elementi- nadstandardne keramične konstrukcije- brezkovinske keramične konstrukcije- skeletirana ogrodja za parcialne protezePo kvaliteti in materijalih smo konkurenčni tako domačim kot tudi tujim zobotehničnim laboratorijem .Seznam zobotehničnih laboratorijev:- Zobotehnični laboratorij Svetozarevska 21- Zobotehnični laboratorij Nova vas- Zobotehnični laboratorij Ljubljanska- Zobotehnični laboratorij Tezno- Zobotehnični laboratorij Ruše- Zobotehnični ortodontski laboratorij -B- objekt Partizanska 14A2 Realizacija programa do ZZZSTOČKE ZA ZZZS 439.316,45TOČKE ZA NADSTANDARD 128.191,06TOČKE ZA KONCESIONARJE 61.609,40SKUPAJ TOČKE V LETU 2006 629.116,91Točkovno smo opravili za ZZZS 43.916,46 točk , ali 104% . Skupno smo opravili in močno presegli normativ629.116,91 točk ali 148,92%.3 KadriV zobotehničnih laboratorijih OE ZV je bilo v letu 2006 zaposlenih 43 zobotehnikov.- 7 višjih zobotehnikov- 5 višjih zobotehnikov ortodontov- 28 srednjih zobotehnikovOb zaključku leta 2006 so odšli trije zobotehniki, dva v zasebno prakso in eden v pokoj.142

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064 Investicije v letu 2006V zobotehničnih laboratorijih so bile izvedene naslednje investicije; celotna prenova tehnike v «B« objektu(mize, delovni pulti, polirni boksi, tla in pleskarska dela.)143

5 Letno poročilo realizacije točk zobotehničnega laboratorijaZobotehniki Točka DD LD SI ID BO Normativ OpravljenoIndex100% Nadure Samopl.t Tuji SKUPAJ %Krajnc 80% 48 221 28 0 0 0 10608 2542,36 15,2% 16565,81 389,59 19497,76 183,80%Čukalac 80 209 36 0 0 4 16720 13376,04 80,0% 10845,12 3569,13 27790,29 166,21%Obu 60 220 29 0 0 0 13200 17682,55 134,0% 0,0 114,83 0 17797,38 134,83%Mandič 60 207 22 0 0 20 12420 13260,86 106,8% 0,0 442,2 0 13703,06 110,33%Premrl 60 223 18 0 0 8 13380 15684,55 117,2% 0,0 1332,63 0 17017,18 127,18%Pantovič 80 220 29 0 0 0 17600 20614,46 117,1% 0,0 1300,26 0 21914,72 124,52%Mom 60180,1 27 0 2 38 10806 14739,7 136,4% 0,0 1807,84 0 16547,54 153,13%Kostič 80 207 36 0 0 6 16560 18479,48 111,6% 696,16 69,57 19245,21 116,22%Grand 60 202 18 0 0 29 12120 5969,98 49,3% 751,02 6982,77 13703,77 113,07%Kocjan Bašl 60 160 31 0 0 0 9600 12265,35 127,8% 1783,53 1426,44 15475,32 161,20%Senegačnik 60 215 31 0 0 4 12900 17219,8 133,5% 1767,64 819,35 19806,79 153,54%Štaimec 60 51 25 0 91 3060 1014,4 33,2% 0,0 19,71 1240,86 2274,97 74,35%Klajnšek 60 207 26 0 0 0 12420 19787,5 159,3% 0,0 2552,66 0 22340,16 179,87%Roškar 60 222 27 0 0 0 13320 15733,73 118,1% 0,0 2369,82 0 18103,55 135,91%Sotošek D. 60 216 28 5 0 0 12960 18989,67 146,5% 14175,19 690,8 33855,66 261,23%Hojnik 60 220 29 0 0 0 13200 12600,61 95,5% 0,0 8590,45 0 21191,06 160,54%Murata 60 225 24 0 0 0 13500 18504,92 137,1% 2689,68 2270,04 23464,64 173,73%Dobaja 60 225 22 0 0 0 13500 13582,02 100,6% 7497,32 2373,92 23453,26 173,73%Sitar 60 203 25 4 12 7 12180 1040,9 8,5% 0,0 17016,11 1496,65 19553,66 160,54%Horvat 60 220 26 0 0 3 13200 19054,13 144,3% 2748,14 2319,87 24122,14 182,74%Truntič 60 221 28 0 0 0 13260 10107,63 76,2% 5621,62 5551,69 21280,94 160,49%Filipovski 60 117 23 0 0 88 7020 1873,5 26,7% 18373,83 397,49 20644,82 294,09%Nikolic 80 213 36 0 0 0 17040 8406,25 49,3% 0 4764,45 13170,7 77,29%Bevc 80 213 36 0 0 0 17040 13854,87 81,3% 1028,6311378,81 26262,31 154,12%Pavlin 60 187 33 0 15 14 11220 13477,03 120,1% 240 13,92 13730,95 122,38%Gec 60 132 24 0 0 93 7920 9666,38 122,1% 0 0 0 9666,38 122,05%Medved 60 218 28 0 0 3 13080 16386,83 125,3% 0 729,27 61,47 17177,57 131,33%Podgornik 60 223 26 0 0 0 13380 13716,43 102,5% 0 808,11 0 14524,54 108,55%Rodošek50% 40 211 36 0 0 0 8440 11105,56 131,6% 0 433,62 0 11539,18 136,72%Lesjak 60 197 28 0 0 24 11820 15410,41 130,4% 1421,16 671,34 17502,91 148,08%144

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zobotehniki Točka DD LD SI ID BO Normativ OpravljenoIndex100% Nadure Samopl.t Tuji SKUPAJ %Nemec 60 219 30 0 0 0 13140 15186,02 115,6% 0 158,89 0 15344,91 116,78%Berlot 60 217 33 0 0 0 13020 14987,71 115,1% 0 2353,62 0 17341,33 133,19%Pececnik 80 85 0 0 0 8 6800 2533,28 37,3% 0 282,91 0 2816,19 41,41%Kerec 60 222 25 0 0 0 13320 0 0,0% 013845,93 13845,93 103,95%Lorber 60 222 27 0 0 0 13320 17226,77 129,3% 1476,2 1275,3 19978,27 149,99%Kramberger 80 0 0 0 0 0 3234,77 #DEL/0! 0 197,08 0 3431,85 #DEL/0!SKUPNETOČKE6950 950 9 29 440 422466 439316,5 104,0% 128191,161609,39 629116,9 148,92%145

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO ORGANIZACIJSKE ENOTE MEDICINA DELA, PROMETA INŠPORTAMiran Becner, dr. med. spec.direktor OE146

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Vodstvo službeOE Medicina dela, prometa in športaVodstvo: Ulica talcev 9, II nadstropje, MariborDirektor OE: Miran Becner, dr.med.,spec. med. dela, prom. in športaGlavna medicinska sestra: Zvonka Auer, viš.med. ses., spec.Tajnica: Olga Fluher,Tel. 02 2286 244Fax. 02 2286 3901 Organigram in dejavnostiMedicina dela, prometa in športa izvaja v svojih specialističnih ambulantah zdravstveno varstvo delavcev,udeležencev v prometu, študentov, športnikov in rekreativcev, v splošnih ambulantah pa kurativno zdravstvenovarstvo prebivalcev širšega območja Maribora, Pesnice in Ruš.Izvaja naloge aktivnega zdravstvenega varstva aktivne populacije s ciljem:- varovanje zdravja, delovne zmožnosti in življenja- zgodnjega odkrivanja in preprečevanja bolezni ( predvsem poklicnihbolezni, bolezni v zvezi z delom, poškodb pri delu in izven ter posledičneinvalidnosti)- rehabilitacije obolelih in poškodovanih in to v sodelovanju z aktivnimizdravstvenimi službami in zavodi ter delodajalcemOrganizirana je v dveh službah:- dispanzerska služba- služba za skupne potrebe1.1 Dispanzerska službaV Dispanzerjih medicine dela, prometa in športa se izvajajo naslednje dejavnosti:- vse naloge pooblaščenega zdravnika iz Zakona o varnosti in zdravja pri delu- opravljanje analize tveganj in zdravstvene ocene delovnih mest- zdravstveni pregledi:- pred zaposlitvijo- obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi- pred odhodom ali delom v tujino- voznikov amaterjev ( kandidatov in za podaljšanje )- poklicnih voznikov (vseh kategorij, viličaristov, gradbene mehanizacije )- po odvzemu vozniškega dovoljenja- ob dvomu o sposobnosti za voznika motornega vozila- za posest in nošenje orožja- v smislu varovanja pred nalezljivimi boleznimi- športnikov in reakreativcev147

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006- letalskega osebja II. razreda ( športni piloti letal, helikopterjev,ultralahkih letalskih naprav, jadralnihletal, balonov, padalcev, kabinsko osebje , kontrole letenja in drugo strokovno osebje )- sistematični pregledi študentov I. in IV. letnikov Univerze v Mariboru- sodelovanje v timski obravnavi pri poklicnem usmerjanju učencev- izdelovanje izvedenskih in strokovnih mnenjaza ZZZS ter za invalidske komisije (v okviru dejavnosti medicineprometa deluje tudi posebna zdravniška komisija za ugotavljanje vozniških sposobnosti za SV Slovenijo)- zdravstvena vzgoja (uporaba zaščitnih sredstev pri delu, pravilna drža telesa pri prenašanju bremen, pravilnanamestitev za varno delo z računalnikom, zdrav način življenja,prehrana na delovnem mestu,dejavniki tveganjaza nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, nepravilna prehrana, debelost, kajenje, alkohol, zvišan holesterol,visok krvni pritisk … )- organiziranje tečajev prve pomoči s praktičnimi vajami za konkretno delovno okoljeSpecialisti MDPŠ pri svojem delu sodelujejo z delodajalci, osebnimi, šolskimi in imenovanimi zdravniki, različnimispecialisti in drugimi zdravstvenimi zavodi od primarne do terciarne ravni, inštituti, invalidsko komisijo, upravnimienotami, inšpekcijskimi službami.Dispanzerska služba obsega:Dispanzer medicine dela, prometa in športaUlica talcev 9/II, MariborDispanzer za šport in rekreacijoUlica talcev 9/I, MariborDispanzer medicine dela, prometa in športa LavričevaLavričeva 1, MariborDispanzer medicine dela, prometa in športa RušeStadionska 4, RušeDispanzer medicine dela, prometa in športa TeznoPtujska 184, MariborDispanzer za zdravstveno varstvo študentovOb parku 5, Maribor1.2 Služba za skupne potrebeIzvaja storitve, katerih se poslužuje medicina dela, prometa in športa:- fiziologije dela,- psihologije dela- ergooftalmologije in- specialistične ambulante148

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006FIZIOLOGIJA DELA : v prostorih fiziologije dela se opravljajo funkcionalna testiranja organov in organskihsistemovPSIHOLOGIJA DELA: psihologi in klinični psihologi opravljajo individualne psihološke preglede in testiranjedelavcev, voznikov, športnikov. Opravljajo svetovanja in razgovore v primeru subjektivnih težav na delovnemmestu, doma ali pri študiju.ERGOOFTALMOLOGIJA: specialisti okulisti opravljajo ergooftalmološke preglede za potrebe medicine dela,prometa in športa in invalidske komisije ter druge specialistične okulistične preglede in preglede za predpiseočal.SPECIALISTIČNE AMBULANTE: ORL ambulanta opravlja specialistične otorinolaringološke preglede za potrebemedicine dela in športa in ostale specialistične preglede in storitve za ostale uporabnike.Ambulanta za UZ, opravlja ultrazvočni pregledi trebušnih organov in mehkih tkiv in sklepov.2 Program delaKot specialisti medicine dela, prometa in športa izvajamo vse naloge iz 20. člena Zakona o varnosti in zdravju pridelu s poudarkom na izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledov in opravljanja ocen tveganja delovnih mesti,individualno seznanjamo delavce s tveganjem, ki so povezane z njihovim delom na delovnem mestu teropravljamo naloge zdravstvene vzgoje.Aktivno zdravstveno varstvo nudimo približno 36000 zaposlenim.Kot splošni zdravniki izvajamo ambulantno zdravstveno varstvo 9683 prebivalcev širšega območja Maribora.149

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 Realizacija programa delaJe razvidna iz poročila Službe za načrtovanje in ekonomske zadeveREKAPITULACIJA REALIZACIJE MDPŠ ZAOBDOBJE I -XII/2006PROGRAM I -DEJAVNOSTXII/2006 plan OBISKI REALIZACIJA I - XII/2006 RAZMERJEKOLIČNI obiskoTOČKE KI vI -XII/2006 TOČKE KOLIČNIKI 4:01 5:020 1 2 3 4 5 6 7ULTRAZVOČNA DIAG. 63.194 56.698 89.7%ORL AMBULANTA 5.694 503 923 7.855 138,0%ERGOOFTALMOLOGIJA 134.27417.016 148.414 110,5%PSIHOLOGIJA+PSIH.ŠTUDENTSKA 81.928 86.470 105,5%ŠTUDENTSKA AMB. -PREVENTIVA 46.445 7.680 35.197 75,8%AMB. MDPŠ-točkovnidel(P+K) 396.521 423.943 106,9%AMB. MDPŠ-količniškidel(P+K) 71.500 147.579 206,4%SKUPAJ OE MDPŠ 681.611 117.945 95.321 731.060 182.776 107,3% 155,0%150

V specialistični dejavnosti MDPŠ smo opravili:predhodnih zdravstvenih pregledov 4251usmerjenih obdobnih zdravstvenih pregledov 8229drugih usmerjenih pregledov 139sanitarno higienskih pregledov 2pregledov kandidatov voznikov ABFGH kategorije 2171pregledov voznikov CDE kategorije 86pregledov športnikov 160pregledov študentov 3867pregledov poklicnih vojakov in nabornikov 506primerov na posebni zdravniški komisiji II stopnje za reševanje pritožb42kandidatov oz. voznikov motornih vozilpregledov pilotov, jadralcev, padalcev ter ostalega letalskega osebja 65pregledov za nošnjo in posest orožja 34poročil o zdravstvenem stanju skupin na osnovi preventivnih obdobnih30zdravstvenih pregledov(>30 zaposlenih)ekspertiz 5Okvirnih analiz in zdravstvenih ocen delovnih mest 114Opravljene storitve v fiziologiji dela:EKG 12 odvodi 11897Cikloergometrija 40Spirometrija 10706R7, R12 11625pregledi z ortoreterjem 2120Nyctometrija 2038Audiometrija 3227bitermalni frekvenčni vestibulogrami 56analiza telesne mase 24Opravljeni psihološki pregledi:v preventivi 2713psiholoških 2567v kurativi 756151

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Druge specialistične dejavnosti:ORL ambulanta:prvih pregledov 683ponovnih pregledov 245UZ ambulanta:UZ pregledov 3490V kurativnem zdravstvenem varstvu smo opravili:vseh obiskov 70017prvih pregledov 32217ponovnih pregledov 370224 KadriV preteklem letu se je v naši OE upokojilo 5 sodelavcev: 1 specialist MDPŠ, 2 VMS in 2 SMS.Ob koncu leta 2006 je bilo v OE MDPŠ 49 zaposlenih.Od tega: zdravnikov specialistov MDPŠ 10, od tega 2 v polovičnem delovnem času, 1 zdravnik specialistsplošne medicine s podiplomskim študijem iz medicine dela, prometa in športa, 1 zdravnik specialist okulist spodilplomskim študijem iz medicine dela, 1 zdravnik specialist okulist, 1 zdravnik specializant, 2 specialistaklinične psihologije , 2 diplomirana psihologa, 12 diplomiranih in višjih medicinskih sester, 13 zdravstvenihtehnikov in 5 administratorjev.Stopnja strokovne usposobljenosti:- magister 3- visoka strokovna usposobljenost 22- višja strokovna usposobljenost 7- srednja strokovna usposobljenost 15- kvalificirani 1- nekvalificirani 15 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti OEV letu 2006 smo si prizadevali povečati aktivnosti s področja preventivne dejavnosti.Organizirali smo razna predavanja o obremenitvah in škodljivostih na delovnih mestih in vplivih na zdravje, opomembnosti uporabe osebne varovalne opreme ter sodelovali na sekcijah.Delovne organizacije seznanjamo s programom svetovanja za zdravje, ki ga izvaja Služba za promocijozdravja in izobraževanje na nivoju našega Zavoda.152

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20066 Znanstveno raziskovalno deloZaradi preobremenjenosti zaposlenih z rednim in dopolnilnim delom se znanstveno raziskovalno delo niizvajalo; verjetno pa bo ob ustanovitvi Znanstveno raziskovalnega oddelka zaživelo.7 Sistem vodenja kakovostiZa podaljšanje certifikata SIQ in sistema vodenja kakovosti smo ažurirali organizacijsko shemo, delovnanavodila in obrazce, imeli smo zunanjo in notranjo presojo.V skladu s pravilnikom o Internem strokovnem nadzoru ZD dr. Adolfa Drolca Maribor smo le-tega rednoizvajali. Pri nadzoru fakturiranih in medicinskih storitev s strani ZZZS ni bilo ugotovljenih napak.8 Informacijsko komunikacijska tehnologija1. Vsebina, funkcionalnost in tehnološki nivo trenutne informacijske tehnologije in rešitevTrenutna informacijska tehnologija in rešitve ne ustrezajo potrebam, ki jih narekuje trg storitevmedicine dela, prometa in športa. Rešitve so preveč toge, ne omogočajo potrebne funkcionalnostiprogramske rešitve izvajalcem, prav tako pa ne ustrezajo zahtevam in pričakovanjem pogodbenihpartnerjev. Trenutno informacijsko okolje ne omogoča medsebojne elektronske komunikacije,izmenjave vseh potrebnih podatkov in dostopnosti le-teh, ne glede na čas ali lokacijo izvajalcastoritev MDPŠ.2. Potrebe in zahteve po dopolnitvah obstoječih informacijskih rešitevDopolnitve obstoječih programskih rešitev so nujne, z ekonomskega vidika pa verjetno nesmiselne,saj so tako obstoječe programske rešitve, kot uporabljena tehnologija enostavno zastarela in kljubpogostim zahtevam po dopolnitvam ne omogočata več potrebne odzivnosti programskih hiš inpričakovane funkcionalnosti. Izvajanje dopolnitev je zamudno in drago, obstoječa tehnologija pa žalne omogoča funkcionalnosti, ki jih vsebujejo sodobna pisarniška orodja.3. Potrebe in zahteve po novih, sodobnih informacijskih rešitvahIzvajalci storitev MDPŠ pričakujemo, da bo vodstvo zavoda zagotovilo osnovne pogoje za delo,kamor spadajo tudi uporabniku prijazne informacijske rešitve in elektronska komunikacija. Noverešitve morajo ponujati vse tiste funkcionalnosti, ki bodo omogočale evidentiranje in naročanje vsehvrst storitev MDPŠ, varno izmenjavo in dostop do vseh vrst podatkov, ki jih potrebujemo pri svojemdelu.Od novih programskih rešitev pričakujemo možnost izdelave vseh vrst poročil za naše pogodbenepartnerje in to s pomočjo uporabniku prijaznih orodij.Vodstvo OE pričakuje, da bo bodoča informacijska tehnologija omogočilo sprotno spremljanjenačrtovanih programov, tako v smislu realizacije naročenih storitev, porabe materiala in učinkovitostiposameznih izvajalskih timov.4. Potrebe in zahteve po podatkovnih skladiščih in analitičnih orodjihGlede na stalne zahteve naših pogodbenih partnerjev o izdelavi različnih vrst poročil, tako z vidikazdravstvene sposobnosti posameznikov in delovnih skupin, kot z vidika ocene tveganja delovnegaokolja, je nujna izdelava podatkovnega skladišča in v naprej pripravljenih naročenih vpogledov vpodatke (poročil) po meri in dodeljenih pooblastilih posameznega uporabnika.Orodja, s pomočjo katerih je možno hitro in enostavno izdelati različna strokovna poročila na zahtevopogodbenih partnerjev, vodstva OE, vodstva zavoda, z različnih zornih kotov, so nujno potrebna, vkolikor hočemo obdržati pozicije in ugled na trgu, izvajalcem storitev MDPŠ pa omogočiti, da se153

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006predvsem posvečajo svojemu strokovnemu delu in ne izgubljajo časa po nepotrebnem zaradi slabeinformacijske podpore.5. Potrebe po informacijskih rešitvah, potrebnih za razvojno raziskovalno deloDobra informacijska podpora, podatkovna skladišča in analitična orodja omogočajo dostopnost dorazličnih vrst podatkov, tako lastnih, kot tistih, dosegljivih na drugih naslovih, ponujajo veliko izzivovza strokovno delo in vzpodbujajo izvajalce k znanstveno raziskovalnim aktivnostim.Spremljanje zdravstvenega stanja posameznika, kot tudi pogodbenega podjetja v celoti, skozi daljšečasovno obdobje, omogoča sprejemanje kvalitetnih strokovnih zaključkov in priporočil podjetjem inposameznikom, ki lahko pripomorejo z vzpostavitvi človeku prijaznejšega delovnega okolja, s tem kohranitvi zdravja, zmanjšanju odsotnosti zaradi bolezni in posledično dvigu konkurenčnosti inuspešnosti celotnega gospodarstva.6. DrugoŠe bi lahko naštevali potrebe, zahteve in pričakovane učinke dobre informacijske podpore, a zazačetek bo že dovolj, če izvajalcem storitev MDPŠ zagotovite nujno potrebno računalniško opremo,elektronsko komunikacijo, dostop do interneta in programske rešitve, ki bodo olajšale izdelavo vsehvrst poročil, ki nam jemljejo veliko dragocenega časa, ki bi ga lahko uporabili v pridobivanje dodatnihnaročil na trgu.9 Novosti in problematika OEAprila je pričel z delom v obnovljenih prostorih Dispanzerja MDPŠ Ruše team, ki je od jeseni 2006 delal vnekoliko manjšem obsegu na nadomestni lokaciji v Kulturnem domu.Oktobra smo bili obveščeni o prekinitvi pogodbe o sodelovanju z ART optiko v Jurčičevi ulici s koncem leta, vprostorih katere je opravljal delo team Ergooftalmološke ambulante II. Po pogovorih nadaljuje z delom v istihprostorih do dokončanja del na nadomestni lokaciji.MDPŠ svojo dejavnost trži. Na trgu se pogosto soočamo z nelojalno konkurenco tako zasebnikov kot javnihzavodov. Skozi celo leto smo se odzivali na javne razpise za storitve zdravstvenih pregledov, tako za večje kotmanjše vrednosti, katerih glavni kriterij izbire je ekonomsko najnižja cena. Konkurenčni smo lahko s številomzaposlenih specialistov, številom opravljenih pregledov v enem dnevu, preiskavami, ki jih zasebniki nimajo, patudi s certifikatom kakovosti.10 CiljiNadaljevanje strokovno ustreznega dela, kontinuirano strokovno izpopolnjevanje zaposlenih za pridobivanjenovih znanj in vzdrževanje že pridobljenih, zamenjava starih in amortiziranih medicinskih aparatov znovejšimi, tehnološko modernejšimi, doseganje in preseganje zastavljenih planov tako na točkovnem kotposlovnem področju.Izvajalcem storitev MDPŠ zagotoviti nujno potrebno računalniško opremo, elektronsko komunikacijo, dostopdo interneta in programske rešitve, ki bodo olajšale izdelavo vseh vrst poročil, ki nam jemljejo velikodragocenega časa, ki bi ga lahko sicer uporabili v pridobivanje dodatnih naročil na trgu.154

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU DISPANZERSKE SLUŽBE OE MEDICINE DELA,PROMETA IN ŠPORTAMilenka Drozg Borko, dr. med., spec.vodja155

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Dejavnost službeDispanzerska služba OE MDPŠ je v letu 2006 izvajala v svojih specialističnih ambulantah predvsem nalogeaktivnega zdravstvenega varstva delavcev, udeležencev v prometu, športnikov, študentov, nabornikov, osebza nošenje in posest orožja, letalcev, nudimo pa tudi kurativno zdravstveno varstvo kot osebni zdravnikiizbranim pacientom.Aktivno zdravstveno varstvo nudimo približno 36.000 zaposlenim.V letu 2006 je v okviru Dispanzerske službe delovala tudi Posebna zdravniška komisija II. stopnje zareševanje pritožb kandidatov oz. voznikov motornih vozil v sestavi treh specialistov medicine dela, prometa inšporta imenovanih s strani ministra za zdravje in konziliarnih specialistov.Službo imamo organizirano v petih dispanzerjih:- Dispanzer MDPŠ Ul. talcev- Dispanzer MDPŠ Lavričeva- Dispanzer MDPŠ Tezno- Dispanzer MDPŠ Ruše- Dispanzer za zdravstveno varstvo študentov2 Program dela službeIzvajamo vse naloge iz 20. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu s povdarkom na izvajanju preventivnihzdravstvenih pregledov in opravljanju ocen tveganj delovnih mest. Individulno seznanjamo delavce s tveganji,ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu, opravljamo naloge zdravstvene vzgoje, letno planiramopreventivne preglede študentov.3 Realizacija delovnega programaIz poročila Službe za načrtovanje in ekonomske analize za leto 2006 o realizaciji delovnega programa našeOE smo v dispanzerski službi na preventivno-točkovnem programo opravili 423.943 točk oziroma 106,9%Opravili smo:predhodnih zdravstvenih pregledov 4252usmerjenih obdobni zdravstvenih pregledov 7538drugih usmerjenih pregledov 223sanitarno higienskih pregledov 2pregledov kandidatov in voznikov ABFGH kategorije 2197pregledov voznikov CDE kategorije 86pregledov športnikov 163pregledov študentov 3825pregledov poklicnih vojakov 506regledov na posebni zdravniški komisiji II. Stopnje za reševanje 42pritožb kandidatov oz. voznikov motornih vozilpregledov pilotov, jadralcev, padalcev ter ostalega letalskega osebja 65pregledov za nošnjo in posest orožja 34poročilo o zdravstvenem stanju skupin na osnovi preventivnih 30obdobnih zdravstvenih pregledov (> 30 zapolenih)ekspertiz 5okvirnih analiz in zdravstvenih ocen delovnih mest 114156

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Na količniško kurativnem programu smo opravili 147.579 količnikovOpravili smo:Vseh obiskov 49.153I. pregledov 15.194II. pregledov 24.283Preventivne preglede odraslih smo realizirali 68,5%.4 GlavarinaIzvajamo kurativno zdravstveno varstvo za 9703 varovancev.Glavarina po zdravnikih:Rebernik Vele Maja dr.med.spec. 1060Drozg Borko Milenka dr.med.spec. 752Becner Miran dr.med.spec. 276Mamula Jasminka dr.med.spec. 1016Tovarnik Edo dr.med.spec. 1082Jasmina Skočir dr.med.spec. 785Paja Boris dr.med.spec. 2041Levstik Leopold dr.med.spec. 120Količ Marijan dr.med.spec. 1124Čuk Boris dr.med.spec. 912Trbušič Rozana dr.med.spec. 535Kurativna dejavnost predstavja približno 1/3 našega časa.5 Čakalne dobeČakalnih dob tako za preventivno kot tudi kurativno dejavnost v naši službi ni.6 KadriV Dispanzerski službi je bilo v letu 2006 za nedoločen čas zaposlenih:- 13 zdravnikov, od tega 11 specialistov medicine dela, prometa in športa, 1 zdravnik specialist splošnemedicine z opravljenim podiplomskim študijem iz medicine dela in 1 zdravnik specializant iz medicine dela,prometa in športa. Dva specialista sta bila zaposlena v polovičnem delovnem času, od teh se je eden vdrugi polovici leta upokojil;- 6 diplomiranih medicinskih sester- 1 višja medicinska sestra s podiplomskim izobraževanjem iz medicine dela- 1 višja medicinska sestra- 2 zdravstvena tehnika s podiplomskim izobraženajem iz medicine dela- 10 zdravstvenih tehnikov- 1 pisarniški referentZaposleni na fiziologiji so zajeti v poročilu o delu servisnih služb.157

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067 Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanjeStrokovna izobraževanja smo izvajali po programu, pasivno smo se udeleževali seminarjev, predavanj,delavnic.8 Znanstveno in raziskovalno deloSe ni izvajalo.9 Publicistično deloNe beležimo.10 Projekti namenjeni promociji zdravja in promoviranju dejavnosti službeV letu 2007 smo si zastavili za cilj izpeljati več aktivnosti s področja preventivne dejavnosti,organizirati razna predavanja o obremenitvah in škodjivostih na delovnih mestih in vplivih na zdravje, opomembnosti uporabe osebne varovalne opreme, o zdravem načinu življenja, borbi proti stresu ter aktivnosodelovati na sekcijah. Delovne organizacije seznanjamo s programom svetovanja za zdravje, ki ga izvajaSlužba za promocijo zdravja in izobraževanje na nivoju našega Zavoda.11 Sistem vodenja kakovostiV skladu s Pravilnikom o ISN ZD dr. Adolfa Drolca Maribor smo v letu 2006 redno izvajali strokovni nadzor inspoštovali delovna navodila. Nepravilnosti nismo beležili.12 RaznoKljub nekaterim težavam (obnavljanje nekaterih prostorov, pomankljiva oprema) menimo, da smo leto 2006poslovno uspešno zaključili ter izpolnili in presegli predviden plan. Veseli smo, da je bil Dispanzer MDPŠ Rušev letu 2006 dokončno obnovljen in pričel z delom sredi aprila v sodobno urejenih in opremljenih prostorih.Želimo, da bi plan prenove realizirali v letu 2007 tudi v DMD Tezno. Izboljšanje delovnih pogojev bi pripomoglotudi k povečanemu obsegu dela. Ponovno želimo, da bi v letu 2007 predvsem izpopolnili oz. posodobiliračunalniško mrežo in program in da bi vsi dispanzerji dobili internetno povezavo, saj je le-to v današnjemčasu že nujno za normalno opravljanje dela.Želimo tudi, da se realizira vsaj del plana nabave za leto 2007.Želimo si delati še bolj strokovno v zadovoljstvo aktivnih zavarovance, pacientov in zaposlenih v naši službi.158

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA SKUPNE POTREBE STROKOVNIH ENOTMaja Rebernik-Vele, dr. med., spec.vodja159

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Naziv enoteSlužba za skupne potrebe deluje v okviru OE MDPŠ, ZD Adolfa Drolca Maribor.Sedež službe: Ul. Talcev 9, MBPod to službo spada:- fiziologija dela- psihologija- ergooftalmologija- ambulante ORL- UZ ambulanteFiziologija, psihologija in ergootalmologija bi naj prvenstveno izvajale preventivno dejavnost, vendar se izvajatudi kurativa.Na fiziologiji je kurativnih preiskav približno le 5%, na psihologiji 15%, na ergooftalmologiji pa vsaj50%.Ambulante ORL izvajajo izključno kurativo, UZ ambulante pa predvsem kurativo in kakšnih 5%preventivne dejavnosti.Odstotek porabljenega časa za aktivno in pasivno zdravstveno varstvo je premosorazmeren odstotkomkoličine teh dejavnosti v posameznih službah- kot so navedeni zgoraj.2 KadriFiziologija dela: 1 zdravnik spec. MDPŠ, 3 dipl. med. sestre, 3 višje med. sestrePsihologija: 2 dipl. psihologa, 2 klinična psihologaErgooftalmologija: 2 zdravnika spec. okulista, 2 višji med. sestri, 2 administratorkiORL ambulante: 3 zdravniki spec. ORL, 1 dipl. med. sestra, 1 srednja med. sestraUZ ambulante: 4 zdravniki spec. RTG, 1 administrator3 ProstoriFiziologija dela: urejeni prostori v II. nad. ZD Maribor, Ul. Talcev 9, ki jih sestavlja 6 manjših prostorov z ADGkomoro in čakalnicoPsihologija: 3 psihologi delajo vsak v svoji ordinaciji v II. nad. ZD Maribor, UL. Talcev 9, 1 psiholog dela v svojiordinaciji in testirnici dispanzera za študente, Ob parku 5.Ergooftalmologija: en tim (zdravnik, viš. sestra, administrator) delajo v primernih prostorih ZD Maribor,Vošnjakova ul. 2-4, III. nad, drugi tim (v enaki sestavi) pa še v prostorih Art optike, Jurčičeva ul. 6. Toda zanjih se iščejo novi prostori, ker je Art optika prekinila najemno pogodbo.ORL ambulante: dejavnost se izvaja v popoldanskem času v prostorih fiziologije.UZ ambulante: dejavnost se izvaja v urejenih prostorih ZD Maribor v pritličju, Ul. Talcev 9.4 AparatureFiziologija dela: EKG, spirometer, R 22, Roda test, Niktomat, aparat za perimetrijo, kolo in tekoča preproga zaergometrijo, aparat za določanje laktatov, bitermalni aparat za testiranje vestibularnega aparata, audiometers tiho komoro za testiranje sluha, aparat za analizo telesne maseErgooftalmologija: aparat za bližinski vid, oftalmometer, perimeter, perivist, oftalmoskop, anomaloskop,niktometer, špranjska svetilka, Vetex-steklomerilec, projektor, omarica s preiskusnimi stekli, ortometer R12Psihologija: CRD aparat za testiranje psihomotoričnih sposobnostiUZ amblante: UZ aparat160

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Obseg in vsebina delaFiziologija dela: opravlja preiskave ( vida, sluha, ravnotežja, srčne in pljučne funkcije, testiranje vzdržjivosti intreniranosti, BMI indeksa) pretežno za preventivno dejavnost za potrebe dispanzerja MDPŠ in za nekaterezasebnike, ki imajo z nami pogodbo. Nekaj preiskav se opravi za kurativne namene za zdravnike, ki delajokurativo v okviru disp. MDPŠ, to je predvsem EKG, nekaj spirometrije in ADG, ADG pa se opravlja tudi zapotrebe ORL.Psihologija: testiranje in diagnostika psihičnih sposobnosti študentov ter ostalih delavcev za psihično boljzahtevna dela , npr. v prometu, na višini, za posest in nošnjo orožja, viličaristov, za nočno delo, za delo zljudmi s posebnimi potrebami . Klinična psihologa se ukvarjata tudi s kurativno dejavnostjo in z ekspertiznooceno za IK.Ergooftalmologija: v preventivni dejavnosti se opravljajo pregledi predvsem za delavce, ki delajo na VT, zakandidate in delavce v prometu, za delavce, kjer so posebne zahteve za natančen in globinski vid. Kurativnadejavnost se izvaja za vse ostale zavarovance na napotnico, zraven tega pa se izvaja še delo v zvezi zrefrakcijskim motnjami (predpis očal) pri optikih, s katerimi ima ZD MB pogodbo.UZ ambulante: izvajajo se predvsem UZ preiskave abdomna na napotnico in nekaj samoplačniških- vkurativne namene, zelo malo pa se opravlja UZ abdomna v preventivne namene, kjer je plačnik delovnaorganizacija.ORL ambulante: delajo izključno kurativo na napotnice.6 Opravljeno delo in storitve v letu 2006Opravljene storitve posameznih služb:FIZIOLOGIJA DELAskupno število storitev: 27.316število točk 114.716,35posamezne storitve število storitev število točkperimetrija 498 2241EKG 7258 16.768spirometrija 7258 35.564,2pregled z orthorathorjem - VMV i641 5907,6niktometrija 1159 5215,5R 12 7391 33.959,5cikloergometrija 30 672bitermalni frekvenčni47 731,79vestibulogramanaliza telesne mase 23 49,68ERGOOFTALMOLOGIJA 17.332 148.414PSIHOLOGIJA 5310 86.470UZ AMBULANTE 56.698ORL AMBULANTA 923 7855161

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067 IzobraževanjeNaše sestre, psihologi in zdravniki, so se izobraževali pasivno na raznih predavanjih, seminarjih, simpozijih(po vsebini iz kurativne in preventivne dejavnosti), ki so bili planirani (ali pa tudi ne) za leto 2006. Zdravniki sose izobraževali pretežno s pomočjo sponzorjev, sestre in psihologi pa pretežno iz sredstev za izobraževanjeZD Maribor, ki pa so vedno prenizka. Izobraževali bi se še več, če bi bilo na voljo več sredstev.Aktivno se je raznih izobraževanj udeleževal le Zoran Zeljič, spec. klinične psihologije.Imel je 5 različnih predavanj, 4 na Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo, 1 pa na kongresu Društvaspecialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije.Njegova dejavnost je natančnejše opisana v prilogi.8 Znanstveno - raziskovalno delo oziroma publikacijeZ znanstveno raziskovalnim delom se ni nihče ukvarjal, prav tako ni nihče nič posebnega objavil.9 Predlogi in zaključkiSlužba za skupne potrebe je v celoti delala odlično. Vse je teklo po planu, brez pritožb zavarovancev in brezpritožb s strani delavcev, ki to službo koristijo. Normativ je bil presežen zlasti na fiziologiji, nekoliko tudi vambulantah ORL, pri psihologih in ergooftalmologih, v UZ ambulantah pa je bilo narejeno nekoliko manj kot jezavarovalnica priznala točk. Vzrok je v pomanjkanju rentgenologov. Želeli smo redno zaposliti specialistarengenologije, vendar zaradi pomanjkanja le teh, to ni bilo mogoče. Kljub vsemu se bomo v bodoče trudili, daplan UZ preiskav v letu 2007 izpeljemo.Trudili se bomo, da bo služba za skupne potrebe delala tudi v letošnjem letu tako dobro kot lani. Če se boizkazalo, da na določenih področjih delavci presežnega dela ne bodo mogli opraviti, bomo zaposlili novekadre. To je mišljeno zlasti za fiziologijo dela. Na drugih področjih se ne pričakuje sprememb.Pripombe bi imela glede računalniško informacijskega sistema. Oprema in programi so zastareli. Pogostonastanejo težave že pri beleženju storitev, zlasti pa ob koncu meseca, ko hočemo dobiti statistične podatke zanazaj. Programi nam tudi ne omogočajo natančnejših analiz in obdelave opravljenega dela. Če bi imeli noveprograme, bi se lahko lažje ukvarjali tudi z znanstveno raziskovalno dejavnostjo.162

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU ORGANIZACIJSKE ENOTE PATRONAŽNOVARSTVO ZA LETO 2006Tatjana Geč, viš. med. ses., univ. dipl. org.direktorica OE163

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekStrokovno poročilo OE Patronažno varstvo je sestavljeno iz posameznih strokovnih poročil, kiobravnavajo zaključena področja. Na podlagi analize zbranih podatkov je razvidno delovanje OE vletu 2006. Vsaka posamezna dejavnost ima predstavljene ključne elemente, ki so pomembni zapredstavitev in organizacijo patronažnega varstva. V okviru poglavij, ki sledijo, je prikazano strokovno,kadrovsko, plansko, organizacijsko, informacijsko in kakovostno delovanje OE. Na kratko so podanapomembna izhodišča, ki vodijo v uspešno, strokovno in finančno ustrezno realizacijo dela OE. Spomočjo posameznih tabel in grafov, ki so predstavljeni v strokovnih poročilih OE Patronažno varstvo,je organizacijska enota tudi slikovno predstavljena.1 UvodOE Patronažno varstvo uspešno deluje že vrsto let. S pomočjo svojih dejavnosti, zagotavlja primarnozdravstveno varstvo. V strokovnem poročilu bodo predstavljeni ključni elementi, ki so nas vodili v letu2006.2 Predstavitev OEOE Patronažno varstvo je organizacijska enota patronažnih medicinskih sester in sodelavcev, ki skrbijo zacelotno populacijo zdravstvenega doma na njihovih domovih in lokalnih skupnostih. Izvajajo patronažnozdravstveno nego s preventivno in kurativno dejavnostjo.OE Patronažno varstvo izvaja s pomočjo svojih služb naslednje dejavnosti:• zdravstveno socialno obravnavo posameznika, družine in lokalne skupnosti ali klasična polivalentnapatronaža, ki predstavlja izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalog patronažne obravnavevarovancev od nosečnice, otročnice, novorojenčka, dojenčka, malega otroka, kroničnega bolnika,bolnika z zdravstveno nego na domu, do starostnika, družine in lokalne skupnosti. Vse te nalogeizvaja višja oziroma diplomirana medicinska sestra in so preventivne.• patronažna zdravstvena nega otročnice in novorojenčka, zajema izvajanje vseh nalog klasičnepolivalentne patronaže in izvajanje nalog babiške zdravstvene nege otročnic, novorojenčkov ternosečnic. Vse te naloge so prav tako preventivne in jih izvaja višja oziroma diplomirana medicinskasestra.• patronažna zdravstvena nega bolnika na domu, ki zajema izvajanje vseh nalog, klasične polivaletnepatronaže in izvajanje nalog zdravstvene nege bolnika na domu. Ta dejavnost je kurativna in zanjopotrebuje delovni nalog osebnega izbranega zdravnika. Vse te naloge prav tako izvaja višja oziromadiplomirana medicinska sestra.3 Organigram OEOE Patronažno varstvo sestavljata dve službi. Služba za skupne potrebe in Služba polivalentne patronaže.V OE Patronažno varstvo je bilo 31.12.2006 zaposlenih 80 delavk, 78 za nedoločen čas in 2 delavki,pripravnici za določen čas.164

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Tabela 1: OrganigramDIREKTORICAOE1SLUŽBA ZAZdr. negaBabiškaSocialnaSKUPNEFizioterap.AOPbolnikanegadejavnostPOTREBEdejavnostdejavnostVodja službe 1111712SLUŽBAEnotaEnotaPOLIVALENTNEEnotaEnotaCENTERTABORPATRONAŽETEZNO /OKOLICA1 vodja1 vodja3 vodjePOBREŽJE25 pms11 pms19 pms67 pms1 vodja2 dol.čas12 pms2 dol.čas4 Program dela OEProgram dela je podrobno opisan v Strokovnih poročilih odgovornih medicinskih sester.5 Realizacija programa dela OERealizacija delovnega programa je podrobno opisana v Strokovnih poročilih odgovornih medicinskihsester.6 Kadri OEV začetku leta 2006 smo imeli zaposlenih 88 delavk od tega 85 za nedoločen čas in 3 za določenčas; 31.12. pa smo imeli 80 delavk, od tega 78 za nedoločen čas in 2 za določen čas.Iz Tabele 2 so razvidni prihodi in odhodi med letom.165

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Tabela 2: Prihodi in odhodiMESEC ODHODI PRIHODIJANUAR 0 VRABEC Veronika,dipl.m.s.,25.01. nedoločen časFEBRUAR 0 0MARECCELAN Suzana, VMS001.03. zasebništvoKALŠEK Mojca, dipl.m.s.01.03. zasebništvoKRAJNC Stanislava, dipl.m.s.01.03. zasebništvoAPRILPEČOVNIK Patricija, dipl.m.s.26.04.JEŠOVNIK Melita,dipl.m.s.21.04. nedoločen časMAJ 0 KOVAČIČ - PETEK Polona, dipl.m.s.01.05. nedoločen časJUNIJRUSIĆ Maja, viš.soc.del.15.06. UpravaJULIJ 0 HORVAT Petra, dipl.m.s., pripravnica24.07. določen časKONIČEK Nina, dipl.m.s., pripravnica24.07. določen časAVGUST 0 0SEPTEMBER 0 0OKTOBER DREVENŠEK Albina, dipl.m.s.001.10. zasebništvoMERNIK- MERC Aleksandra,dipl.m.s.01.10. zasebništvoNAPAST Zlatka, dipl.m.s.01.10. zasebništvoNEŠIĆ Majda, dipl.m.s.01.10. zasebništvoNOVEMBER 0 0DECEMBER 0 0166

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006ŠTEVILO KADRA V OE PV V LETU 200695%2,50%2,50%VodstvoAOPPMSŠTEVILO ZAPOSLENIH V OE PV V LETIH 2001 DO 20061009080706050403020Leto 2002Leto 2003Leto 2004Leto 2005Leto 20061001Leto 2002 98Leto 2003 97Leto 2004 88Leto 2005 88Leto 2006 80ŠTEVILO KADRA OE PV V LETU 2006807060504030VSIVODSTVOAOPPMS201001VSI 80VODSTVO 2AOP 2PMS 76167

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Iz predhodnih grafov je razvidno število kadra v OE PV.STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE OE PV ZA LETO 2006350300250200150VSIVODSTVOPMS1005001VSI 346VODSTVO 66PMS 280POVPREČJE STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA V OE PV ZA LETO 20069876543VSIVODSTVOPMS2101VSI 4,3VODSTVO 8,25PMS 3,9168

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V OE PV V LETU 2006350300250200150SKUPAJDOMATUJINA100500VSI VODSTVO PMSSKUPAJ 346 66 280DOMA 286 58 228TUJINA 60 8 72Strokovno izpopolnjevanje je razvidno iz grafov.Aktivne udeležbe v letu 2006 so bile naslednje:• na NNN konferenci v Philadelphii ZDA o negovalnih diagnozah je imela Tatjana GEČ referat;• ob svetovne dnevu zdravja je imela aktivno udeležbo Tatjana GEČ;• na Okrogli mizi DMSBZT Maribor je imela Darinka FRAS aktivni prispevek v zvezi skontinuirano zdravstveno nego;Službena potovanja so bila odobrena zaradi delovanja Sindikata in Patronažne sekcije.7 Avtomobili OEV letu 2006 smo odpisali 4 avtomobile, dobili 3 nove in na dan 31.12.2006 imeli 36 avtomobilovnaslednjih znamk:Fiat Panda: 7Fiat Uno : 9VW Polo : 14R Clio : 6Konec leta 2006 je 10 patronažnih medicinskih sester imelo službena vozila tudi v zasebne namene.Te delavke so naslednje:Lučka ARKO - Duplek; Marjana DAJČMAN - Šentilj, Zlatka DORIČ - VALENTAN - Tabor, Stanka HLADE -Kungota, Marjeta KRAJNC - Sladki vrh; Rozika LEŠNIK - Pesnica, Irma RAJH - Jakob, JasnaŠTEGER - Kamnica; Petra TACER - Pekre inJanja TOPLAK - Selnica ob Dravi.Vso evidenco v zvezi z vozili je vodila Danica SIRK. Vsa potrebna mesečna in letna poročila jepripravljala Marjana KOVAČIČ.169

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068 Projekti OEV letu 2006 OE ni izvajala nobenih novih projektov. Skrbela je za izvajanje obstoječega dela nakakovostnem nivoju.9 Medijsko predstavljanje OEGlede medijskega predstavljanja OE lahko rečemo, da se Patronažno varstvo predstavlja v večji meriizven Slovenije, zaradi delovanja KC SZO. V domačem prostoru pa smo vključeni le v okviru ZDMaribor.10 Znanstveno raziskovalno delo OENa področju znanstveno raziskovalnega dela se vključujemo s pomočjo diplomskih del Visokezdravstvene šole Univerze v Mariboru in Visoke šole za Zdravstvo Izola, Univerze na Primorskem.11 Sistem vodenja kakovosti OEV zvezi s sistemom vodenja kakovosti upoštevamo vsa navodila, sprejeta v ZD Maribor in tudisprotno prenašamo vse novosti na zaposlene v OE.12 Predstavitev novih storitev OEZaradi trenutne situacije v zvezi s kadrovsko politiko, ne moremo izvajati storitev delovne terapije. Vizvajanju zdravstvene nege in fizioterapije pa vključujemo vse novosti, ki se pojavijo tekom leta. Zakakovostno realizacijo le tega se sprotno strokovno izpopolnjujemo.13 Novosti in problematika OENovosti, ki so povezane tudi s problematiko, je zasebništvo. Ker niso dorečeni vsi potrebni dejavnikiza kakovostno izvajanje patronažnega varstva s pomočjo zasebništva, je to za našo OE največjiproblem.Potrebno bi bilo postaviti ustrezne kriterije, kontrolo, upoštevanje pacientov in njihovih želja ter dorečisodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.14 Sodelovanje OEOE Patronažno varstvo sodeluje z vsemi OE ZD Maribor. Pri izvajanju dela je potrebno sodelovanjetudi z vsemi zdravstvenimi institucijami izven zdravstvenega doma, socialnimi zavodi, zavodi javnegaznačaja, podjetji, firmami, lokalno skupnostjo in seveda z vsemi obstoječimi institucijami na terenskempodročju. Sodelovanje je kakovostno, v zadovoljstvo tako pacientom, kakor tudi zaposlenim v OE.Timsko delo je sodobna oblika dela v patronažnem varstvu, brez katerega se ne more izvajatikakovostna zdravstvena nega. Še posebej je potrebno poudariti Komisijo za zdravljenje in zdravstvenonego bolnika na domu, ki s svojim delovanjem pomaga reševati določene probleme pri izvajanjuzdravstvene nege bolnika na domu.170

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200615 Informacijsko komunikacijska tehnologije OETrenutna informacijska tehnologija ne zadošča vsem potrebam OE. Vsebina je pomanjkljiva,nefunkcionalna in tehnološko zastarela.Glede na naše potrebe, bi bilo potrebno zagotoviti večjo zmogljivost računalnikov, posodobiti zastareloračunalniško opremo, izboljšati program SOVA (družine), povezati programe SOVA z zunanjimipostajami (direktni vnosi), elektronska povezava z zunanjimi postajami za lažji prenos informacij.Za izvajanje strokovnega dela bi potrebovali ustrezen program za dokumentiranje z vsaj minimalnobazo podatkov (kadri, družine in varovanci, negovalne diagnoze, negovalne intervencije in negovalnirezultati). Za lažje vodenje posameznih dejavnosti bi potrebovali ustrezen program za protokole inevidence ter analize le teh.16 Razvojni in strokovni cilji OEOE Patronažno varstvo ima naslednje razvojne in strokovne cilje:• obdržati število preventivnih obiskov v primerjavi z letom 2006;• obdržati vsa terenska območja v javnem zavodu;• obdržati število prebivalcev na 1 patronažno medicinsko sestro iz leta 2006 (glede nakadrovske normative, ki so dovoljeni v R Sloveniji 2319 minus 10%);• v zvezi z zasebništvom zagotoviti enake kadrovske, materialne in terenske pogoje, kot jihimajo patronažne medicinske sestre v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor;• zagotoviti kakovostno zdravstveno nego na domovih pacientov s pomočjo izobraženega kadra,to je medicinska sestra s specializacijo, (letno vsaj 4);• zagotoviti kakovostnem vodstveni kader, ki bi naj imel univerzitetno izobrazbo (vsaj 3delavke);• zagotoviti realizacijo delovnega programa tako z vidika kurative, kakor preventive v 100 %;• razširiti delovanje patronažnih medicinskih sester na nivoju lokalnih skupnosti z ustanovitvijododatnih skupin za samopomoč;• izobraziti vsaj dve patronažni medicinski sestri za stomaterapevtke;• zaposliti delovno terapevtko za izvajane specifičnih storitev;Pred nami je obdobje, ki ni najbolj naklonjeno zdravstvenemu varstvu, zlasti primarnemu. V upanju,da bo prevladal zdrav razum in pravno ter zakonsko ustrezno urejeni odnosi med javnim in zasebnimsektorjem za zdravstveno varstvo, se pripravljamo na nove izzive. Samo, da bodo boljši inkakovostnejši za paciente.171

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKA NA DOMU ZALETO 2006Bojana Fištravec, dipl. m. s.odgovorna medicinska sestraza zdravstveno nego bolnika172

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekZdravstveno nego bolnika izvajamo na domovih pacientov. V letu 2006 smo obiskali 4260 pacientov,najpogosteje zaradi dajanja injekcij. Medicinska diagnoza po MKB - Bolezni kože in podkožja je bila vzrok zanaše obiske v največ obravnavanih primerih, najpogostejši naročnik pa izbrani osebni zdravnik. Negovalneintervencije smo opravili na podlagi Delovnega naloga. Naše delo je potekalo cel dan, kontinuirano 7 dni vtednu. Obiske v času dežurstva smo zmanjšali za 9%. Plan dela je bil v celoti realiziran.1 UvodZdravstvena nega bolnika na domu je ožje področje zdravstvene nege, ki je namenjeno bolnim,poškodovanim, prizadetim in onemoglim varovancem. Je organizacijska in vsebinska sestavina patronažnegavarstva. Predstavlja pomoč patronažne medicinske sestre bolniku ali drugače prizadetemu varovancu nadomu pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti.2 Program dela službeZdravstvena nega bolnika na domu se izvaja na osnovi delovnega naloga, praviloma naročila izbranega alipooblaščenega zdravnika. Frekvenca kurativnih obiskov in trajanje zdravstvene nege je odvisna predvsem odzdravstvenega stanja pacienta. Negovalne intervencije zdravstvene nege bolnika na domu so postopkizdravstvene nege:Izvajanje osebne higiene pri rizičnih pacientih ter pomoč svojcem pri opravljanju osebne higiene in izvajanjeosebne higiene pri pacientih v terminalni fazi, pomoč pri uriniranju in defekaciji, preventiva razjede zaradipritiska, hranjenje po nazogastrični sondi in gastrostomi, nega stome in traheostome, razgibavanje – vaje zavzdrževanje stanja in preprečevanje kontraktur, edukacija pacientov in svojcev, dekolonizacija in ostalipostopki.in medicinsko-tehnični posegi:Prevez rane, nadzor nad jemanjem terapije, odvzem šivov in sponk, odvzem brisa za MRSA pri nepomičnihpacientih, pri katerih se ureja domsko varstvo, merjenje vitalnih funkcij, aplikacija klizme, aplikacija im in scterapije ter terapije po epiduralnem katetru ter kontrola nad delovanjem katetra, izvajanje bronhialneaspiracije, inhalacije pri traheostomiranih varovancih, 1 kratna kateterizacija in menjava ter prebrizgavanjetrajnega urinskega katetra, aplikacija infuzijske tekočine in kontinuirane s.c. infuzije po elastomerski črpalki,prevez Subclavia katetra, snemanje EKG-ja, odvzem materiala za laboratorijske preiskave in določitev KS zGlukometrom, kontrola koncentratorja O2 na domu, menjava kanile pri laringektomiranem varovancu ter ostaliposegi – po dogovoru.3 Realizacija programaProgram dela zdravstvene nege bolnika na domu je odvisen od delovnih nalogov za zdravstveno nego in je bilv celoti realiziran.173

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063.1 Gibanje pacientovGibanje pacientov v letu 2005Prenos pacientov iz leta 2004 454Prvič obravnavani pacienti v l. 2005 4.255Skupaj obravnavanih 4.709Gibanje pacientov v letu 2006Število obravnavanih pacientov 4260Vse naše obiske za zdravstveno nego pacientov na domu smo zaključili z dnem 31.12.2005, zato v leto 2006nismo beležili prenosa pacientov.Iz gibanja pacientov je razvidno, da smo imeli v letu 2006 v zdravstveno nego zajetih manjše število pacientovkot prejšnje leto.3.2 Opravljeni obiski in storitveV letu 2006 smo opravili največ obiskov na domovih pacientov zaradi sledečih negovalnih intervencij(upoštevani so le prvi obiski za posamezno negovalno intervencijo):NEGOVALNE INTERVENCIJE V LETU 2003 2004 2005 2006dajanje injekcij 2319 2172 2232 1794Prevez 1172 1109 1071 1343ostale negovalne intervencije 640 766 792 624pomoč pri osebni negi 257 185 179 166dajanje insulinske terapije 152 145 148 145menjava trajnega urinskega katetra 113 146 100 113Razgibavanje 72 43 41 12nega stome 105 60 66 74kontrola stanja pri varovancih z O2 terapijo 76 75 75 90dajanje analgetične mešanice po EK + Baxter 6 10 5 12Skupaj 4912 4711 4709 4260Prevladujoča negovalna intervencija je bila še vedno dajanje injekcij, takoj za tem so sledili prevezi in natoostale negovalne intervencije.Opravili smo tudi 189 infuzij na domu in posneli 1 EKG. V letu 2006 je bilo 678 pacientov na parenteralniantikoagulantni terapiji.V letu 2006 smo obiskali 113 pacientov s trajnim urinskim katetrom. Menjavo katetra opravljamo vsake tritedne, po potrebi tudi prej. Velja dogovor, da pacienti v primeru komplikacij poiščejo pomoč v urološkiambulanti.174

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Paciente s sladkorno boleznijo, ki so na insulinski terapiji obiskujemo po naročilu zdravnika. Vse novepaciente s sladkorno boleznijo in insulinsko terapijo, obiskujemo le kratek čas, v glavnem 7 - 14 dni, dokler neosvojijo dajanja insulina sami ali njihovi svojci. Še vedno pa je nekaj pacientov , ki potrebujejo našo pomoč pridajanju insulina dnevno.Število onkoloških pacientov v naši obravnavi se postopno zmanjšuje. Epiduralni kateter so imeli 3 pacienti,elastomersko črpalko pa 9 pacientov, ostali so dobivali terapijo per os, v obliki obližev ali v ampulah.V zdravstveni negi smo imeli zajetih tudi 74 pacientov s stomo. Prvi obisk pri teh pacientih je opravilastomaterapevtka. Imamo eno stomaterapevtko.Fizioterapevtka opravlja svoje delo po programu, ki si ga je zastavila.Najpogostejši naročniki za prve obiske na domu so bili:NAROČNIKI V LETU 2003 2004 2005 2006osebni zdravniki 2735 2318 2217 1816zdravnik zasebnik 1052 1196 1082 1078SBM 664 760 1003 1023specialist onkolog 207 186 169 167specialisti ostali 139 133 135 113center za dežurno službo 89 85 63 38služba za zdravstveno varstvo otrok 26 33 40 25Skupaj 4912 4711 4709 4260Najpogostejši naročniki so bili osebni zdravniki, sledijo jim zdravniki zasebniki ter specialisti iz SBM.Najpogostejša obolenja, zaradi katerih so pacienti potrebovali zdravstveno nego:NAJPOGOSTEJŠA OBOLENJA V LETU 2003 2004 2005 2006bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva 1357 1219 1063 867bolezni obtočil 894 1031 1166 956bolezni živčevja 526 422 391 309bolezni kože in podkožja 962 922 902 979maligne in benigne neoplazme 272 262 238 217Diabetes 268 249 259 242Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zun 255 259 351 329vzrokovbolezni krvi in krvotvornih organov 111 104 79 84duševne in vedenjske motnje 74 57 77 71bolezni sečil in spolovil 60 70 76 79bolezni dihal 86 82 80 90bolezni prebavil 20 20 27 35Nosečnost, porod in poporodno obdobje 27 14 8 2Skupaj 4912 4711 4709 4260175

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Najpogostejša obolenja zaradi katerih smo obiskovali paciente na domu so bolezni kože in podkožnih tkiv,bolezni obtočil, ter bolezni mišičnoskeletnega sistema.3.3 Popoldansko delo v letu 2006V OE Patronažno varstvo opravljamo popoldansko delo v obliki deljenega delovnega časa. Delo poteka odpol - sedme ure zjutraj do enajste, nato popoldan od sedemnajste do dvajsete ure.Popoldansko delo opravljajo tri patronažne medicinske sestre na treh zunanjih terenih, ki vključujejo tudimestne terene.3.4 Dežurstvo v letu 2006Delo v času dežurstva se prične ob sedmi in konča ob dvajseti uri. Število nedelj in praznikov v letu, nam tudidoloča število obiskov in opravljenih negovalnih intervencij. Dežurstvo opravlja pet patronažnih medicinskihsester, po potrebi se vključi še dodatna patronažna medicinska sestra.Dežurstvo - število obiskovMesec Nedelja Praznik SkupajJanuar 393 236 629Februar 413 116 529Marec 381 0 381April 447 186 633Maj 343 233 576Junij 170 158 328Julij 410 0 410Avgust 319 95 414September 309 0 309Oktober 385 88 473November 303 78 381December 361 284 645Skupaj 4234 1474 5708V letu 2006 smo opravili 5708 obiskov za zdravstveno nego v času dežurstva, kar je za 548 obiskov manj kotv letu 2005.4 Strokovno izpopolnjevanjeUdeležili smo se večjega števila strokovnih izobraževanj s področja zdravstvene nege pacienta, v okvirumožnosti in glede na plan izobraževanja. Vsa na novo pridobljena znanja smo nato predstavili na našihdelovnih sestankih, ki potekajo mesečno.176

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Sistem vodenja kakovostiV letu 2006 ni bilo potrebe po novih strokovnih smernicah, smo pa pri delu s pacienti, ki imajo kronične raneupoštevali priporočila za oskrbo ran, ki jih je izdalo Društvo za oskrbo ran Slovenije (DORS) .6 Informacijsko komunikacijska tehnologijaV zdravstveni negi bolnika še vedno vodimo evidenco pacientov ročno. Predlagali bi, da preverite možnostizdelave računalniškega programa za vodenje (Index in Protokol) bolnikov.7 Razno7.1 Timsko sodelovanje – zdravstveni timZdravstveni tim v obliki timskih posvetov v OE-PV več ne obstaja. Z izbranimi osebnimi zdravniki pacientovsmo sodelovali v glavnem v obliki telefonskih posvetov, v posameznih primerih tudi osebno v njihoviambulanti. V letu 2005 smo imeli en sestanek Komisije za zdravljenje in nego bolnikov, na katerem smoobravnavali tekočo problematiko.7.2 Ampulirana zdravilaVečjih težav v zvezi z naročanjem ampuliranih zdravil nismo imeli. Spremenil se je le način nabaveampuliranih narkotikov. Ampule Morphini hydrochloridum lahko naročimo na navadno naročilnico za lekarno,Dipidolor in Dolantin ampule pa se za uporabo na terenu ne morejo več naročati na naročilnico. Nabava tehampul zahteva poseben postopek naročanja – prošnjo, utemeljeno in podpisano od zdravnika naročnika,posredovano pristojni zdravniški komisiji v Klinični Center Ljubljana, kjer jo odobrijo in podpišejo trijespecialisti. Šele na podlagi njihovega strinjanja se lahko naročijo ampule v lekarno.177

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O REALIZACIJI DELOVNEGA PROGRAMA OEPATRONAŽNO VARSTVO ZA LETO 2006Darinka Fras, viš. med. ses., spec.Irena Požgan, dipl. m. s.Danica Sirk, viš. med. ses., univ.dipl.org.glavne medicinske sestre enot178

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekV strokovnem poročilu za leto 2006 je prikazano organizacijsko, plansko in strokovno delovanje OEPatronažnega varstva. Razvidno je, da smo dosegli planirani delovni program in realizirali točke.UvodOE Patronažno varstvo izvaja delo, ki predstavlja izvajanje splošnih, specifičnih in individualnih nalogpatronažne obravnave pacientov na domu. V družini obravnavamo nosečnico, otročnico, novorojenčka,dojenčka, malega otroka, kroničnega bolnika, starostnika in pacienta z zdravstveno nego na domu. Področjedela patronažne medicinske sestre je posameznik, družina in lokalna skupnost. Naloge so iz preventivnega inkurativnega vidika.1 Delovne ure za leto 2006V patronažnem varstvu je bilo v letu 2006 zaposlenih 78 patronažnih medicinskih sester, ki opravljajo vsedejavnosti patronažne zdravstvene nege v družini.Opravljene delovne ure v letu 2006 so razvidne iz spodnje tabele!DELOVNE URE NATERENUDELOVNE URE IZVENTERENASKUPAJURE110.458 - 84.02 % 21.000 - 15.98 % 131.458Naziv Delovne ure Skupaj ureNotranje ure za terenDelovne ure na terenuPMS 23235 21.04% 87223 78.96% 110458Pri tem zajema delo izven terena vse timske posvete, delovne sestanke, strokovna izobraževanja inusposabljanja, katerih je v naši OE veliko.2 Število obiskanih družin v letu 2006Na območju občin: Maribor, Šentilj, Starše, Hoče-Slivnica, Miklavž, Selnica ob Dravi, Ruše, Rače-Fram,Pesnica, Kungota in Duplek; je bilo pod nadzorom patronažne službe 67356 družin.Inaktivnih kartotek je bilo 58510. To so družine, ki smo jih v patronažni službi obravnavali v preteklih letih, vletu 2006 pri teh družinah nismo opravili patronažnih obiskov oziroma obravnav.Aktivnih kartotek je bilo v letu 2006 8846. To je število družin, ki so bile iz strani naše službe obravnavane vletu 2006.179

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Obiskane družine:LetoŠtevilo obiskanih družin2005 98502006 8846Od tega so bile družine po miljeju v letu 2006 obravnavane tako:MiljeŠtevilo obiskanih družinZaposlen 2931Kmet 216Upokojen 5379Ostali 320Skupaj 8846Skupaj smo v letu 2006 opravili pri teh družinah 125427 obiskov, od tega jih je:• 8846 prvih obiskov družin in• 116581 ponovnih obiskov družin.3 Število vseh obiskov po varovancihPATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE2005 2006Št. obiskov % Št. obiskov %Obiski z zdravstveno nego 116.097 73.5% 107.311 74.2%Obiski z zdravstveno nego13.311 8.4% 12.321 8.5%otročnice in novorojenčkaPreventivni patronažni obiski 28.665 18.1% 25.041 17.3%Skupaj158055 100% 144.673 100%180

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2005 smo opravili skupaj 41976 preventivnih obiskov, kar je predstavljalo 26.5 % vseh obiskovpatronažnih medicinskih sester.V letu 2006 vidimo, da nam število preventivnih obiskov nekoliko upada, saj smo opravili skupaj 37362preventivnih patronažnih obiskov (obiski z zdravstveno nego otročnice in novorojenčka in preventivnipatronažni obiski), kar predstavlja 25.8% vseh obiskov patronažnih medicinskih sester.Iz tega je razvidno,da je bilo opravljenih manjše število preventivnih obiskov, kar je posledica manjšega številain večje odsotnosti kadra (porodniški dopusti in odhod patronažnih medicinskih sester v zasebništvo). Pravtako pa opažamo vse večjo zahtevnost in težavnost kurativnih obiskov.Graf 1 – Razmerje opravljenih obiskov v obdobju zadnjih dveh let.opravljeni obiski1200001000008000060000400002000001obdobje dveh let2005 preventivniobiski2005 kurativniobiski2006 preventivniobiski2006 kurativniobiski3.1 Razmerje med preventivnimi in kurativnimi obiskiGraf 2 – Razmerje opravljenih obiskov v letu 2006 v procentih.opravljeni obiski 200626%74%preventivniobiskikurativniobiskiRazmerje med preventivo in kurativo se glede na lansko leto ni bistveno spremenilo.181

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064 Preventivni obiski po posameznih varovancihV letu 2006 smo v polivalentni patronažni službi opravili skupaj 37362 preventivnih patronažnih obiskov. Gledena varovance so bili razdeljeni tako:LETO 2005 LETO 2006VAROVANCIŠt. obiskov% PrviPonovniŠt. obiskov%skupajobiskiobiskiskupajObiski otrok 15.788 37.6% 4.967 10.186 15.153 40.6%Obiski žena 4.179 9.9% 2.325 1.750 4.075 10.9%Obiski starostnikov 9.007 21.5% 3.940 2.438 6.378 17%Obiski bolnikov 12.872 30.7% 8.150 3.549 11.699 31.3%Obiski ostalih varovancev 57 0,3% 44 13 57 0,2%Skupaj 41.976 100% 19.426 17.936 37.362 100%4.1 Obravnava novorojenčkov in dojenčkov v polivalentni patronažni službiPatronažne medicinske sestre smo v letu 2006 opravile skupaj 13.312 patronažnih obravnav pri dojenčkih innovorojenčkih.Od tega je bilo 4.174 obravnav pri dojenčkih in 9138 obravnav pri novorojenčkih.V povprečju je bil vsak dojenček obiskan 2,9 - krat in vsak novorojenček 6,4 -krat.Načrtno delo zajema 1.457 prvih obiskov pri novorojenčkih in 1.909 prvih obiskov pri dojenčkih.V letu 2006 je bilo pri novorojenčkih in dojenčkih opravljenih skupaj 3.366 prvih obiskov v letu in 9.946ponovnih.4.2 Obravnava žena v polivalentni patronažni službiPri ženah smo opravili skupaj 4075 obiskov, kar predstavlja 9.7% vseh opravljenih preventivnih patronažnihobiskov. To predstavlja vse obiske, ki so bili opravljeni pri nosečnicah in otročnicah.Od tega je bilo opravljenih 2325 prvih obiskov v letu in 1750 ponovnih obiskov v letu.Prvi obiski v letu Ponovni obiski SkupajNOSEČNICE 873 19 892OTROČNICE 1.452 1.731 3.183Skupaj 2.325 1.750 4.075182

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 predstavljajo obiski pri nosečnicah 21.8% vseh obiskov pri ženah in obiski pri otročnicah 78.2%vseh obiskov pri ženah.4.3 Obravnava starostnikov v polivalentni patronažni službiOd vseh opravljenih preventivnih patronažnih obiskov predstavljajo obiski starostnikov 17% vseh obiskov.Prvi obiski v letu Ponovni obiski Vsi obiski skupaj2005 5302 3705 90072006 3940 2438 63784.4 Obravnava bolnikov v polivalentni patronažni službiOd vseh preventivnih obiskov, ki smo jih v letu 2006 opravili v naši službi, je bilo opravljenih 11699 obiskov pribolnikih, kar predstavlja 31.3% vseh preventivnih obiskov.Glede na vrsto bolnikov, ki smo jih obravnavali vidimo, da je največ« kroničnih bolnikov« in "diabetikov", kar jerazvidno iz naslednje tabele:BOLNIKI Prvi obiski Ponovni obiski Št.obiskov skupajCa bolnik 341 155 496TBC bolnik 6 6Bolnik s koncentratorjem kisika 90 11 101na domuDuševni bolnik 102 355 457Diabetik 597 178 775Invalid 129 43 172Kronični bolnik 6055 2495 8550Ostali bolniki 830 312 1142Skupaj 8150 3549 11.6995 Preventivni obiski po naročiluPo naročilu je bilo v letu 2006 opravljenih 575 preventivnih obiskov, kar je nekoliko več kot v letu 2005.Naročniki za preventivni obisk so bili različni( Služba za ZV odraslih, Služba za ZV žensk, otrok, šolarjev,CSD,Bolnišnice,itd.).6 Prvič odkriti zdravstveno – socialni problemiIz naslednje tabele je razvidno število in intenzivnost novo odkritih problemov v letu 2006. Na prvem mestu senam ponovno ponavlja kronični bolnik, tako kot v preteklem letu, takoj za tem se pojavlja kot pogost problemosamelost starostnika, sledi nezadosten dohodek družine itd..183

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zap.Število problemovšt. LETO 2005 LETO 20061 Nepravilna nega 123 812 Nepravilna prehrana 194 1113 Zdravstvena neprosvetljenost v družini 124 1074 Kronični bolnik 1130 8615 Odvisnost v družini 25 376 Alkoholizem v družini 70 827 Nasilje v družini 7 128 Osamelost starostnika 350 2299 Nezadosten dohodek družine 110 12810 Neurejene stanovanjske razmere 67 8211 Neurejeni medsebojni odnosi v družini 58 7712 Nezaposlenost v družini 85 11013 Ostalo 64 59Skupaj 2407 19767 Področje zdravstveno vzgojnega dela polivalentne patronažne službePatronažne medicinske sestre smo pri 37362 preventivno obiskanih varovancih opravile prav tolikozdravstveno vzgojnih ukrepov.Zdravstveno vzgojno delo smo opravile tudi pri obravnavi bolnikov z zdravstveno nego in sicer pri 107311obravnavah 107311 zdravstveno vzgojnih ukrepov.Poleg tega opravljamo še zdravstveno vzgojno delo v lokalni skupnosti in sicer:• skupine za samopomoč 217• klubi in društva 10• zdravstveno vzgojno predavanje 2• delo z malo skupino 22• individualna zdravstvena vzgoja 3260Evidentiranju zdravstveno vzgojnega dela posvečamo posebno skrb, kajti zdravstvena vzgoja je našaposebna naloga.8 Intervencije v polivalentni patronažni službi8.1 Vrsta in mesto intervencijIntervencije opravljamo na štirih nivojih:a) Intervencije v enoti (OE PV), delo s strankami, koordinacija socialno delavko v OE PV;b) Intervencija v strokovnih službah ZD (koordinacija z dispanzerji in ambulantami,…)c) Intervencije v SB Maribor in ostalimi bolnišnicami ter zdravstvenimi in socialnimi zavodi;d) Intervencije v službah izven zdravstva ( RK, OBČINE, VVO, CSD,ŠOLE…)184

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006ŠteviloVrsta intervencij1. Ureditev zdravstvene nege na domu 1432. Ureditev zdravljenja 843. Ureditev zdravstvenih pripomočkov 1244. Pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja 875. Ostale intervencije 61Mesta intervencijŠtevilo6. Služba za zdravstveno varstvo odraslih 6977. Služba za zdravstveno varstvo otrok 438. Služba za zdravstveno varstvo žensk 249. Bolnišnica 27310. Dom za starejše občane 12811. VVO 1812. Šola 413. Center za socialno delo 50014. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2915. RK, Karitas in druge neprofitne organizacije 12316. Občina, mestna četrt 2217. Ostala mesta intervencij 649Patronažne medicinske sestre opravimo pri svojem vsakdanjem delu mnogo intervencij, vendar si jih zaradiupoštevanja navodil ZZZS finančno ne ovrednotimo, oziroma jih štejemo kar v patronažno obravnavovarovanca. Predstavljajo pa nam veliko časovno obremenitev, vendar so za kvalitetno izvajanje patronažnezdravstvene nege nujno potrebne.8.2 Opravljene negovalne intervencije v letu 2006V patronažnem varstvu Maribor je bilo v letu 2006 opravljenih skupaj 140887 negovalnih intervencij.Od intervencij vidimo, da nam daleč največji delež še vedno predstavljajo prevezi in injekcije, kar jenajverjetneje tako posledica slabega zdravstvenega stanja ljudi v tem območju, kakor tudi zgodnjih odpuščanjbolnikov iz bolnice.185

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Negovalna intervencija 2006Osebna higiena in urejanje 14075Kopanje 14301Nega umirajočega 1676Preprečevanje nastanka preležanin 7014Poučevanje 9190Nega stom 4118Ostali postopki 3187Aplikacija injekcije 29447Aplikacija infuzije 407Prevezi 33138Kateterizacija in menjava urinskega katetra 1941Odvzem laboratorijskega materiala 8244Merjenje krvnega pritiska 4502Razgibavanje 3176Aplikacija klizme 48Ostali posegi 6423Skupaj 1408879 Rezimiranje realizacije delovnega programaSkrb za realizacijo delovnega programa je kontinuirana. Patronažne medicinske sestre so seznanjene zdnevno obvezo, ki jo morajo opraviti in tudi s pravili s strani ZZZS oz. omejitvijo patronažnih obiskov priposameznih profilih varovancev.Prve obiske varovancev smo realizirali kljub neugodnemu populacijskemu vidiku, saj upada število nosečnic,rojstev.Pri ponovnih preventivnih obiskih smo motene pri realizaciji delovnega programa zaradi naraščanja številazahtevnejših kurativnih obiskov, oziroma obiskov z zdravstveno nego. V naraščanju imamo tudi negovalneintervencije pri negi umirajočih, kar pomeni dodatno zahtevnost dela patronažne medicinske sestre.186

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006PATRONAŽNEMEDICINSKE SESTREPLAN OPRAVLJENODOSEŽEN %Prvi obiski preventiva 16200 19426Ponovni obiski preventiva 29700 17936Skupaj obiski preventiva 45900 37362Zdravstvena vzgoja 45900 37362preventivaPrvi obiski4500 4260kurativaPonovni obiski kurativa 100440 103051Skupaj obiski kurativa 104940 107311Strokovne storitve kurativa 140880 140887Zdravstvena vzgoja 104940 107311kurativaTočke - SKUPAJ 1.223.101 1.380.237 112.8%PrviObiskiPonovniobiskiSkupaj vsiobiski20700 23686 114.42%130140 120987 92.96%150840 144673 95.91%187

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU SOCIALNE DEJAVNOSTI ZA LETO 2006Milenka Makragić Jakopin, univ. dipl. soc. del.odgovorna za socialno dejavnost188

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekSocialno delo v patronažnem varstvu je del celovite zdravstveno socialne obravnave pacientov. Deluje že večkot 35 let. Strokovne storitve iz področja socialnega dela opravlja ena socialna delavka za celotno področje, kiga pokriva patronažno varstvo v Mariboru. Njeno delo je usmerjeno predvsem v pomoč tistim pacientom, prikaterih je prisotna večplastna problematika, a še niso znani drugim službam. Zaradi narave dela je velikokratvmesni člen med pacientom, rajonsko patronažno medicinsko sestro na eni strani in ostalimi javnimi službamina drugi strani. S takšnim načinom velikokrat pripomore,da pacienti izstopijo iz anonimnosti in da dobijopomoč, ki jim je potrebna.1 UvodVsebina problematike naših pacientov se v letu 2006 ni bistveno razlikovala od prejšnjih let. Še vedno je vospredju prolematika v zvezi s starimi, ki živijo sami v svojstvenem življenjskem stilu, so izolirani od okolja, patudi tistimi, ki ne morejo več zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb, a morajo čakati nerazumnodolgo na rešitev svojega problema. Pomoči v smislu pomoči na domu ali namestitve v domsko varstvo je ševedno premalo za tako velike potrebe kot jih beležimo v Mariboru.Namenjeno je tistim varovancem in njihovim družinam, ki zaradi svojih bioloških značilnosti ali zaradi boleznine morejo sami uveljavljati svojih pravic ali koristiti družbenih dobrin in so zaradi tega ovirani pri reševanjulastnih socialnih problemov. Značilno za varovance, ki jih obravnava socialna dejavnost je tudi, da nimajosvojcev ali da zanje niso sposobni ali ne želijo skrbeti. Večina jih je brez širše socialne mreže ali pa je le-tapomanjkljiva. Največkrat varovanci socialne dejavnosti patronažnega varstva niso poznani drugim javnimslužbam in bi brez delovanja rajonskih patronažnih medicinskih sester bili še dolgo anonimni.2 Program dela socialne dejavnostiProgram dela socialne dejavnosti je bil zastavljen v skladu s potrebami na terenu kot so jih zaznale rajonskepatronažne medicinske sestre. Na omenjeni relaciji poteka večina stikov socialne dejavnosti. Potrebevarovancev so bile podobne tistim izpred zadnjih nekaj let, prav tako tudi struktura. Glavnina dela je bilanamenjena duševnim bolnikom in starostnikom, predvsem tistim z demenco ali drugimi oblikami psihičnespremenjenosti. Drugi vidik socialne dejavnosti je predstavljala edukacija rajonskih patronažnih medicinskihsester iz področja socialnega varstva.3 Realizacija delovnih nalogRealizacija delovnih nalog je bila sprotna kot je to zahtevala pereča problematika. Ko se s socialnoproblematiko naših varovancev soočimo v patronažnem varstvu , je le-ta že večplastna, saj traja večinomadaljše časovno obdobje. Iz tega razloga je potrebnih več kontaktov in koordinacije s posameznimi javnimislužbami, da lahko varovanca predamo v strokovno obravnavo le-teh. Skladno s poglabljanjem socialneproblematike, ki smo ji v patronažnem varstvu priča zadnja leta, se povečuje število strokovnih storitevsocialne dejavnosti.189

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20064 Strokovni vidikTa vidik celokupne zdravstveno socialne obravnave varovancev patronažnega varstva in njihovih družintemelji na zakonih in sodobnih teorijah patronažne zdravstveno socialne obravnave kakor tudi teorijahsodobnega socialnega dela.Na omenjenih teorijah in praktičnih izkušnjah se je izvajalo delo socialne dejavnosti predvsem na področju:- detekcije socialne problematike na terenu, skupaj z rajonskimi patronažnimi medicinskimi sestrami,- pomoči pri prepoznavanju socialne stiske ali težave- ocene možnih rešitev- seznanjanja varovanca z možnimi socialno varstvenimi storitvami in dajatvami- predstavitve mreže izvajalcev, ki lahko varovancu nudijo pomoč- pomoči varovancem pri vzpostavljanju stikov z drugimi javnimi službami in- strokovne pomoči rajonskim patronažnim medicinskim sestram iz področja socialnega dela5 Osnovne značilnostiOsnovne značilnosti obravnavanih varovancev v socialni dejavnosti so bile:- nizki dohodki- nizka in pomanjkljiva izobrazba- dotrajana, neprimerna stanovanja- skromna higienska merila- neustrezna , pomanjkljiva socialna mreža ali njena odsotnost- osamljenost in izolacija od socialnega okolja- nezaupljivost in težko sprejemanje sprememb in posegov v ustaljen način življenja- izkoriščanost, zadolženost, pomanjkanje- psihična spremenjenost, duševne bolezni, demenca…Veliko varovancev patronažnega varstva živi v neugodnih pogojih leta dolgo. Pogosto okolica le sluti njihovostisko ali pa še to ne. Zaradi tega se način socialnega dela z varovanci patronažnega varstva vsaj v začetkuobravnave velikokrat razlikuje od tistega, ki ga opravljajo n. pr. v Centrih za socialno delo.V socialni dejavnosti smo delo z varovanci pričeli opravljati na predlog oz. prijavo:- rajonskih patronažnih medicinskih sester- sorodnikov, sosedov- bolnišnice, predvsem oddelka za psihiatrijo- ambulant, dispanzerjev, predvsem dispanzerja za psihohigieno- centrov za socialno delo- humanitarnih organizacij ( Rdeči križ, Karitas)- anonimnih prijav- šol, vrtcev- policije…Tudi v letu 2006 je socialno delo potekalo predvsem pri dveh skupinah naših varovancev, to so bili:- stari, osamljeni ljudje in- duševni bolniki190

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20066 Doseganje ciljevZa doseganje ciljev, ki smo si jih zastavili za učinkovito reševanje socialnih problemov, smo vzpostavili mnogepovezave. Povezovali smo se na različnih nivojih:- največ z rajonskimi patronažnimi medicinskimi sestrami,- ambulantami in dispanzerji znotraj Zdravstvenega doma, največ z Dispanzerjem za psihohigieno,- SBM, največ z Oddelkom za psihiatrijo- Centri za socialno delo Maribor, Pesnica in Ruše- Centrom za pomoč na domu- humanitarnimi organizacijami ( Rdeči križ in Karitas )- domovi upokojencev- različnimi občinskimi službami itd…7 Strokovno izpopolnjevanjeUdeleževali smo se strokovnih izpopolnjevanj, predvsem na temo starostnikov, psihičnih sprememb v starostiin duševnih bolezni, saj je v socialni dejavnosti patronažnega varstva največ strokovnih intervencij bilonamenjenih prav njim.Tako smo se 10.04. 2006 udeležili strokovnega srečanja Sekcije socialnih delavk in delavcev v zdravstvu, kije potekalo v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Srečanje je bilo v veliki meri namenjeno prav problematikivarstva starih. Na njem smo skupaj izoblikovali nekaj predlogov, s katerimi bi morda lahko problematiko maloomilili. Predloge smo poslali na različne naslove, a zadovoljivih odgovorov nismo dobili.07. in 08. novembra 2006 smo se udeležili strokovnega srečanja na temo: Socialno delo v socialnovarstvenihzavodih na prepihu sprememb, ki so se ga udeležili različni strokovnjaki iz javnih služb in predstavnikiministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Najbolj vroča razprava je potekala v tistem delu, kjer smoudeleženci razpravljali o predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj so gledanja zelo različna.Z različnimi spremembami in novostmi s področja socialnega dela smo rajonske patronažne medicinskesestre sproti seznanjali skozi vse leto 2006 na timskih ali delovnih sestankih.8 ZaključekVse leto 2006 smo se trudili delati po najboljših močeh. Maksimalno smo uporabljali svoje znanje in izkušnje,se povezovali z različnimi strokovnjaki in institucijami, opozarjali na škodljive posledice nekaterih političnihodločitev, a ni videti, da se bo na opisanem področju kaj veliko spremenilo. Zato menimo, da je potrebno šenaprej opozarjati na problematiko naših pacientov povsod tam, kjer lahko pomagajo k reševanju tega že letaperečega problema.191

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO ZA PATRONAŽNO ZDRAVSTVENO NEGO NOSEČNICE,OTROČNICE IN NOVOROJENČKA V SLUŽBI POLIVALENTNE PATRONAŽE MARIBORZA LETO 2006Romana Likar, dipl. m. s.odgovorna medicinska sestra za babiško zdravstveno nego192

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Predstavitev dejavnostiZdravstvena nega nosečnice, otročnice in novorojenčka je ena izmed najstarejših oblik patronažne dejavnostiv družinah in je sestavni del Polivalentne patronažne službe, ki jo izvajajo višje ali diplomirane medicinskesestre, na mestnem in izven mestnem terenskem območju. Delo izvajajo po sodobni metodi dela, to je poprocesu zdravstvene nege.Na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka so patronažne medicinske sestresamostojne in zagotavljajo kontinuirano zdravstveno nego.So pa tudi zelo pomemben člen v verigi služb, kiskrbijo za rojstvo zdravega otroka in njegov normalen razvoj v biosocialnem okolju.2 Vitalno statistični podatkiV letu 2006 je na mariborskem območju rodilo 2148 žena, kar je 1,8% več, kakor v preteklem letu.• Na območju, ki ga pokriva ZD Dr. Adolfa Drolca je bilo 1413 porodov;• Slovenska Bistrica: 234• Lenart: 143• Ostale občine: 237• Patronažne medicinske sestre s koncesijo: 121V naši službi smo v letu 2006 obravnavali 1413 otročnic, od tega na mestnem območju 824 in na izvenmestnem območju 589. V primerjavi s preteklim letom se je število porodov na mestnem območju povečalo za2,7%, na izven mestnem območju pa se je zmanjšalo za skoraj 8%.Vzrok za to je, v povečanju števila patronažnih medicinskih sester s koncesijo iz ene na deset in to samo naizven mestnih območjih. To povečanje znaša kar 756%.V letu 2006 smo ponovno imeli samo dva poroda doma brez strokovne pomoči in to na zunanjem terenskemobmočju. Za oba je bil značilen zelo hitro potekajoč porod in obe ženi sta bili mnogorodnici. Z novorojenčki stabili prepeljani v SBM na porodniški oddelek, kjer sta bili ustrezno oskrbljeni.Rodilo pa se je tudi 19 dvojčkov in sicer, 112 na mestnem območju in 7 na izven mestnem območju.Podrobni vitalno statistični podatki so razvidni iz Tabele I.Priložena pa je tudi tabela III, ki nam prikazuje vitalno statistične podatke razdeljene na mestno in izvenmestno področje.3 Analiza nosečnicV letu 2006 je bilo v Patronažni službi Maribor evidentiranih 1020 nosečnic, kar predstavlja 72.18 % glede naštevilo rojstev ( leta 2005-59,29; leta 2004-59%,18; leta 2003- 60,33%; leta 2002- 67,05%; leta 2001-63,77%; leta 2000- 61,05%; )V letu 2005 smo dobili kar za 13% več izpolnjenih obrazcev nosečnic v primerjavi s preteklim letom, kar kaže,da so naša prizadevanja naletela na pozitiven odziv in da v ginekoloških ambulantah dosledneje izpolnjujejopredpisane obrazce. Ugotovili smo, da nam je, DŽ ZD Dr. Adolfa Drolca posredoval 33,03% od evidentiranihnosečnic, kar je nekoliko manj kot v preteklem letu, bolnišnične ginekološke ambulante 27,15%, kar je kar10% več kot v preteklem letu, ostali zdravstveni zavodi 3,23%, zasebne ginekološke ambulante 30,98%,5,58% od evidentiranih nosečnic pa so odkrile patronažne medicinske sestre same na svojih terenskihobmočjih, kar je prav tako nekoliko manj, kot v preteklem letu.193

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V naši službi smo v letu 2006 obiskali 640 nosečnic, kar predstavlja 62,74% glede na število evidentiranihnosečnic in je nekoliko nižje, kot v preteklem letu, ter pomeni 45,29% glede na število rojstev, kar pa je zaokoli 5% več, kot v preteklem letu, vendar pa je še vedno pod zastavljenimi cilji. Zavedati se moramo, da jenosečnost tisto obdobje v življenju ženske, ko je najbolj dovzetna za nasvete in zdravstveno vzgojo terpogosto pripravljena spremeniti način življenja. Z našim obiskom v tem obdobju, si lahko odpremo vrata vnjeno družino tudi za kasneje, ob pojavu kakršne koli problematike.Analiza nosečnic je prikazana na tabli II.Če pogledamo vzroke za neobiskane nosečnice, ki so delno prikazani na Tabeli II vidimo, da je bilo nosečnic,ki so ostale neobiskane brez kakšnih posebnih vzrokov, torej izključno po naši krivdi 4,31% glede na številorojstev , kar pa je več, kot v preteklem letu. Še vedno pa so predstavljale velik problem nosečnice, ki sospremenile svoj naslov, ali pa so bile sploh nepoznane na terenu, bistveno pa se je povečalo tudi številopredčasnih porodov. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela, da bi se približali ciljem, to je obiskati vsakoevidentirano nosečnico. Znak, da se trudimo je tudi to, da so patronažne medicinske sestre na svojih terenskihobmočjih same odkrile 5,58% nosečnic glede na število rojstev, kar nedvomno kaže na to, kako se zavedajopomena teh obiskov.4 Analiza obiskov otročnic in novorojenčkovV nadaljevanju je prikazana analiza obiskov otročnic in novorojenčkov ter patologija, ki se je pri njih pojavljala.Posamezni prikazi so ponazorjeni tudi z tabelami in grafi.4.1 Število obiskov patronažnih medicinskih sester pri otročnicah z novorojenčkiPovprečno število obiskov, ki so jih patronažne medicinske sestre v letu 2006 opravile pri otročnicah znovorojenčki je ostalo na nivoju preteklega leta. Vsak novorojenček je bil v povprečju obiskan 7,26 krat, namestnem območju 7,45 krat in na izven mestnem območju 6,99 krat. Čeprav je po pravilih obveznegazdravstvenega zavarovanja novorojenček in dojenček do enega leta skupaj opravičen do šestih obiskovpatronažne medicinske sestre, pa je povečano število obiskov na domu nedvomno posledica krajšanjaležalnih dob v bolnišnicah.4.2 Odpusti otročnic in novorojenčkov v domačo oskrboV letu 2006 so bile otročnice z novorojenčki hospitalizirane na Porodniškem oddelku SBM v povprečju 5,44dni, kar je zopet nekoliko manj, kot v preteklem letu. Kar 63,43% vseh, pa je bilo v domačo oskrbo odpuščenihdo petega dne. Ker so domov prihajali vse mlajši novorojenčki, pri katerih je bila možnost, da se razvijekakšna patologija bistveno večja kot pri starejših novorojenčkih, je bilo povečanje števila obiskov in krajšipresledki med njimi nedvomno utemeljeno.4.3 Bolezenski znaki pri novorojenčkih, ki so se razvili doma, po poročanju patronažnihmedicinskih sesterV preteklem letu so bili najpogostejši vzrok za napotitev novorojenčka k zdravniku po poročanju patronažnihmedicinskih sester znaki prehladnih obolenj, takoj nato pa razne težave v zvezi z popkom ( krvavitev,granulom, vnetje ), na tretjem mestu rumena obarvanost kože in sluznic. Ostali znaki so se pojavljali vmanjšem številu.194

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Zabeleženih je bilo 161 primerov bolezenskih znakov, kar predstavlja 11,35% na število novorojenčkov in jeza 4% nižje, kot v preteklem letu.4.4 Patologija pri obravnavi popka, po poročanju patronažnih medicinskih sesterPatronažne medicinske sestre so v letu 2006 zabeležile 267 primerov nepravilnosti pri celjenju popkovnerane, kar predstavlja 18,82% glede na število novorojenčkov in je za 4% nižje, kot v preteklem letu. Nekolikose je povečalo število granulomov popka in število popkov, ki so potrebovali daljši čas, da je odpadlapopkovina, bistveno pa se je zmanjšalo število primerov daljšega rosenja popkovne rane. Število krvavitev izpopka je ostalo na nivoju preteklega leta. Injekcijo K-vit. je dobilo 24 novorojenčkov, kar predstavlja 31,16%tistih, pri katerih se je pojavila krvavitev iz popka in 1,69% vseh novorojenčkov.Podrobnosti so prikazane na Tabeli IV4.5 K zdravniku napoteni in hospitalizirani novorojenčki, po poročanju patronažnihmedicinskih sesterPatronažne medicinske sestre so ob izvajanju zdravstvene nege novorojenčka, le tega neprestano opazovalein ob pojavu bolezenskih znakov so novorojenčka napotile k pediatru v ustrezno zdravstveno ustanovo. V letu2006 je bilo takšnih novorojenčkov 117 ali 8,25% vseh novorojenčkov, kar je 2% manj, kot v preteklem letu.Hospitaliziranih je bilo 28 ali 23,93% od napotenih k zdravniku in 1,97% vseh novorojenčkov.Tukaj velja še posebej poudariti pomembno vlogo patronažnih medicinskih sester, da pravočasno opazijo vsamorebitna odstopanja in nepravilnosti ter mamico z novorojenčkom pravočasno napotijo v ustreznozdravstveno ustanovo.4.6 K zdravniku napotenih in hospitaliziranih otročnic, po poročanju patronažnihmedicinskih sesterV letu 2006 je bilo k zdravniku napotenih 45 otročnic ali 3,18% vseh , od tega jih je bilo 8 hospitaliziranih, karpredstavlja 17,77% glede na napotene k zdravniku in 0,56% glede na vse otročnice.Najpogostejši vzrok, da so patronažne medicinske sestre napotile otročnice k zdravniku so bile težave zdojkami in s tem povezana povišana telesna temperatura in slabo počutje, na drugem mestu pa je bila vnetaepiziotomijska rana in šivi, ki so popustili. Precej pogoste so bile tudi težave v zvezi z mehurjem in uriniranjemter poporodna krvavitev.4.7 Primerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz porodnišnice in obzaključku obravnave patronažnih medicinskih sesterŠtevilne raziskave so pokazale, da je najprimernejša hrana za novorojenčka materino mleko, zato je našskupni cilj, da bi bilo čim več novorojenčkov in dojenčkov izključno dojenih. Patronažne medicinske sestrelahko s svojim delovanjem bistveno pripomoremo k doseganju tega cilja.V letu 2006 je bilo ob odpustu iz porodnišnice izključno dojenih 1114 novorojenčkov ali 78,56%. Dojenih zdodatkom humanega mleka je bilo 280 novorojenčkov ali 19,74%. Hranjenih po steklenički z prilagojenimmlekom pa je bilo 24 novorojenčkov ali 1,69%.Patronažne medicinske sestre zaključijo obiske pri novorojenčku med tremi tedni in enim mesecem otrokovestarosti. Ob zaključku naših obiskov smo ugotovili, da je bilo izključno dojenih 975 ali 68,75% novorojenčkov,kar pomeni za 4% več izključno dojenih novorojenčkov, kot v preteklem letu. Dojenih z dodatkom je bilo 332195

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006ali 23,41% novorojenčkov. Hranjenih po steklenički z prilagojenim mlekom pa je bilo 111 ali 7,82%novorojenčkov, kar je za 2,5% manj, kot v preteklem letu.V času naših obiskov se je odstotek samo dojenih sicer znižal za 10%, vendar pa so rezultati boljši, kot vpreteklem letu in je ob zaključku naših obiskov še vedno 92,16% novorojenčkov dobilo materino mleko.Nedvomno je to tudi rezultat strokovnega in kvalitetnega dela patronažnih medicinskih sester.Podrobnosti so prikazane na Tabeli V.5 Notranja organiziranostZdravstveno nego nosečnice, otročnice in novorojenčka izvajajo dipl. ali višje medicinske sestre na mestnemin izven mestnem terenskem območju. Kontinuiteto dela zagotavljamo z dnevnim osebnim prevzemomotročnic in novorojenčkov, ki so odpuščeni v domačo nego in oskrbo iz Porodniškega oddelka. Patronažnamedicinska sestra družino z novorojenčkom obišče takoj naslednji dan, tudi ob nedeljah in praznikih, saj je vta namen, organizirana dežurna služba.Za doseganje dobrih rezultatov, so potrebne redne koordinacije z vsemi službami, ki skrbijo za nosečnice,otročnice in novorojenčke ter dojenčke. To so: Dispanzer za otroke, Dispanzer za žene, Porodniški oddelek,Otroški oddelek, Ginekološki oddelek - Specialistične ambulante, Neonatalna ambulanta, ter tudi vsi zasebnikiv Ginekoloških ambulantah in Pediatričnih ambulantah. Prav tako se redne koordinacije nadaljujejo zpatronažnimi medicinskimi sestrami, ki so si pridobil koncesijo.Dnevno se povezujemo tudi z Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica in Zdravstvenim domom Lenart, zaradipredaje otročnic z novorojenčki ter nosečnic, občasno pa tudi z ostalimi Zdravstvenimi domovi.6 Opremljenost za deloV preteklem letu smo bili, klub finančnim težavam v zavodu, dobro oskrbljeni z sanitetnim materialom,zdravili, kakor tudi z ostalimi, za delo potrebnimi pripomočki. Za kvalitetno izvajanje zdravstvene negenosečnice, otročnice in novorojenčka je dobra opremljenost patronažnih medicinskih sester eden od temeljnihpogojev.Za oskrbo popkovne rane smo uporabljali sete za enkratno uporabo, od razkužil pa 70% alkohol. Enakarazkužila so uporabljali tudi na Porodniškem oddelku. Ves čas smo poudarjali tudi nujnost uporabe zaščitnihpredpasnikov, ki so lahko iz blaga ali pa za enkratno uporabo, ter dosledno razkuževanje rok, tako za zaščitopatronažne sestre, kot tudi naših varovancev.Trudili smo se, da smo tudi na področju zdravstvene nege nosečnice, otročnice in novorojenčka spremljali vsenovosti in jih pri svojem delu tudi upoštevali. V ta namen smo se v čim večjem številu udeleževali strokovnihizpopolnjevanj, za kar gre nedvomno zahvala našemu vodstvu, ki nam je to omogočilo. Novosti iz strokovnihizpopolnjevanj pa smo redno posredovali tudi kolegicam, s poročanjem na delovnih sestankih.196

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20067 ZaključekOb zaključku leta smo zbrane podatke in uspešnost dela analizirali in primerjali s preteklim letom ter na osnovidobljenih rezultatov načrtovali delo v prihodnosti. Pri tem smo ugotavljali, kje smo bili uspešni, kje pa lahkonekatere pokazatelje še izboljšamo. Ravno kakovost našega dela in zadovoljstvo naših varovancev nam morabiti vodilo za načrtovanje v naprej. So stvari, ki bi jih lahko storili tudi drugače, vendar pa na splošno lahkougotavljamo, da smo leto uspešno zaključili in smo z opravljenim delom lahko zadovoljni. Kakor povsod, setudi v naši službi večkrat srečujemo z raznimi težavami in omejitvami, ki pa jih z dobro voljo in skupnimi močmiskušamo odpraviti ali pa vsaj omiliti.Patronažne sestre se zavedamo pomena, velike vloge in odgovornosti, ki jo imamo v družini, kjer lahko zsvojim delom, opravljenim na visoki strokovni ravni, razumevanjem in humanostjo, pomagamo vzpostavitiharmonijo med materjo in otrokom ter ostalimi družinskimi člani.Ravno zaradi velike odgovornosti, ki jo čutimo do družine, se želimo kontinuirano izobraževati in dopolnjevatisvoje znanje, ter pri svojem delu novosti tudi upoštevati.Zadovoljna, pomirjena mamica in otrok, ki lepo napreduje pa je znak, da nam je uspelo. Pomeni pa tudi velikomotivacijo in vzpodbudo za naprej.197

8 Vitalno statistični pokazatelji v zdravstveni negi otročnice in novorojenčka v letu 2006Tabela IOBČINAŠtev.Število porodov Štev.Štev.Štev.Štev. Štev.mrtvoroj.v zdrav. negi por. %%% mrtvorojenihotr. odd% umrlih na %gem. trigem.in umrlihotr. in nov. BSP.na otr. odd.%Maribor 1413 2 0,14 19 1,34 / / 6 0,42 8 0,56 14 0,99Slov. B. 234 / / 6 2,56 / / / / / / / /Lenart 143 1 0,69 3 2,09 / / 1 0,69 / / 1 0,69Drugeobčine237 1 0,42 8 3,37 1 0,42 / / 2 0,84 2 0,84Teren -privat121 / / 3 2,47 / / 1 0,82 / / 1 /Skupaj 2148 4 0,18 39 1,81 1 0,04 8 0,37 10 0,46 18 0,83198

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068.1 Analiza nosečnic v letu 2006Tabela IIŠtevilo %%Štev. evid. Štev.1x obiskane2x obiskane% obiskanih na evid. na štev.%OBČINA nosečnic rojstevnosečnicnosečnicnosečnic nosečnic rojstev%MB mesto 622 824 75,48 376 60,45 45,63 376 60,45 / /MB okolica 398 589 67,57 264 66,33 44,82 264 66,33 / /Skupaj 1020 1413 72,18 640 62,74 45,29 640 62,74 / /%OBČINA%Štev. hosp. % na% naŠteviloŠtevilonaNeuspešnona štev.nos.in štev.štev.nezajetih % preseljen.Ab štev.iskanenezaj.predčasni nezajetihnezajetihnosečnicnosečnicnezaj.nosečnicenos.porodi nosečnicnosečnicnos.MB mesto 246 39,54 65 26,42 6 2,43 59 23,98 54 21,95MB okolica 134 33,66 32 23,88 5 3,73 28 20,89 36 26,86Skupaj 380 37,25 97 25,52 11 2,89 87 22,89 90 23,68199

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068.2 Vitalno statistični podatki razdeljeni na mesto in okolico v letu 2006Tabela IIIMARIBORŠtev.otročnic%PorodiBSP%Štev.gemin.%Štev.trigem.%Štev.mrtvoroj.%Mesto 824 58,31 / / 12 1,45 / / 3 0,36Okolica 589 41,68 2 0,33 7 1,18 / / 3 0,50Skupaj 1413 100 2 0,14 19 1,34 / / 6 0,42Štev.Štev. umrlihmrtvoroj. in%MARIBOR na otr.odd.umrlih na otr.% Adopcije %odd.Mesto 5 0,60 8 0,97 / /Okolica 3 0,50 6 1,01 / /Skupaj 8 0,56 14 0,99 / /200

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068.3 Patologija v zvezi z popki po referiranju patronažnih med. sesterTabela IVMESTO OKOLICA SKUPAJVRSTAPATOLOGIJEPopek -krvavelPopek –rosilPopek –granulomPopek –vnetPopek –pozno odpadelPopek se jegnojil% na% naŠtevilo% na% našteviloŠtevilo številoSkupaprimeroštevilošteviloprimeroprimerov primerojvnovoroj.novoroj.vv% na % naštevilo številoprimerov novoroj.45 26,94 5,43 32 32,00 5,42 77 28,83 5,4355 32,93 6,46 12 12,00 2,03 67 25,09 4,7238 22,75 4,58 32 32,00 5,42 70 26,21 4,93/ / / / / / / / /27 16,16 3,26 24 24,00 4,06 51 19,10 3,592 1,19 0,24 / / / 2 0,74 0,14Skupaj 167 100 20,16 100 100 16,94 267 100 18,28K- vitamin 14 31,11 1,69 10 31,25 1,69 24 31,16 1,69201

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068.4 Primerjava vrste prehrane pri novorojenčkih ob odpustu iz Porodnišnice in ob zaključkuTabela Vobravnave patronažnih medicinskh sester v letu 2006MESTO OKOLICA SKUPAJVrstaOb ObOb ObOb Ob % ob % obprehrane odpustu zaključku odpustu zaključku odpustu zaključku odpustu zaključkuSamo dojeni 659 583 455 392 1114 975 78,56 68,75Dojeni zdodatkomHranjeni zprilagojenimmlekom155 193 125 139 280 332 19,74 23,4114 52 10 59 24 111 1,69 7,82Skupaj 828 828 590 590 1418 1418 100 100Število otročnic na območju Maribora14501400število1350130012502002,2003,2004,2005,20062002 13692003 13592004 13282005 14472006 1413202

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006% Patologija v zvezi s popki, evidentirana pri obravnavi novorojenčkov2520%1510502002,2003,2004,2005,20062002 15,262003 12,462004 13,532005 22,062006 18,28203

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO DOMICILIARNE FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2006Sabina Korda, viš. fiziot.odgovorna za domiciliarno fizioterapijo204

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006PovzetekV prispevku je opisan koncept sodobne fizioterapevtske obravnave bolnika v domačem okolju..Tehnike in metodedela se namreč v domačem okolju velikokrat razlikujejo od dela v različnih institucijah. Vedno krajše ležalne dobev bolnišnicah, dolge čakalne dobe organizirane fizioterapevtske obravnave v bolnišnicah, zasebnih ambulantah inInštitutu za rehabilitacijo so vzrok za še večjo negotovost in strah bolnika in njegovih najbližjih.Naslednji prispevek je pravzaprav kratek prelet in opis dela fizioterapevta v domačem okolju.Ključne besede: obravnava bolnika na domu, edukacija svojcev, problematika velikega števila bolnikov1 UvodFizioterapevstka dejavnost v okrilju Organizacijske enote Patronažno varstvo je z kratkimi prekinitvamiorganizirana že od leta 1989. Sama pa v tej enoti delam že pet let. Način in organizacija dela v Patronažnemvarstvu sta se močno razlikovala od dela, ki sem ga do tedaj izvajala. Poudarek na začetku je bil torej postavitineke nove smernice in organizirati delo.Z grenkobo pa ugotavljamo, da kljub prizadevanju vodstva OE, izvaja fizioterapijo na domu le ena fizioterapevtka.Pa tudi v širšem slovenskem področju ni nič bolje, saj je edini fizioterapevt, ki opravlja to dejavnost na domu, vPatronažnem varstvu v Celju.2 Obravnava bolnika na domu in njene značilnostiPri obravnavi bolnika na domu velikokrat naletimo na negotovost, strah tako bolnikov kot njihovih svojcev. Papoglejmo zakaj.Bolnik ima bodisi zdravstveni pregled bodisi operativni poseg v bolnišnici. Bolnišnično okolje je bolniku tuje, pavendar je zanj lepo poskrbljeno. Zdravstveno osebje skrbi zanj in mu pomaga. Hodniki so široki, svetli, stopniceso narejene po gradbenih standardih ,stavbe imajo dvigala. Bolnišnične-negovalne postelje se prilagajajo njegovivelikosti, mizica je ob postelji. Še in še bi lahko naštevala.Ko se približuje datum bolnikovega odpusta iz bolnišnice, mu osebje da vedeti, da bo zanj dalje poskrbljeno.Skratka, bolnik pride domov. Tam pa velikokrat doživi šok. Saj je prej njemu znano , domače okolje,sedaj tuje,nevarno.Hodniki doma so velikokrat preozki, vse stavbe nimajo dvigal, kopalnice in stranišča so našemu bolniku sedajnefunkcionalna. Velikokrat potrebuje bolnik po odpustu iz bolnišnice še nadaljnjo zdravstveno nego in velikomedicinsko-ortopedskih pripomočkov, ki jih je v bolnišnici dobil, sedaj pa si jih mora sam ali pa s pomočjonjegovih svojcev karseda hitro priskrbeti.Vse to je povezano z tekanjem, iskanjem raznih receptov, iskanja najbolj primernih in funkcionalnih pripomočkov.Prav v tem trenutku je svetovanje patronažne medicinske sestre izredno pomembno. Vodenje in informiranjesvojcev velikokrat zmanjša napetost in negotovost in pa občutek, da z novo nastalo situacijo niso sami.Druge pomembne razlike med bolnišničnim opravljanjem fizioterapevtske dejavnosti je tudi v raznolikosti bolnikov.V bolnišnici so bolniki opredeljeni v določena področja problematike, na primer: ortopedske problematike naoddelek za ortopedijo, interne bolezni na oddelke za interna obolenja, respiratorna-pljučna obolenja na oddelekza pljučne bolezni, in tako naprej.205

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Bolniki so v bolnišnicah in inštitutih nekako opredeljeni tudi po starosti.V domačem okolju seveda tega ni. Starost in problematika bolnikov, ki so obravnavani v domačem okolju, je zelopestra.Prav tako je pomembno omeniti tudi socialne razlike med bolniki. V bolnišnicah to ni tako opazno,saj imajobolniki bolnišnična oblačila, za vse ostalo pa je poskrbljeno. Doma so te socialne-finančne stiske zelo opazne.Velikokrat so vzrok za nastanek konfliktnih situacij, ko bolnik oziroma svojec ni v stanju organizirati ali priskrbetidoločeno stvar,ki smo jo zahtevali ali pa je pomembna pri nadaljnji rehabilitaciji.Tudi geografska razpršenost bolnikov je specifična za fizioterapevtsko obravnavo na domu.Vse to pa je tudi vzrok, da smo na začetku postavili določene smernice in organizirali svoje delo. Bolnike smorazdelili na dve veliki skupini:- Prva skupina zajema bolnike z nevrološko oziroma nevrokirurško problematiko- V drugi skupini pa so bolniki z ortopedsko, travmatološko, internistično ter ostalo problematikoObravnava bolnika pri teh bolnikih se razlikuje tako po tehnikah in metodah dela, kot tudi po zahtevnosti in dolžineobravnave. Vsakemu bolniku priredimo individualni program rehabilitacije. Ravno tukaj pa se velikokrat pojavijoproblemi, ko so cilji in želje bolnikov ter njihovih svojcev postavljene previsoko.Le malo je namreč takšnih varovancev, ki takoj po bolnišnični obravnavi dobe nadaljnjo obravnavo v zdraviliščuoziroma v Inštitutu za rehabilitacijo. Razumljivo pa je tudi to, da tako fizično kot tudi organizacijsko ne morem bitiprisotni pri izvajanju rehabilitacije pri vsakem bolniku vsak dan.V proces rehabilitacije in optimalne resocializacije posameznika niso vključeni samo zdravniki, medicinskesestre, fizioterapevti ter ostali zdravstveni delavci, pač pa tudi svojci bolnikov oziroma njihovi najbližji. Pri edukacijisvojcev je potrebno upoštevati tudi njihovo sposobnost in možnost sodelovanja ter možnost izgorevanja. Zaraditega je sodelovanje in edukacija sodelujočih v procesu rehabilitacije izredno pomembna. Učimo jihpostopoma,skupaj rešujemo probleme, postavljamo skupne cilje ter sproti nadgrajujemo, dopolnjujemo terspreminjamo elemente v procesu rehabilitacije. Že občutek, da niso z novonastalo situacijo sami, pripomore kboljšemu sodelovanjuV primeru, da svojcem oziroma bolnikovim najbližjim omogočimo le en sam obisk in konzultacijo ter možnostučenja, privede to v slabo zaupanje v terapijo in samo rehabilitacijo. Pa tudi pojav izčrpanosti in izgorevanja jedosti pogostejši.Tak način dela pa pomeni tudi možnost pravočasnega ugotavljanja in s tem tudi preprečevanje konfliktnih situacij.S pravilnim podajanjem informacij vzpostavimo tako tudi pravilen, zdrav, pozitiven ter aktiven medčloveški odnos.Pri obravnavi bolnika na domu pa ne moremo iti mimo problematike nabave medicinsko-ortopedskihpripomočkov. Na tržišču je preveliko ponudnikov z zelo slabimi oziroma nefunkcionalnimi pripomočki.206

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Bolniki in njihovi svojci so tako nenehno izpostavljeni pravi poplavi teh proizvodov. Velikokrat se zgodi, danabavijo medicinsko-tehnični pripomoček, ki pa se kasneje izkaže za popolno zgrešenega oziromanefunkcionalnega. Menjava in nabava novega, pa predstavlja potem pravo birokratsko borbo.Na žalost osebje, ki izdaja tehnično-medicinske pripomočke, velikokrat nima ustrezne izobrazbe na tem področju.Zato ni nobeno presenečenje, da ostajajo tako bolezenska problematika posameznika, kakor tudi potreba popravi izbiri pripomočka takemu osebju, prava neznanka.V zaključnem delu tega sestavka bi radi poudarili izreden pomen nenehnega izobraževanja, menjave strokovnihinformacij in mnenj. Naše delo je pomembno in postati mora tudi za ostale zdravstvene pa tudi ljudi drugih strokbolj razpoznavno.Predvsem pa si želimo, da zaradi vse večje problematike zdravljenja bolnikov v njihovem domačem okolju,postane domiliciarna fizioterapija v prihodnosti sestavni del in samoumevna dejavnost v vsakem patronažnemvarstvu. Sama pa se kot fizioterapevtka ne bi več počutila tako osamljeno in neobičajno.207

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILO O DELU KOLABORATIVNEGACENTRA SZO ZA PRIMARNO ZDRAVSTVENO NEGOTatjana Geč, viš. med. ses., univ. dipl. org.vodja208

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekStrokovno poročilo KC SZO je sestavljeno iz posameznih poglavij, ki prikazujejo njegovo delovanje V njihje prikazano strokovno, in kakovostno delovanje. Na kratko so podana pomembna izhodišča, ki vodijo vuspešno, strokovno in mednarodno realizacijo dela KC.1 UvodKC SZO deluje v okviru ZD Maribor že od leta 1986; 14.07.2006 je bil ponovno imenovan za obdobje 4let. V vseh letih svojega obstoja je skrbel za prenos strokovnega znanja na posamezna področjazdravstvene nege. Stkale so se nepozabne vezi med medicinskimi sestrami iz vsega sveta.Najpomembneje je, da smo KC uspeli obdržati še za naslednja štiri leta.2 Predstavitev KC SZOKC SZO za primarno zdravstveno nego Maribor je dejavnost, ki je bila imenovana s strani SZO in seukvarja z razvojem zdravstvene nege na področju primarnega zdravstvenega varstva, s poudarkom napatronažni zdravstveni negi. KC je del uprave, v katerem izvaja vsa dela direktorica OE Patronažnovarstvo in združuje obe funkciji. Glede na naloge, ki jih KC izvaja, je to idealno, vendar tudiobremenjujoče.3 Organigram KC SZOKC SZO je del uprave in v njem izvaja naloge direktorica OE Patronažno varstvoTabela 1: OrganigramVODSTVO ZDKC SZO VODJA14 Program in projekti KC SZOV letu 2006 smo izvedli naslednje projekte, oziroma naloge:• v februarju smo aktivno sodelovali na 5. srečanju pilotske študije Family HealthNurse v Berlinu;• marca smo oddali dopolnjeno vlogo za podaljšanje imenovanja v Kopenhagen;• v mesecu marcu smo se sestali z zasebnicami in skupaj pripravljali novo delitev sredstev zamaterialne stroške;• ob svetovnem dnevu zdravja smo izdali priročnik Skupaj delamo za zdravje in pripravili strokovniseminar na to temo;• v mesecu maju, juniju in juliju smo gostili 4 študentke iz Univerze v Gracu, kjer smo jim meddrugim tudi organizirali ogled romskega naselja;• v mesecu juniju smo se udeležili srečanja Svetovne mreže KC-ov v Glasgow-u in predstavili našcenter;209

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006• v mesecu oktobru smo gostili predstavnike Taiwan-a in se dogovarjali za možnost usposabljanjanjihovih medicinskih sester;• v mesecu novembru smo na prošnjo Visoke zdravstvene šole Maribor gostili predstavniceNorveške in jim predstavili KC in ZD.5 Realizacija programa dela KC SZORealizirali smo vse naloge, ki smo jih planirali.6 Kadri KC SZOKC SZO nima lastnih kadrov. Svoje naloge izvaja s pomočjo zaposlenih v ZD Maribor.STROKOVNA SREČANJA V KC SZO V LETU 20068765432SKUPAJDOMATUJINASLUŽBENOUNIVERZA101SKUPAJ 8DOMA 4TUJINA 2SLUŽBENO 1UNIVERZA 1Strokovna srečanja so razvidna iz grafa.7 Medijsko predstavljanje KC SZOGlede medijskega predstavljanja KC SZO lahko rečemo, da se predstavlja v večji meri izven Slovenije,zaradi nalog ki jih izvaja. V domačem prostoru pa smo vključeni v okviru ZD Maribor, Univerze vMariboru in Univerze na Primorskem.210

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20068 Znanstveno raziskovalno delo KC SZONa področju znanstveno raziskovalnega dela se vključujemo v delo KC SZO sveta in skupaj z njimiizvajamo projekte. Zadnji projekt je Family Health Nurse, ki smo ga uspešno zaključili.9 Sistem vodenja kakovosti KC SZOV zvezi s sistemom vodenja kakovosti upoštevamo vsa navodila, sprejeta v ZD Maribor in tudi sprotnoprenašamo vse novosti v delo KC SZO.10 Predstavitev nalog KC SZOV letu 2007 bomo izvedli naslednje naloge:• organizacija praznovanja 20. Obletnice KC SZO;• organizacija I. Slovenske konference patronažne zdravstvene nege;• organizacija III. Slovenske konference o negovalnih diagnozah;• aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja 7. april;• prevajanje strokovne literature NIC (Nursing Interventions Classification) in NOC (Nursing OutcomesClassification);• vodenje nacionalne komisije za negovalne diagnoze;• priprava učnih delavnic za medicinske sestre iz tujine;• priprava učnih delavnic za medicinske sestre Slovenije;• sodelovanje z Univerzo v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede in Univerzo na Primorskem,Visoka šola za zdravstvo Izola;• ostale naloge in zadolžitve.11 Sodelovanje KC SZOKC SZO sodeluje z vsemi OE in Upravo ZD Maribor. Pri izvajanju dela je potrebno sodelovanje tudi zdrugimi zdravstvenimi institucijami izven zdravstvenega doma, univerzami, Evropskim uradom SZO,Ministrstvom za zdravje R. Slovenije, Globalne mreže KC, KC SZO Glasgow, državami Vzhodne Evrope,bivšimi republikami Jugoslavije in ostalimi. Sodelovanje je kakovostno, v zadovoljstvo tako udeležencemizobraževanja v KC SZO kakor tudi zaposlenim.Timsko delo je sodobna oblika dela brez katerega se ne more izvajati kakovostna zdravstvena nega. Šeposebej je potrebno poudariti medsebojno v okviru Evropskega urada SZO v Kopenhagen-u.12 Informacijsko komunikacijska tehnologije KC SZOTrenutna informacijska tehnologija sicer zadošča potrebam delovanja KC SZO. Potrebovali pa bi večjozmogljivost računalnika, možnost uporabe raznih priključkov, (CD, video konferenca, komuniciranje prekointerneta in podobno).211

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 200613 ZaključekV upanju, da bo lahko KC SZO Maribor deloval tako uspešno, kot je do sedaj še naslednje obdobje, senajiskrenejše zahvaljujemo vodstvu ZD Maribor za vso dosedanjo podporo in razumevanje. Upamo, dabo tako ostalo tudi v bodočo. Strokovno znanje in širjenje le tega, je največje bogastvo, ki ga lahkodamo naslednjim generacijam.Slika 1: Svečana podelitev diplom na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, prva vrsta odleve proti desni (Anton ŽIDANIK, Tatjana GEČ, Rudi TURK, Ljudmila KOLENC, Dušanka MIČETIĆ - TURKin Bojana FILEJ).212

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Slika 2 : Učna delavnica o negovalnih diagnozah v Kranjski gori, od leve proti desni:(Irena TOPOLOVEC, Irena POŽGAN, Darinka FRAS, Dragica ČODERL, Marjory GORDON in TatjanaGEČ).213

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LETU 2006Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org.Pomočnica glavnega direktorja za zdravstveno nego214

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IzvlečekDejavnost zdravstvene nege predstavlja v vseh zdravstvenih zavodih eno izmed pomembnejših področijdelovanja sistema zdravstvenega varstva, saj predstavlja največjo poklicno skupino vseh zaposlenih. Zato mora ssvojim strokovnim znanjem, organizacijskimi sposobnostmi in izkušnjami sodelovati pri planiranju in realizacijipolitike razvoja.1 Predstavitev dejavnosti zdravstvene negeV Zdravstvenem domu Maribor predstavlja Kolegij zdravstvene nege najvišji posvetovalno operativni organ vstroki zdravstvene nege. Združuje glavne medicinske sestre vseh organizacijskih enot in vodje služb posameznihdejavnosti, v enotna izhodišča stroke zdravstvene nege v zavodu.Kolegij zdravstvene nege je v letu 2006 na svojih 14 sejah reševal tako tekočo problematiko predvsem izvajalcevzdravstvene nege v zavodu kot tudi zavzemal mnoga stališča in sklepe, ki jih je posredoval v realizacijo vodstvuin službam uprave.2 Cilji za leto 2006 in njihova realizacijaZa leto 2006 smo si v Dejavnosti zdravstvene nege zadali cilje, ki smo jim tekom leta sledili in jih poskušalirealizirati.V pričujočem poročilu je izpostavljenih le nekaj področij, ki smo jim v preteklem letu posvečali največjo pozornost.Celovito in enotno vodenje stroke zdravstvene negeV ta namen smo že v letu 2005 ustanovili več delovnih skupin v dejavnosti zdravstvene nege, ki so delovale inrazvijale posamezna področja zdravstvene nege tudi v letu 2006.Delovna skupina za razvijanje negovalnih diagnoz je zelo uspešno delovala. Pripravila in izvedla je tri učnedelavnice za zaposlene izvajalce zdravstvene nege na temo negovalnih diagnoz. V delovno skupino inizobraževanje so bili vključeni člani iz vseh OE. Tako je delovna skupina v svojem poročilu podala sklep, da se zmarcem 2007 v celem zavodu uvede izvajanje zdravstvene nege s pomočjo negovalnih diagnoz.Delovna skupina za negovalne standarde se je v letu 2006 lotila izdelave najpomembnejših standardov.Pripravila je dva nova standarda in sprejela prioritetni plan standardov, ki jih moramo še pripraviti.Delovna skupina za pripravo strokovnih kriterijev za javna naročila se je sestajala pogosto in delovala zeloučinkovito. V sodelovanju s Službo za javna naročila in nabavo je pripravila mnoge strokovne kriterije za pripravorazpisov za razkužila, obvezilni material, male diagnostične aparate, zaščitna oblačila in obutev, obvezilnimaterial.S tem je posledično omogočeno vključevanje izvajalcev zdravstvene nege v pripravo strokovnih kriterijevpredvsem za tiste materiale in sredstva, ki jih pri svojem delu največ uporabljamo.Interno strokovna izobraževanja215

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V okviru Dejavnosti zdravstvene nege smo v letu 2006 izvedli 6 internih strokovnih izobraževanj za izvajalcezdravstvene nege. Iz Registra internih strokovnih izobraževanj v dejavnosti zdravstvene nege je razvidno, da seteh izobraževanj udeležilo skupaj več kot 300 izvajalcev zdravstvene nege.Ker je vrednota zdravstvene nege tudi znanje, smo se trudili vzpodbujati nadaljnje pridobivanje znanja inspretnosti, za strokovni razvoj in izgradnjo osebne in strokovne rasti izvajalcev zdravstvene nege.Skrb za kadrovske vireGlede na različne potrebe po izvajalcih zdravstvene nege, glede na različne obremenitve posameznihdelovnih mest v zavodu in v smislu finančne učinkovitosti, smo se v sodelovanju s Kadrovsko splošno službo,veliko ukvarjali z prerazporeditvami kadra znotraj zavoda.V letu 2006 smo uspeli zaposliti in voditi program in realizacijo pripravništva za 4 diplomirane medicinske sestre in5 zdravstvenih tehnikov.Na Ministrstvo za zdravje smo redno pošiljali priporočila za priznanje pripravništva in strokovnega izpita za tisteizvajalce zdravstvene nege, ki so zaključili program izobraževanja za diplomirane medicinske sestre indiplomirane zdravstvenike, ki imajo dolgoletne izkušnje na področju zdravstvene nege. Tako smo se izogniliodsotnostim zaradi potrebnega opravljanja pripravništva in stroškom za ponovno opravljanje strokovnih izpitov.Vse vloge, ki smo jih posredovali na Ministrstvo za zdravje so bile pozitivno rešene.Skrb za mentorsko mrežoZdravstveni dom Maribor je pomembna učna baza tako Srednji zdravstveni šoli kot tudi Visoki zdravstveni šoli inMedicinski fakulteti.S tem ko je Visoka zdravstvena šola UM uvedla sistem izobraževanja, ki je usklajen z direktivami EU, se nam jeizredno povečalo število ur kliničnih vaj za študente zdravstvene nege. Tako da smo še dodatno razširili in okrepilimentorsko mrežo, ki smo jo strokovno usposobili in povečali število habilitiranih strokovnih sodelavcev inpredavateljev.V letu 2006 smo organizirali in izvedli klinične vaje iz dispanzerske in patronažne zdravstvene nege za več kot100 rednih in preko 130 izrednih študentov zdravstvene nege.Funkcionalno povezovanje z vsemi dejavnostmi zavodaDejavnost zdravstvene nege daje poudarek povezovanju in sodelovanju z vsemi ostalimi dejavnostmi zunaj inznotraj zavoda. Na seje Kolegija zdravstvene nege redno vabimo glavnega direktorja, direktorja za poslovnezadeve in glede na obravnavano problematiko tudi druge zaposlene v zavodu oziroma vodje posameznih službna katere je obravnavana tematika vezana.Učinkovito in uspešno sodelujemo s Sistemom vodenja kakovosti v zavodu in s Službo za promocijo zdravja inizobraževanja, saj nekatere projekte vodimo skupaj.216

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 Zaključne misli in plan dela za leto 2007V Dejavnosti zdravstvene nege smo v letu 2006 uspešno sledili zastavljenim ciljem in se prilagajali nestabilnemuzunanjemu okolju, da bi tako pripomogli k vsestranski učinkovitosti zavoda.Slediti želimo zastavljenim ciljem v smislu kakovostne obravnava pacientov, zadovoljevanja profesionalnih potrebizvajalcev zdravstvene nege in krepitvi dobrih medsebojnih odnosov, ki so temeljnega pomena za dosego ciljev.Za doseganje temeljnih ciljev zdravstvenih zavodov bo najbrž tudi v Sloveniji potrebno vzpostaviti evropskoprimerljiv model organizacije dejavnosti zdravstvene nege, kar bo omogočilo prevzemanje odgovornosti za lastnodejavnost, njeno interaktivno povezanost z drugimi dejavnostmi ter s tem tudi prevzemanje soodgovornosti zastrokovne in poslovne rezultate zdravstvenih zavodov.Poskušali se bomo še bolj učinkovito in fleksibilno odzivati na spremembe v okolju in upoštevajoč demografskepodatke prebivalcev za katere zagotavljamo zdravstveno varstvo, usmeriti prioritete predvsem v:- Preventivni pristop k vsej populaciji z visokim tveganjem za razvoj določenih obolenj, ki so v porastu( kronične nenalezljive bolezni, duševne motnje).- Skrb za vse bolj starajočo se populacijo, katere problemi in potrebe postajajo obsežnejši, njihovezahteve in pričakovanja vse večja, medtem ko zdravstvena politika šepa za temi potrebami in se rušipod »finančno težo« starajočega se prebivalstva.- Širjenje in uveljavitev timskega sodelovanja med izvajalci zdravstvene nege in povezovanju v širšetime, saj se timsko delo kaže učinkovitejše od dela, ki temelji na tekmovanju ali izoliranem deluposameznika.Vsekakor pa si bomo tudi v bodoče prizadevali za dobre medsebojne odnose, za strpen in spoštljiv odnos dosodelavcev, da bi tako pripomogli k pozitivni organizacijski kulturi v zavodu.In ker se zdravstveni sistem tudi pri nas spreminja, ker tudi zdravstvo postaja vse bolj tehnično usmerjeno in zanekatere žal dobičkonosno, bomo morali bolj kot kdajkoli usmeriti svoja razmišljanja v kakovostno komunikacijotako s pacienti, kakor tudi s sodelavci. Vse bolj se je namreč potrebno zavedati, da je prav slaba komunikacijetista, zaradi katere niso nezadovoljni samo pacienti, ampak tudi zdravstveni delavci.Ob tem pa se srečujemo s paradoksom, da v času globalne komunikacije in interneta razpadajo medosebniodnosi, razpada pristna komunikacija tako med zdravstvenimi delavci in pacienti, kakor tudi med sodelavci.Vemo namreč, da pri zdravju in bolezni obstajajo dimenzije, ki jih zgolj medicinsko tehnična diagnostika ne zazna.Zato bomo morali vsi, tako v zdravstveni negi, kakor tudi v medicini, več pozornosti in časa posvetiti predvsemtisti človeški sferi doživljanja pacientov, da bodo od nas odhajali zadovoljni in se bodo k nam tudi vračali.217

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELOVANJU HIGIENSKO OSKRBOVALNE SLUŽBE V LETU 2006Majda Medved, dipl. m. s., higienikvodja službe218

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 UvodHigiensko oskrbovalna služba deluje v zavodu predvsem na področju preprečevanja in obvladovanjabolniščničnih okužb in skrbi za urejeno delovno okolje zaposlenih.V letu 2006 je delovala služba kot celota v procesu preprečevanja okužb z celovito ponudbo izvajanja storitevznotraj zavoda in tudi navzven ter s tem pridobivanja storitev in sredstev na trgu.V letu 2006 se je v okviru zavoda izvedla predaja 5 objektov v upravljanje občinam: ZP Fram, ZP Sladki vrh, ZPŠentilj, ZP Lovrenc na Pohorju in ZP Miklavž. Upravljanje nad objekti so prevzele občine, vendar je ostalonesprememnjeno sodelovanje na področju čiščenja, pranja in steriliziranja.2 Čiščenje in ravnanje z odpadkiČiščenje in vzdrževanje objektne in izvenobjektne higiene se izvaja na 41 lokacijah z 62 delovišči. Storitvečiščenja izvajamo tudi 43 zasebnikom na 18 deloviščih. Pridobivanje sodelovanja z zasebniki je preko celegeporočevalskega obdobja nemoteno.Delovni proces se izvaja po veljavnih standardih čiščenja v zavodu v smislu obvladovanja in preprečevanjabolniščničnih okužb. Vedno več je delovišč, ki se čistijo tudi dvakrat dnevno ali več, odvisno od delovnegaprocesa (izmensko delo, dežurstva). Po zbranih podatkih je dnevno v obravnavi 30.000 m2 talnih površinčiščenja, z vso pripadajočo opremo v prostorih.. Oddaljenost med delovišči je organizacijsko zelo zahtevna(največja razdalja med delovišči je tudi do 50 km), saj je potrebno prav vsa delovišča dnevno obravnavati kar je zozirom na kadrovsko zasedbo zelo težko izvedljivo.Delovišča so različna po oceni tveganja glede na področje izvajanja zdravsvene dejavnosti in glede pogostosti inkakovosti izvajanja storitev čiščenja in posledično tudi izvajanje in vzdrževanju ustrezne higiene v prostoru, kizagotavlja varno in nemoterno izvajanje delovnega procesa v smislu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnihokužb.V tem poročevalskem obdobje smo imeli nadzor s strani zdravstvenega inšpektorata kar na 39 deloviščih in nanjni bilo nobenih pripomb.Ravnanje z odpadki je usklajeno z trenutno veljavno zakonodajo. Odpadki se sortirajo na mestu natanko in seodvažajo s strani pogodbenega odjemalca, odvisno od vrste odpadka. Vsi posebni odpadki, ki nastajajo priopravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah, so označeni s ustrezno klasifikacijsko številkoin se zbirajo v ustrezno embalažo.Letno se za ministrstvo za okolje in prostor pripravi poročilo o vseh odpadkih, ki nastajajo na nivoju zavoda .Prav tako se v Načrt gospodarjenja z odpadki sproti vnašajo dopolnitve ali spremembe glede nastajanjaodpadkov oziroma se dodajajo dopolnitve, usklajene z veljavno zakonodajo.Področje odpadkov je zelo zahtevno in zahteva neprestano spremljanje zakonodaje iz tega področja in ustreznoizobraževanje in obveščanje vseh zaposlenih, tistih kjer odpadki nastajajo, kot tistih ki z njimi rokujejo, jih sortirajo,transportirajo in podobno.3 Kurjenje in urejanje okoljaKurjenje in urejanje okolja poteka na 17 lokacijah, z kurišči na plin oziroma kurilno olje. Kurišča na trdo kurivo vzavodu nimamo več.Kurilno sezono smo pričeli 21.9.2005 in zaključili 5.5.2006.219

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Poraba kuriva je natančno opredeljena v posebnem poročilu, ki se pripravi koncem vsake kurilne sezone, v njemso navedene tudi vse potrebe po popravilih in posegih v kotlovnice.Redno se vršijo nadzori nad kotlovnicami, dimovodi, kontrolo emisij, kot redni nadzori plinskih naprav in kurišč.V tem poročevalskem obdobju je delo opravljalo 5 kurjačev, ki pa so bili zadolženi tudi za urejanje okolja na vsehlokacijah zavoda, kar pa znaša dodatnih 10.000 m2 površin, tako asfaltnih kot zelenic. Na tej površini v zimskemčasu čistimo tudi sneg in skrbimo za varno pot do objektov.Navedeno storitev izvajamo tudi za Staninvest (stanovanjski objekt Gosposvetska 41, Maribor), kar poskušamorazširiti še na druge objekte.4 Centralna sterilizacijaNajpomembnejši dejavnik v procesu preprečevanja bolnišničnih okužb, je nedvomno področje steriliziranja, kinam omogoča varno izvajane zdravstvenih storitev. Proces sterilizacije se izvaja v avtoklavih. Lokacijskovključuje tudi dve področji iz zobozdravstvene dejavnosti.Ker je nadzor procesa steriliziranja zelo pomemben, bi bilo smiselno poenotiti aparature, sistem izvedbe procesasteriliziranja, nadzora in vzdrževanja aparatur. Suha sterilizacija ni zanesljiva in je v centralni sterilizaciji nikjer neizvajamo. Priporočamo vsem deloviščem, kjer še eventuelno sterilizirajo na ta način, da čimprej preidejo nasterilizacijski proces v avtoklavu.V procesu priprave materialov je zelo pomembna tudi termodezinfekcija, ki skrajša postopke priprav v procesusteriliziranja in sedaj to tudi izvajamo.Naročanje materialov ali instrumentov se izvaja s pomočjo naročilnice, ki se piše v treh izvodih, da nam lahkozagotavlja sledljivost in varnost za materiale.Opravljene storitve 2005 2006Sterilizirani instr. 471.035 570.807Sterilizirani seti 78.232 170.427Proces steriliziranja izvajamo tudi za 6 zasebnikov.Število opravljenih storitev na področju steriliziranja se je zelo povečalo, zaradi priprave setov po naročilu, zmožnostjo celotne porabe sterilnega materiala.5 Pranje in oskrba s perilomTudi področje pranja zajema zelo pomemben člen v verigi preprečevanja okužb in varno izvajanje zdravstvenihstoritev. Zelo pomembno je, da dosledno izvajamo sledljivost perila s pomočjo naročilnice za perilo, z ustreznimioznakami za perilo. Samo izvajanje postopka pranja je v skladu z veljavnimi predpisi in standardi, ki veljajo zapralnice v zdravstvenih zavodih.Opravljene storitve 2004 2005 2006Perilo v kg 44.940Št. opranih artiklov 187.556 170.200 148.655Št. zaposlenih 8 7 7 (1 stalež celo leto)Št. opr. artiklov na delavko 23.444 kom. 24.314 kom. 24.775 kom.220

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 smo beležili tudi storitve šivanja in ugotavljamo, da smo opravili 2003 kom strojnega šivanja in 424kom ročnega šivanja. Tu niso všeti gumbi, ki se zašijejo takoj ob likanju.Delo izvajamo tudi 7 zasebnikom.Navedeni podatki kažejo, da sicer število opranih artiklov pada, vendar ne glede na obremenitev delavk. Dodatnosmo evidentirali tudi storitev šivanja, ki pa jih ni malo.Po pogovoru z izvajalci delovnega procesa na deloviščih izvajalcev zdravstvenih dejavnostih ugotavljamo, daimamo zaposleni premalo delovnih zaščitnih oblačil, da bi zagotavljali nemoteno preoblačenje zaposlenih, karposledično zmanjšuje tudi storitve v pralnici.6 Varovanje objektovZelo pomembno je tudi, da je objekt ustrezno varovan, saj zagotavlja za zaposlene in paciente varnejše inkakovostnejšo izvajanje storitev. Glede na veljavno zakonodajo, je nemudoma potrebno sistematično pristopiti kusklajevanju tega področja in ga ustrezno urediti.To področje je še vedno izvajano s strani kurjačev, ki pa niso usposobljeni za to delo in lahko samo začasnorešujejo nastalo neugodno situacijo. Dolgoročno pa je v zavodu potrebno projektno pristopiti k tej nalogi in s temzagotoviti kakovostnejšo in varnejšo izvajanje delovnega procesa tudi v smislu varovanja objektov in podatkov.7 Kadrovska problematikaUgotavljamo, da je zaradi starejšega delovnega kolektiva in večjega števila delovnih invalidov II. in III. kategorije,odsotnost zaradi bolezni pri zaposlenih precejšnja in predstavlja problem za kakovostno in nemoteno izvajanjedelovnega procesa na vseh deloviščih zavoda in izven.Tudi vseh odhodov delavcev nismo v celoti nadomestili, obseg dela pa se ni zmanjšal, saj pridobivamo še vednododatna naročila za čiščenje.Stanje kadra:V lem letu smo imeli 6 odhodov oziroma upokojitev, 4 delavke smo nadomestili z določenim časom, eno delavkosmo sprejeli za nadomeščanje porodnega staleža, torej imamo dva odhoda nepokrita.Invalidnosti in skrajšan delovni čas so zelo velik problem službe, saj imamo 13 delavk, ki delajo skrajšano in dvedelavki, ki sta na čakanju in sploh nista v delovnem procesu.Torej je število delavcev, ki nemoteno delajo v delovnem procesu čiščenja le 47, kar je glede na razdrobljenostdelovišč, zelo malo.Odsotnosti:Glede na navedeno je odsotnost v službi zelo velik problem, kar je zagotovo posledica vseh naštetih invalidnihstanj pri zaposlenih.V letu 2006 ugotavljamo 1408 delovnih dni odsotnosti zaradi bolezni, kar je 7, 91 % odsotnost glede na delovnoobvezo. Odsotnost je manjša za 0,45 % od lani, kar pa je vzrok v manjšem številu zaposlenih in ne v izboljšanjuzdravstvenega stanja zaposlenih.Največja odsotnost je bila v meseu januarju (182 dni), najmanjša pa meseca julija (74 dni).Boleznine nam predstavljajo odsotnost 5,4 delavca preko celega leta, kar je ponovno 0,6 delavca manj kot lani,gre pa na račun zmanjšanja števila delavcev.221

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Delovni čas Higiensko oskrbovalne službe je prilagojen vsem potrebam delovišč v zavodu na vseh lokacijahzavoda. Storitve čiščenja se izvajajo izven delovnega procesa izvajalcev zdravstveni storitev.Strokovno izobraževanje zaposlenih poteka preko celega leta na delovnih setankih službe, ločeno, glede napodročje dela. Medsebojna izmenjava delovnih izkušenj, posredovanje pridobljenih znanj znotraj službe seprenaša med delovnimi sredinami s strani samih delavcev in vodje.Glede na finančne možnosti se udeležujemo tudi izobraževanj izven zavoda v skladu s planom strokovnihizobraževanj.8 Materialni stroškiRedni nadzor nad porabljeno količino materiala, se izvaja nemoteno preko celega leta, vendar so področja, kjerzahtevajo več sredstev tako zaradi povečane cene ali količine.Iz poslovnga poročila je razvidno, da smo v tem letu na nivoju službe obvladovali materialne stroške in jih celo za4 % zmanjšali od preteklega leta, vendar ne gre na račun zmanjševanja obsega dela. Obseg dela je enak, celoširi se, vendar smo dopolnili osebne zadolžitve zaposlenih nad porabo čistilnega materiala.Kljub vsemu racionalnemu obnašanju zaposlenih pa z žalostjo ugotavljamo, da vsem planom navkljub v tem letunismo pridobili niti enega sesalca, ki so nam zelo potrebni za nemoteno izvajanje delovnega procesa, saj jepodročje sesanja že ogroženo in zaposleni nezadovoljni z izvedenimi postopki vzdrževanja objektne higiene. Tudisami ugotavljamo na tem področju največji deficit opreme.Želimo si tudi izboljšati možnost varnega prevoza zaposlenih na področju kurjenja, urejanja okolja in notranjegatransporta posebnih odpadkov, ki nastajao pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, z nabavo novega transportnegavozila.Glede na nekatera okolja, kjer izvajamo delovni proces, bo nedvomno v prihodnje potrebno vlagati določenasredstva za izboljšanje le tega. V preteklosti se to pač ni izvajalo in so sedaj stanja ponekod že alarmantna,neskladna z veljavno zakonodajo, zakar pa nedvomno zaposleni na teh deloviščih niso prav nič krivi in se mi zdiprav, da se nastale situacije korektno reši v zadovoljstvo zaposlenih, z nadaljno možnostjo plasiranja njihovihstoritev s dodatno pridobitno dejavnostjo za zavod.9 Planirane aktivnosti in cilji službeV okviru službe imamo zajetne plane kar na vseh področjih izvajanja delovnega procesa v smislu preprečevanjain obvladovanja bolnišničnih okužb.Ena imed najobsežnejših nalog, ki smo so jih v tem letu zadali in v celoti realizirali, je bilo urediti ustrezentransport sterilnega materiala na vsa delovišča enako. Z nabavo primenih transportnih posod, barvno usklajenih (zelenih), dopolnjenih z ustreznimi delovnimi navodili in oznakami, edukacijo transportnih delavcev, jevzpostavljena strokovno ustrezna transportna pot sterilnega materiala, delovišča pa ustrezno oskrbljena z njim.V pripravi je tudi transportna pot čistega in nečistega perila, prav tako z barvno usklajenimi transportnimi vrečamiin primernejšo osebno zaščito čistega perila.Ob tem bo potrebno pregledati in pripraviti ustrezne pogoje za začasno shranjevanje čistega perila na deloviščihsamih.222

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Nadaljne naloge službe so:- kakovostno izvajanje storitev na vseh področjih službe,- kontinuirano interno usposabljanje zaposlenih,- racionalizacija stroškov,- racionalizacija kadrovskih virov,- vzpostavitev ustreznih in varnih delovnih okolij za zaposlene,- zagotoviti ustrezno varnost zaposlenih, objektov in podatkov,- zagotavljati nemoteno ravnanje z odpadki, skladno z veljavno zakonodajo,- vzpostaviti temeljne začetke informacijske pisarne zavoda.Pri realizaciji navedenih ciljev bo potrebno sodelovanje vodstva zavoda, vseh služb Uprave in vseh OE v zavodu.Z realizacijo vsaj nekaterih ciljev, pa bodo vsekakor postavljeni kakovostnejši pogoji izvajanja storitev za izvajalcein uprabnike.Na podlagi vseh organizacijskih sprememb in delitve izvajanja delovnih procesov na javne in zasebne v okviruHigiensko oskrbovalne službe, ugotavljamo, da je nedvomno strokovno in ogranizacijsko ugodnejše za zavodizvajanje storitev objektne in izvenobjektne higiene vključno z ostalimi storitvami službe v smislu obvladovanja inpreprečevanja bolnišničnih okužb, s svojimi izvajalci.Z ustrezno organizacijo dela, nadzorom materialnih stroškov, kontinuiranim usposabljanjem kadra, je izvajanjestoritev znotraj zavoda z lastnim kadrom racionalnejše in kakovostnejše.Prvenstvena naloga službe je delovati v smislu preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb na vsehpodročjih delovanja, v zagotavljanju izvajanja nemotenega delovnega procesa zaposlenih.10 Pridobivanje sredstev na trguV okviru službe, si bomo še nadalje prizadevali pridobivati nove naročnike naših storitev na področjih, ki jihizvajamo. Kakovostno izvajanje storitev, s primerno usposobljenim kadrom in tržna usmerjenost, bo naše vodilo vprihodnje!Z ozirom na nekatera že navedena dejstva, menim, da bi z nekaj vloženimi sredstvi na nekaterih deloviščih, lahkov prihodnje tržili naše storitve navzven, saj se nahajajo na zelo atraktivni lokaciji sredi mesta, ki je najboljdostopna za vse občane!Vsekakaor pa ne samo ustrezna delovna okolja, modernizirane naprave, avtomatizirani sistemi, mi zaposlenibomo naredili in dali vsebino našim storitvam, občani pa nas bodo izbrali, če bomo kakovostni, strokovni,predvsem pa prijazni in jih bomo spoštovali, tako kot mi pričakujemo od njih!223

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O OPRAVLJENEM DELU HIGIENIKA V LETU 2006Majda Medved, dipl. m. s., higienik224

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Na področju obvladovanja in preprečevaja okužb in zagotavljanja nemotenega izvajanja delovnega procesazaposlenih, je koordinacija postopkov in zagotavljanje ustreznih materialov za varno izvajanje delovnega procesa,naloga higienika zavoda.Prav v zadnjem obdobju se področja delovanja higienika v zavodu širijo, menda bolj kot kdarkoli do sedaj in semu nalagajo odgovorne naloge iz področja obvladovanja in preprečevanja okužb.Že sama priprava izhodišč za področje dela higienika je zelo širora, nenehno mora spremljati vse spremembe napodročju veljavne zakonodaje, različnih strokovnih izobraževanj, uspešno sodelovanje z vodstvom zavoda,koordinacije med zaposlenimi znotraj zavoda, zelo široko koordinacijo navzven od strokovnih do inšpekcijskislužb v regiji in tudi širše.Vse našteto pa zagotavlja ustrezno strokovno izvajanje delovnega procesa higienika zavoda v smislupreprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.1 Inšpekcijki nadzoriStrokovno sodelovanje z zaposlenimi na deloviščih, je bilo še posebej pomembno v pripravi na inšpekcijskenadzore v zavodu, ki so se izvajali v preteklem letu.Tako je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Območna enota Maribor, od 8.8.2006 do 21.12.2006 izvajalredni nadzor nad izvajanjem programa preprečevanja in obvladovanja bonišničnih okužb in ravnanja z odpadki,ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah v Zdravstvenem domu dr. AdolfaDrolca Maribor. Inšpektorji so pregledali postopke izvajanja programa in ravnanja z odpadki v 23 objektih na 39deloviščih zavoda. Ob pregledu niso ugotovili odstopanj od izvajanja programa preprečevanja okužb in veljavnezakonodaje.Na področju ločenega zbiranja odpadkov v zavodu, pa v zobozdravsveni dejavnosti ugotavljajo, da zaradizobozdravstvenih naprav, ki so starejše od petih let, ne prihaja do ločevanja amalgama na samem delovišču.Vsled navedenega smo dolžni, v določenem časovnem roku zagotoviti, da se bodo amalgamski odpadki namestu njihovega nastanka z uporabo filmov ali ločevalnikov v zobozdravstvenih ordinacijah izločali iz odpadnevode, v vskladu s predpisi, ki urejajo emisijo živega srebra pri odvajanju odpadnih vod.2 Monitoring vodeOdpadna vodaMonitoring odpadnih vod smo po veljavni zakonodaji dolžni opraviti, če imamo pralnico, ki opere nad 100 kg periladnevno.Pomembno zagotovilo varovanja okolja je bilo opravljeno tudi z postavitvijo temeljnih pogojev za izvedbomonitoringa odpadnih vod v zavodu, iz področja izvajanja zdravsteve dejavnosti in iz področja pralnice. Vzorciodpadnih vod so bili vzeti v mesecu decembru.Rezultati vzetih vzorcev so v okviru normale, ne izstopamo pri izvajanju dodatnih ukrepov.225

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Pitna vodaPrav tako so bile pripravljene podlage za monitoring pitne vode in predlogi za imenovanja HACCP tima, ki bo vprihodnje skrbel za to področje v zavodu.HACCP tim sestavljajo:• glavni direktor zavoda,• higienik zavoda,• referent za varstvo pri delu v zavodu,• vzdrževalec vodovodnih inštalacij v zavodu.Pri vzorčenju pitne vode, so bili vzeti vzorci iz najbolj rizičnih območij internih vodovodnih napeljav v zavodu, postrokovnem nasvetu izvajalcev vzorčenja s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.Ob prejetih prvih rezultatih vzetih vzorcev pitne vode, je ukrepal HACCP tim, ki si je pridobil tudi širše strokovnesodelavce iz tega področja.Ob prejetih rezultatih vzorcev se je HACCP tim sestajal in pripravil predloge ukrepov. Zaradi ugotovljeneprisotnost Legionelle smo izvedli vse dogovorjene ukrepe vključno z izvedbo toplotnih šokov v internemvodovodnem omrežju na kritičnih področjih.Zaposlene smo sproti seznanjali, predvsem tiste na kritičnih deloviščih, o vseh potrebnih podvzetih ukrepih zavarno izvajanje delovnega procesa.Postopek še ni zaključen in se bo to področje še nadziralo in izvajali določeni ukrepi še v prihodnje, v sodelovnjus HACCP timom in zunanjimi strokovnimi sodelavci.3 IncidentiV okvitu programa za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je z definicijo točno opredeljeno kaj sodiv incident v delovnem procesu in to področje redno spremljamo.Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov zagotavljam, da se je znižalo število incidentov (vbodov) iz 5 v letu2005, na 3 v letu 2006.V letu 2006 ne beležimo nobene prijave bolnišnične okužbe v zavodu, kar tudi nismo v preteklih letih, odkar tapodatek spremljamo, to je od leta 2005.4 OdpadkiOdpadki so zelo zahtevno in odgovorno področje v delovnem procesu higienika, saj mu zakonodaja nalaga zelovelike obveznosti in dgovornosti iz tega področja. Zakonodaja se tudi nenehno spreminja, dopolnjuje, inšpekcijskeslužbe pa izvajanje nadzirajo.Kontinuirano spremljanje vseh dogajanj na področju odpadkov v zavodu, je predpogoj za uspešno in varnoravnanje z odpadki. Vse zaposlene je potrebno sproti izobraževati s postopki ravnanja z odpadki in dopolnjevati inusklajevati Načrt za gospodarjenje z odpadki, glede na spremembe v delovnih procesih delovišč; odhodi vzasebništvo, predaja objektov…226

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20065 Naloge v prihodnjePrva in najpomembnejša naloga higienika, je kontinuirano spremljanje obstoječe in veljavne zakonodaje terkontinuirano strokovno dopolnjevanje znanja iz vseh strokovnih področij, ki vplivajo na proces preprečevanja inobvladovanja bolnišničnih okužb.Naloge so še:• vse že začete aktivnosti v zavodu na področju nadzorov, zaključiti po veljavnih predpisih in standardih,• dopolnjevanje in usklajevanje programa preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v zavodu,• koordinacija med zaposlenimi v smislu preprečevanja in obladovanja bolnišničnih okužb v smislustrokovnega svetovanja z uporabo ustrezne zaščitne varovalne opreme,• skrb za izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb med zaposlenimi,• skrb za ustrezno ravnanje in sortiranje posebnih odpadkov v zavodu, ki nastajajo pri opravljanjuzdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah,• skrb za ustrezno opremljenost delovišč z umivalnimi mesti za nego rok, z vso pripadajočo opremo,• poenoteno izvajanje uporabe razkužil,• sodelovanje v pripravah za nabavo ustreznih materialov in pripomočkov v smislu preprečevanja inobvladovanja bolnišničnih okužb,• vključitev v strokovno izobraževanje zaposlenih iz področja bolnišničnih okužb,• sodelovanje na vseh področjih, ki zahtevajo higiensko obravnavo delovišč, varovanja zaposlenih,pacientov in okolja v smislu preprečevanja in obvladovanja okužb v zavodu,• izvajati vse aktivnosti, ob morebitnem nastanku izrednih nepredvidenih situacij v zavodu, v smislupreprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.227

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU SLUŽBE ZA PROMOCIJO ZDRAVJA IN IZOBRAŽEVANJE V LETU2006Asist. Boris Miha Kaučič, dipl. zn., univ. dipl. org.vodja službe228

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061 Temeljni cilj in aktivnosti Službe za promocijo zdravja in izobraževanjeTemeljni cilj službe za promocijo zdravja in izobraževanje v Zdravstvenem domu Maribor je usmerjen v razvojpreventivnih in promocijskih ukrepov, z namenom zmanjšanja obolevnosti in dejavnikov tveganja za razvojkroničnih nenalezljivih bolezni.Aktivnosti službe so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinomživljenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganihživljenjskih navad.2 Program CINDISlužba za promocijo zdravja in izobraževanje med svojimi aktivnostmi izvaja tudi mednarodni program CINDI.CINDI (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme) je mednarodni program zapreprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo glavni vzrok prezgodnje smrtnosti prebivalstva in največje zdravstvenobreme evropske regije SZO.Temeljna cilja programa CINDI v okviru SZO sta:• razvoj preventivnih in promocijskih ukrepov v okviru sistemov osnovnega zdravstvenega varstva znamenom zmanjšanja obolevnosti in dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni,• vzpostavitev učinkovitih mehanizmov in metod za uvajanje teh ukrepov.V okviru programa, države članice, med njimi tudi Slovenija, izvajajo strokovne in promocijske aktivnosti zaohranjanje in krepitev zdravja prebivalstva in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, pri katerih jeneustrezen in nezdrav življenjski slog osnovni dejavnik tveganja.Med dejavnike tveganja in nezdravega življenjskega sloga prištevamo: nezdravo prehrano, nezadostno telesnodejavnost, prekomerno telesno težo, kajenje, prekomerno uživanje alkohola in psihosocialni stres.Bolezni srca in ožilja in druga kronična obolenja so glavno zdravstveno breme tudi v Sloveniji – v več kot 70%.Poslanstvo programa CINDI Slovenija, ki vodi program za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni vSloveniji, je prispevati k ohranitvi in krepitvi zdravja in kakovosti življenja slovenskega prebivalstva. CINDI siprizadeva za krepitev pozitivnih determinant zdravja slovenskega prebivalstva – za trajnostni razvoj Slovenije,zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med prebivalci ter zdravo delovno in bivalno okolje.Pri izvajanju programa se uporablja strategija promocije zdravja in strategija preprečevanja bolezni.Razvojna strategija dejavnosti promocije zdravja v Zdravstvenem domu Maribor je usmerjena v razširitevizvajanja učnih delavnic programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo, saj menimo, da so učnedelavnice odlično izhodišče za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga pacientov.229

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20063 Kadrovska struktura službeV mesecu septembru 2006 se je služba kadrovsko okrepila z dvema medicinskima sestrama tako, da smo obkoncu poslovnega leta bili v službi zaposleni štirje delavci.S kadrovsko okrepitvijo smo pričeli učne delavnice izvajati tudi v dopoldanskem času oz. smo s tem korakomomogočili pacientom, da lahko izberejo čas, kdaj se želijo vključiti v programe programirane zdravstvene vzgojeza odraslo populacijo. Prve izkušnje kažejo, da smo se pravilno odločili, saj se veliko pacientov odloča zadelavnice v dopoldanskem času.V letu 2006 smo se zaposleni v službi skupaj strokovno izpopolnjevali 33 dni (8.2 dni na zaposlenega). Odsotnostizaradi zdravstvenega absentizma je bilo 1 dan (0.25 dni na zaposlenega). Aktivne udeležbe zaposlenih sorazvidne v poročilu kadrovsko splošne službe zavoda.V službi za promocijo zdravja in izobraževanje so uvedeni redni timski sestanki za prenos informacij medzaposlenimi.4 Dislocirane enoteV preteklem letu smo delavnice izvajali na treh dislociranih enotah: Rače, Starše in Ruše. S tem korakom smo sepribližali pacientom v lokalni skupnosti, kjer bivajo. Vizija je usmerjena v razširitev števila dislociranih enot. Vdogovoru smo za novo lokacijo, Kamnica.5 Projekti in projektni managementOb finančni podpori Mestne občine Maribor (sredstva iz javnega razpisa MOM za sofinanciranje programovpromocije zdravja) smo uspešno izvedli 4 projekte, ki so bili namenjeni zdravstveni vzgoji in promociji zdravjamladostnikov in odrasli populaciji.6 Realizacija programa učnih delavnic v letu 2006Učna delavnica Plan 2005 Realizacija2005Plan 2006 Realizacija2006Zdravo hujšanje 30 16 30 22Zdrava prehrana 35 21 35 41Telesna dejavnost – gibanje 33 9 33 11Da, opuščam kajenje 12 10 12 5Življenjski slog 130 26 130 137Test hoje 132 25 132 48Dejavniki tveganja 133 25 133 47Skupaj 505 132 505 311230

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V primerjavi z letom 2005 (Služba je v novi organizacijski obliki pričela delovati 01.08.2005) se je realizacija učnihdelavnic povečala za 35.46%. V letu 2005 je bilo realiziranih 26.14% planiranih učnih delavnic, v letu 2006 pa61.60%.7 Kazalniki uspešnosti in učinkovitostiV letu 2006 smo si zastavili kazalnik uspešnosti in učinkovitosti. Kazalnik je usmerjen v spremljanje realizacijeučnih delavnic. Kot cilj smo si zastavili 60% realizacijo programa.Cilj je bil v celoti dosežen, saj je bila realizacija 61.6%. Realizacija bi bila višja (66%), v kolikor 23 učnih delavnicne bi odpadlo. V skladu z navodili ZZZS mora biti na prvem srečanju prisotnih deset udeležencev, pri delavniciZdravo hujšanje pa 15 udeležencev.Za leto 2007 smo dodali nov kazalnik uspešnosti in učinkovitosti – zadovoljstvo pacientov z učnimi delavnici. Vsakudeleženec po zaključku delavnice izpolni evalvacijski vprašalnik, na podlagi katerega izmerimo zadovoljstvopacienta.Za poslovno leto 2007 smo si zastavili nov cilj – 80% realizacijo učnih delavnic programirane zdravstvene vzgojeza odraslo populacijo.8 Center za nordijsko hojoV preteklem letu je Zdravstveni dom Maribor omogočil šolanje zaposlenim, ki so pridobili naziv »vodnik/canordijske hoje«. Trije zaposleni v Službi za promocijo zdravja in izobraževanje sta se udeležili mednarodnekonvencije vodnikov nordijske hoje, ki je potekala v Sloveniji. V zavodu imamo sedem usposobljenih vodnikovnordijske hoje.V okviru Službe za promocijo zdravja in izobraževanje smo ustanovili prvi center za nordijsko hojo v regijidelovanja. Nordijsko hojo, kot obliko telesne dejavnosti smo ponudili pacientom v delavnici Telesna dejavnost –gibanje.Zasnovali smo tudi samoplačniške delavnice »Nordijska hoja«, katere ponujamo aktivni populaciji.V načrtu je ustanovitev Centra za vseživljenjsko učenje.231

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJEBOLNIŠNIČNIH OKUŽB V LETU 2006prim. Anton Židanik, dr. med., spec.predsednik KOBO232

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2005 ustanovljena Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb, sestavljena iz vodstvenih delavcev zavodater neposrednih operativcev, je najprej ocenila kritične točke zavoda, sprejela Program za obvladovanjebolnišničnih okužb ter izvedla izobraževanje zaposlenih.Leto 2006 je predstavljalo kontinuiteto zastavljenega dela, aktivnosti pa so neposredno v praksi koordiniraleglavne medicinske sestre OE v najtesnejšem sodelovanju z vodjem Higiensko oskrbovalne službe ter referentkoza varstvo pri delu.Zahvaljujoč doslednemu izvajanju priporočenih ukrepov, v letu 2006 nismo beležili incidentov v smislu pojavebolnišnične okužbe, zato neposredne intervencije v smislu odkrivanja in sanacije vzrokov niso bile potrebne.Smo pa tekoče spremljali posamezne primere aviarne influence v svetu zaradi priprav na reorganizacijo delovanjazavoda ter zasebnikov – koncesionarjev v primeru mutacije virusa ter izbruha pandemije gripe.Preko »Obvestil« - glasila zavoda, smo seznanjali zaposlene o potrebi zaščitnega cepljenja proti gripi, pri čemerse je % udeležencev sicer dvignil na 40%, s čimer pa ne moremo biti zadovoljni, saj so zaposleni zaradi naravesvojega dela vsakoletno ogroženi z virusom gripe, s čimer se nam povečuje stalež in otežkoča organizacija delazaradi povečane frekvence pacientov v ambulantah, kot posledica epidemije.Od 8.8.2006 do 21.12.2006 je Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor, izvajal redni nadzor nadizvajanjem programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb in ravnanja za odpadki, ki nastajajo priopravljanju zdravstvene dejavnosti. Pregled so izvedli v 23. objektih na 39. deloviščih zavoda.Pri tem niso ugotovili odstopanj od izvajanja programa preprečevanja okužb in veljavne zakonodaje.Na podlagi njihovih ugotovitev smo koncem leta 2006 pripravili pogoje za imenovanj HACCP tima, ki bo vsodelovanju s strokovnjaki ZZV Maribor, izvajal monitoring pitne vode ter skrbel za odpravo napak in sanacijovodovodnega omrežja.Rezultati tega dela so se pokazali v začetku leta 2007 z odkritjem legionele v vodovodnem sistemu zavoda.233

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006STROKOVNO POROČILOODDELKA ZA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DEJAVNOSTAsist. prim. mag. Martin Bigec, dr. med., spec.234

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Kratek oris oddelkaKader:Trenutno zposleni v Oddelku za znanstveno raziskovalno dejavnost:1. doc.dr. Štefek Grmec, dr.med., spec. vodja oddelka, 30% zaposlitev2. prim.as.mag. Martin Bigec, dr.med., spec. namestnik vodje 30% zaposlitev, od s 1.3. 2007 pogodbeno3. Samo Kodrin, dipl.ekon. poslovni sekretar 100% zaposlitev za določen časProstori in lokacija:Vošnjakova 2. II. nadstropje, souporaba prostora z Zdravniškim društvom Maribor in Projektom Dojenju prijaznazdravstvena ustanova. Velikost prostora je 6 x 4,5 mOprema:1. Stacionarni računalnik in printer2. Prenosni računalnik – za potrebe poslovnega sekretarjaDrobna pisarniška oprema in material.Finančna sredstva:1. OZRD še nima lastnih sredstev iz letnega predračuna s strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Mariborza kritje stroškov kadra, sprotnih stroškov materiala in rač. opreme.2. Virov za financiranje projekto v OZRD še nima, ker raziskovalna projekta na razpisu za leto 2006 nista prejelazadostno število točk pri tujih ocenjevalcih.1 UvodKomisija za ustanovitev Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnostPo nalogu poslovnega direktorja Antona KRANJCa, univ.dipl.ekon. se je novembra 2004 imenovala komisija vnaslednji sestavi:• Irena ČUŠ, dipl.soc.del.• Martin BIGEC, dr. med., spec.• Nada ŠTOK, ekon.• Nuša DAKOVIČ, univ.dipl.inž.teks.• Vodja delovne skupine Zdenka ČRETNIK, kasneje Martin BIGECPotek registracije Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Oddelka za znanstveno raziskovalnodejavnost pri Agenciji za Raziskovlano dejavnost Republike Slovenije v letu 2006:Januar 2006: preliminarno predložena Vloga za vpis v Register raziskovalnih organizacij.Januar –Februar 2006: priprava dopolnil, Programa dela in predstavitev prvih imenovanih raziskovalcev s straniKomisije za ocenjevanje kakovosti in izvolitev raziskovalcev v znanstveno raziskovalne nazive.Februar 2006: Uradno vložena Vloga za vpis v Register raziskovalnih organizacij16. februarja 2006: Komisija ARRS je vlogo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor za vpis v Registerraziskovalnih organizacij ocenila pozitivno. Dodeljena nam je bila šifra 375-001.235

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Kratek pregled programa dela Oddelka za znanstvenoraziskovalno dejavnost za leto 2006( 22.2.2006)1. Načrtovanje kadra: načrtovali smo tajnika, poslovnega sekretarja in knjižnico – arhiv. Obstoječi prostori vII. nadstropju VŽOM so skrajno začasna rešitev. Skleniti moramo pogodbe o delu za lektoricoslovenskega jezika, lektorico/prevajalko angleškega jezika, knjižničarko z licenco za COBISS,informatika – statistika.2. Načrtovnje prostorov: Obstoječi prostori v II. nadstropju VŽOM so skrajno začasna rešitev, načrtovalismo vsaj še dodaten prostor za vodjo/namestnika in knjžničarko/licenca za COBISS3. Načrtovanje opreme: V najkrajšem času moramo naročiti in dobaviti načrtovano računalniško strojno inprogramsko opremo.4. Predvidene aktivnosti: Vzpodbuditi vse prijavljene kandidate za delo v Oddelku za znanstvenoraziskovalno dejavnost, da uredijo svojo bibliografijo v sistemu COBISS in zanje organizirati tečaje:- Načrtovanje raziskovalnega dela- Kako pripraviti strokovni in raziskovalni članek- MEDLINE, PUBNET, COBISS in druge bibliotečne baze3 Realizacija načrtovanih aktivnosti v letu 20061. Načrtovanje kadra: pridobili smo poslovnega sekretarja s pogodbo o delu za določen čas. Želeli smo inpridobili na razgovor knjižničarko/licenca za COBISS, vendar nam žal ni uspelo prepričati odgovornih onujnosti in priložnosti, da pridobimo tako specializiran kader.Prav tako nam kljub pravilno podpisani insklenjeni pogodbi o delu namestnika vodje Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost ni uspelouskladiti njegovega ambulantnega urnika dela z urnikom na OZRD.2. Načrtovanje prostorov: Obstoječi prostori v II. nadstropju VŽOM so trenutno edini prostori, ki so nam navoljo.3. Načrtovanje opreme: Plan nabave rač. opreme je priložen. Razen prenosnega rač. za delo poslovnegasekretarja in prenosnega telefona, nam druge opreme ni uspelo pridobiti.4. Realizacija predvidenih aktivnosti: Organizirali smo tri sestanke, na tretjem smo imeli že strokovnopredavanje o COBISU. Predvidena je okrogla miza na temo: Kako napišem raziskovalni članek?5. Izvedli smo anketo med zaposlenimi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor o sodelovanju vOddleku za znanstveno raziskovalno dejavnost. Prijavilo se je 42 zaposlenih iz različnih strokovnihpodročij.6. Spletna stran OZRD: http://www.zd-mb.si/index.php?id=657. Spletna stran je bila odprta 23.1.2007. Nanjej bomo obveščali naše člane o aktivnostih oddelka, razpisih, sestankih, pa tudi objavljali prispevke, kiso jih naši člani objavili v tekočem letu.4 Komisija za ocenjevanje kakovosti in izvolitev raziskovalcev v znanstveno raziskovalnenaziveNa podlagi 18. člena Statuta Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in 14. člena Pravilnika o oblikovanjuznanstveno raziskovalne dejavnosti v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je glavni direktor dne7.7.2005 izdal sklep o imenovanju Komisije za ocenjevanje in izvolitev v znanstveno raziskovalne in raziskovalnorazvojne nazive. V komisijo so bili imenovani: prof. dr. Peter Kokol, univ.dipl.inž.el., prof.dr. Veljko Vlaisavljevič,dr.med.,spec., doc.dr. Borut Kovačič, univ.dipl.biol. Komisija je na svojem prvem sestanku 6.9.2005 sprejela236

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Poslovnik za delo Komisije za ocenjevanje kakovosti in izvolitev raziskovalcev v znanstveno raziskovalne nazivein za svojega vodjo imenovala prof.dr. Petra Kokola, univ.dipl.inž.el.Na seji 13.2.2006 so bili potrjeni v nazive in imenovani naslednji raziskovalci:doc.dr. Štefek Grmec, dr.med., spec. potrditev izvolitve v naziv znanstveni sodelavecasist.dr. Polona Seme Ciglenečki, dr.med., spec. potrditev izvlitve v naziv asistentka z doktoratomprim.asist.mag. Martin Bigec, dr.med.,spec. imenovanje v naziv asistent.Na seji 15.12.2006 So bili imenovani naslednji raziskovalci:Dejan Kupnik, dr.med., spec. v naziv asistent.Petra Klemen, dr.med., spec. v naziv asistent.Katja Lah, dr.med., spec. v naziv asistent.Štefan Mally, dr.med., spec. v naziv asistent.Sestanki z vsemi vpisanimi člani Oddelka za raziskovalno dejavnostPrvi sestanek Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost je bil 11. 02. 2005. Prisotnih je bilo 18 ljudi. Dnevnired:1. Smernice dela Oddelka za razvoj, raziskovalno in pedagoško dejavnost2. Predlog organizacijske sheme3. Predlog za imenovanje Komisije za podelitev znanstveno raziskovalnih nazivov4. Razno: sistem informiranja članov Oddelka, - elektronski nasloviDrugi sestanek Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost je bil 19.1.2006.Prisotnih je bilo 19 ljudi. Dnevni red:1. Poročilo o raziskovalnih projektih (doc.dr. Štefek GRMEC, dr.med., spec., prim.as.mag. Martin BIGEC,dr.med., spec.);2. Poročilo o dejavnosti Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost (prim.as.mag. Martin BIGEC,dr.med., spec.);3. Predstavitev magistrantov v letu 2006;4. Predstavitev novih raziskovalcev, imenovanih v asistente v letu 2006;Tretji sestanek Oddelka za znanstveno raziskovalno dejavnost je bil 20.2.2007,.Prisotnih je bilo 5 ljudi. Dnevni red:1. Predstavitev projektov 7 programa EU (doc.dr. Grmec)2. COBISS in SICRIS za vodenje evidence o raziskovalcih in njihove bibliografije (mag. Ema Dornik).237

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Prijavljeni raziskovalni projekti na razpis Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost1. Uporaba eritropoetina pri žrtvah srčnega zastoja: vpliv na preživetje in neurološki razplet. Projekt je vsodelovanju s Učno bolnišnico Maribor. Nosilec projekta: doc.dr. Štefek Grmec, dr.med., spec.2. Antropometrijski standardi otrok in mladine od 0 – 18 let v Sloveniji. Projekt je v sodelovanju s Fakultetoza zdravstvene vede Maribor. Nosilec projekta: prof.dr. Dušanka Mičetić Turk, dr.med., spec. S sklepomStrokovnega sveta v januarju 2007 je administrativni in logistični sedež ZD Maribor.Učna delavnica COBISS in SICRIS, 10.4.2007, Medicinska fakulteta v Mariboru,: 18 udeležencev, trajala je 2šolski uri, vodja Ema Dornik in Martin BigecŽal na razpisu za leto 2006 nismo bili uspešni, zato jih bomo z ustreznimi korekturami in dopolnili ponovno prijaviliv letu 2007.Aktivno se vključujemo in iščemo možnosti za sredstva iz 7 okvirnega programa Europske skupnosti. V tej zvezismo dobili načelno soglasje Klinične bolnice za dječe bolesti, Klajićeva 24, Zagreb (prof. Grgurić) in Fakultete zazdravstvene vede Univerze v Mariboru.5 ZaključekNadlajevali bomo z delom v smeri motiviranja zaposlenih za raziskovalno dejavnost in podporo pri njihovihnaporih (izobraževanje, tehnična oprema, lektoriranje).Oddelek se mora financirati iz proračuna Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v plačnem pogledu zaposlenih instroških, ki nastajajo pri pomoči raziskovalcem. Sem sodi pisarniška in računalniška oprema, ki je osnovnosredstvo ZDM, pogodbe s strokovnimi sodelavci in materialni stroški.Umestno bi bilo, da sredstva, ki so namenjena aktivnim udeležbam zaposlenih gredo preko OZRD, saj se lahkona tak način zagotovi kakovost predstavljenega referata oziroma članka in sledljivost avtorjem pri njihovemobjavljanju strokovnih in raziskovalnih del.Omogočiti bomo morali zaposlenim v Oddelku za znanstveno raziskovalno dejavnost, da ob rednem delu popogodbi z ZZZS namenijo del urnika tudi za delo v OZRD.V ponos nam je, da nam je uspelo postaviti na noge Oddelek za znanstveno raziskovalno dejavnost.Čutimo klic odgovornosti do raziskovalnega dela in s tem do izboljšanja kvalitete našega delo pri delu s pacienti.Pred nami so pričakovanja Medicinske fakultete v Mariboru, ki potrebuje znanstveni kader za habilitiranjeučiteljev. Ker je pot do učitelja dolga, je nujno, da se prvi koraki napravijo takoj v okviru našega raziskovalnegaoddelka.238

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Prepričani smo, da bo bližnja prihodnost prinesla spremembo vloge Zdravstvenega doma Maribor. Del služb sebo moralo preusmeriti v tercialno dejavnost in tako prevzeti nalogo inštitutev. Predvsem so v ospredju Medicinadela, prometa in športa, Pediatrija in šolska medicina, Družinska medicina, Klinična psihologija in ambulantnapsihiatrija s pedopsihiatrijo, Geriatrija, Zdravstvena nega, Patronažno varstvo in še katere.OrganigramOddelek za znanstvenoraziskovalno dejavnostVodja oddelka,Namestnik vodjeStrokovna službaPoslovni sekretarKnjižničar – COBISSMatematik – statistikLektor za slov.Lektor za angl.RaziskovalnaskupinaVodjaVodje projektnihskupinRaziskovalciPedagoški svetVodjaProfesorjiDocentiViš.predavateljiAsistentiMentorji....Priloge:1. Uporaba eritropoetina pri žrtvah srčnega zastoja: vpliv na preživetje in neurološki razplet. Projekt je vsodelovanju s Učno bolnišnico Maribor. Nosilec projekta: doc.dr. Štefek Grmec, dr.med., spec.2. Antropometrijski standardi otrok in mladine od 0 – 18 let v Sloveniji. Projekt je v sodelovanju z Fakultetoza zdravstvene vede Maribor. Nosilec projekta: prof.dr. Dušanka Mičetić Turk, dr.med., spec. S sklepomStrokovnega sveta v januarju 2007 je administrativni in logistični sedež3. Bibliografija raziskovalcev239

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Priloga: Članki In drugi sestavni deliIzvirni znanstveni članekGRMEC, Štefek, MALLY, Štefan. Vasopressin improves outcome in out-of-hospital cardiopulmonary resuscitationof ventricular fibrillation and pulseless ventricular tachycardia: a observational cohort study. Crit. care (Lond.,Online), 2006, vol. 10, no. 1, [str. 1-7]. http://ccforum.com/content/pdf/cc3967.pdf. [COBISS.SI-ID 2183487]HREN, Tatjana, GRMEC, Štefek. Initial bradycardia in hypotensive (hemorrhagic) patients in a prehospital setting- does it have a prognostic value?. Signa vitae, 2006, vol. 1, no. 1, str. 25-28. [COBISS.SI-ID 2446399]KLEMEN, Petra, GRMEC, Štefek. Effect of pre-hospital advanced life support with rapid sequence intubation onoutcome of severe traumatic brain injury. Acta anaesthesiol. Scand., 2006, vol. 50, no. 10, str. 1250-1254.[COBISS.SI-ID 2462015]LAHE, Milica, KAUČIČ, Boris Miha. Timsko delo v očeh študentov zdravstvene nege : kateri dejavniki vplivajo nanjegovo uspešnost = Team work as seen by students of nursing care : which factors influence its efficiency.Obzor. zdrav. neg., 2006, letn. 40, št. 3, str. 149-155. [COBISS.SI-ID 57751809]ŽIDANIK, Miloš, MRZLEKAR-SVETEL, Daniela. Vzroki za osip v ambulantni obravnavi odvisnih od alkohola =Reasons for drop out of out-patient treatment of alcohol dependence. Zdrav. vars., 2006, letn. 45, št. 1, str. 32-36.[COBISS.SI-ID 20962521]Strokovni članekBIGEC, Martin. Oddelek za znanstvenoraziskovalno dejavnost Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.Isis (Ljubl.), 2006, letn. 15, št. 6, str. 42-46. [COBISS.SI-ID 21349081]GRMEC, Štefek, ŠPINDLER, Mateja. Algoritmi oživljanja pri odrasli osebi = Algorithms of cardiopulmonaryresuscitation in adults. Med. meseč.. [Tiskana izd.], 2006, letn. 2, št. 3-4, str. 96-108. [COBISS.SI-ID 2276671]GRMEC, Štefek, KLEMEN, Petra. Srčni zastoj v posebnih okoliščinah = Cardiac arrest in special circumstances.Med. meseč.. [Tiskana izd.], 2006, letn. 2, št. 3-4, str. 109-123. [COBISS.SI-ID 2276927]KUPNIK, Dejan, ROŠKAR, Zdravko. Novosti pri temeljnih in dodatnih postopkih oživljanja otrok = Novelties inbasic and advances paediatric life support - guidelines 2005. Med. meseč. [Tiskana izd.], 2006, letn. 2, št. 3-4, str.124-133. [COBISS.SI-ID 2277183]ROŠKAR, Zdravko, KUPNIK, Dejan, MEGLIČ, Dušanka, ŠTELCAR, Andreja. Oživljanje novorojenčkov -smernice 2005 = Neonatal resuscitation - guidelines 2005. Med. meseč.. [Tiskana izd.], 2006, letn. 2, št. 3-4, str.134-139. [COBISS.SI-ID 2277439]240

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Poljudni članekIVETIĆ, Vojislav. Konec modularnega dela specializacije iz družinske medicine : že tretjageneracija specializantov družinske medicine končuje modularni delspecializacije. Isis, 2006, letn. 15, št. 10, str. 60. [COBISS.SI-ID 2419775]IVETIĆ, Vojislav. Strokovna ekskurzija - London 2006. Isis, 2006, letn. 15,št. 11, str. 13-14. [COBISS.SI-ID2438719]IVETIĆ, Vojislav. Strokovna ekskurzija - London 2006. Isis, 2006, letn. 4,št. 8, str. 20-21. [COBISS.SI-ID58084353]IVETIĆ, Vojislav, POPLAS-SUSIČ, Tonka. Svečana akademija ob 40-letnici Združenja zdravnikov družinskemedicine: Zdraviliški dom, Terme Dobrna - 07.10.2006. Družinska medicina, 2006, letn. 4,št. 8, str. 28-29.[COBISS.SI-ID 58084609]IVETIĆ, Vojislav. 4. srečanje mladih zdravnikov splošne in družinske medicine :Zdraviliški dom, Terme Dobrna - 07.10.2006. Družinska medicina, 2006, letn. 4, št. 8, str. 16-17. [COBISS.SI-ID58084865]KAUČIČ, Boris Miha. Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi. Utrip (Ljubl.), 2006, leto 14, št. 7/8, str. 18.[COBISS.SI-ID 57666305]KUPNIK, Dejan, GRMEC, Štefek. Slovenska predbolnišnična dejavnost : razmišljanja po drugem srečanju zmednarodno udeležbo "Akutna stanja: znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje". Isis(Ljubl.), 2006, letn. 15, št. 1, str. 97-98. [COBISS.SI-ID 2183231]Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)GRMEC, Štefek. Vasopressin improves resuscitation outcome in out-of-hospital cardiac arrest = [Vazopresinpoboljšava ishod reanimacije kod zastoja srca izvan bolnice]. V: 3[sub]rd Central European Congress onIntensive Care Medicine, June 26-29; 2006, Brijuni islands, (Neurologia Croatica, Letn. 55, suppl 3). CroatianNeurological Society, 2006, 2006, vol. 55, suppl. 3, str. 85-91. [COBISS.SI-ID 2340415]Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)GRBA-BUJEVIĆ, Maja, MAJERIĆ-KOGLER, Višnja, GRMEC, Štefek. Prehospitalna analgezija u traumi. V: I.kongres Hrvatskog društva za liječenje boli s međunarodnim sudjelovanjem, 12. - 14. listopada 2006., Hotel"Jezero", Plitvička jezera, (Liječnički vjesnik, Suplement, God. 128, 5). [Zagreb]: Hrvatski liječnički zbor, 2006,2006, god. 128, supl. 5, str. 43-46. [COBISS.SI-ID 2433343]241

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006GRMEC, Štefek, MALLY, Štefan. Vazopresin - kje smo z uporabo v predbolnišničnem okolju - indikacije inučinkovitost. V: KERSNIK, Janko (ur.). Poškodbe rame in boleča rama, tenditisi in druga kirurška stanja roke,hude poškodbe na terenu, anksioznodepresivne motnje, epilepsija, motnje razpoloženja, bolezni ščitnice, uporabaračunalnikov in vaje iz oživljanja : zbornik predavanj, (Družinska medicina, Suplement, 2006, 4, 1). Ljubljana:Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2006, 2006, letn. 4, suppl. 1, str. 73-76. [COBISS.SI-ID 2267199]GRMEC, Štefek. Pasti pri pregledu in ocenjevanju meritev pri hudi poškodbi na terenu. V: KERSNIK, Janko (ur.).Poškodbe rame in boleča rama, tenditisi in druga kirurška stanja roke, hude poškodbe na terenu,anksioznodepresivne motnje, epilepsija, motnje razpoloženja, bolezni ščitnice, uporaba računalnikov in vaje izoživljanja : zbornik predavanj, (Družinska medicina, Suplement, 2006, 4, 1). Ljubljana: Združenje zdravnikovdružinske medicine, SZD, 2006, 2006, letn. 4, suppl. 1, str. 77-81. [COBISS.SI-ID 2267455]GRMEC, Štefek. Srčani zastoj u traumi (TRCA) (1,2). V: BOŠAN-KILIBARDA, Ingrid (ur.), GRBA-BUJEVIĆ, Maja(ur.). Trauma : hitna stanja i algoritmi zbrinjavanja. [Zagreb]: Hrvatski liječnički zbor, Hrvatsko društvo za hitnumedicinu, 2006, str. 39-44. [COBISS.SI-ID 2267967]GRMEC, Štefek. Šok - patofiziologija i algoritam liječenja. V: BOŠAN-KILIBARDA, Ingrid (ur.), GRBA-BUJEVIĆ,Maja (ur.). Trauma : hitna stanja i algoritmi zbrinjavanja. [Zagreb]: Hrvatski liječnički zbor, Hrvatsko društvo zahitnu medicinu, 2006, str. 45-54. [COBISS.SI-ID 2268223]GRMEC, Štefek. Pomen imobilizacije - pristop poškodovancu na terenu. V: POSAVEC, Anton (ur.). Zbornikpredavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev vzdravstvu, 2006, str. 7-26. [COBISS.SI-ID 2266431]GRMEC, Štefek. Fiziološke in patofiziološke osnove kapnometrije in kapnografije. V: POSAVEC, Anton (ur.).Zbornik predavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev vzdravstvu, 2006, str. 307-339. [COBISS.SI-ID 2342207]GRMEC, Štefek, KLEMEN, Petra. Znanstveno-raziskovalno delo v predbolnišnični nujni medicinski pomoči. V:POSAVEC, Anton (ur.). Zbornik predavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev v zdravstvu, 2006, str. 363-373. [COBISS.SI-ID 2342463]Objavljeni znanstveni prispevek na konferenciKAUČIČ, Boris Miha, PAGON, Milan. Dejavniki uspešnega timskega dela v zdravstvemi negi = Factors ofsuccessful team work in the nursing care. V: FILEJ, Bojana (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), LAHE, Milica (ur.),PAJNKIHAR, Majda (ur.). Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege :zbornik predavanj in posterjev. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006, str.145-151, tabela. [COBISS.SI-ID 1236458]KAUČIČ, Boris Miha. Zdravstveni absentizem : primerjava Slovenija in Evropska unija = Health absenteeisem :the compariosn of Slovenia and the EU. V: RAJKOVIČ, Vladislav (ur.). Management sprememb : zbornik 25.mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 15.-17. 3. 2006 : proceedings ofthe 25th International Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March, 15.-17. 3.2006. Kranj: Moderna organizacija, 2006, str. 1302-1309. [COBISS.SI-ID 57666049]242

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006LAHE, Milica, KAUČIČ, Boris Miha. Timsko delo v očeh študentov zdravstvene nege = Team work as seen byhealth care students. V: RAJKOVIČ, Vladislav (ur.). Management sprememb : zbornik 25. mednarodnekonference o razvoju organizacijskih znanosti, Slovenija, Portorož, 15.-17. 3. 2006 : proceedings of the 25thInternational Conference on Organizational Science Development, Slovenia, Portorož, March, 15.-17. 3. 2006.Kranj: Moderna organizacija, 2006, str. 1268-1276. [COBISS.SI-ID 1178532]KLEMEN, Petra, GRMEC, Štefek. Oskrba poškodovanca s hudo poškodbo glave - predbolnišnične izkušnje. V:ŽMAVC, Andrej (ur.). Simpozij o urgentni medicini, Celje, 1. - 2. december 2006 : [zbornik predavanj]. Celje:Zdravstveni dom, 2006, str. 122-129. [COBISS.SI-ID 2510911]Objavljeni strokovni prispevek na konferenciBIGEC, Martin. Prehrana za doječe matere. V: FELC, Zlata (ur.). 60-urni tečaj v treh delih z naslovom Tečajlaktacije za opravljanje izpita za naziv Mednarodni pooblaščeni svetovalec za laktacijo IBCLC (International BoardCertified Lactation Consultant), Terme Dobrna, 9.-11. februar, 23.-25. marec in 6.-8. april 2006 : zbornikpredavanj. Celje: Splošna bolnišnica, 2006, str. 257-276. [COBISS.SI-ID 21163993]BIGEC, Martin. Razmerja med zdravstveno nego in medicino z vidika pristojnosti, odgovornosti in tismkega dela =Relations between the medicine nad nursing care from the viewpoint of competence, responsibility and teamwork. V: FILEJ, Bojana (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), LAHE, Milica (ur.), PAJNKIHAR, Majda (ur.). Kakovostnakomunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege : zbornik predavanj in posterjev. Maribor:Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006, str. 23-29. [COBISS.SI-ID 22335449]BIGEC, Martin. Incidenca prekomerne telesne mase in debelosti pri predšolskih otrocih v Mariboru, indekstelesne mase in predlog ambulantno-stacionarne obravnave debelosti pri otrocih in mladostnikih = Incidence ofoverweight body mass and obesity in preschool children in Maribor, body mass index and suggestion for anoutpatient-inpatient model for obesity treatment in children and adolescents. V: GREGORIČ, Alojz (ur.).Prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnavadebelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni : zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2006, str.239-252. [COBISS.SI-ID 21091033]BIGEC, Martin. Standardizacija Denver II razvojnog screening testa za djecu od 0 do 6 godina. V: Rast i razvojdjece u Republici Hrvatskoj. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Medicinski fakultet, 2006, 2006, f. 121-131.[COBISS.SI-ID 1208740]GRMEC, Štefek, KOŽELJ, Anton. Edukacija v simulacijskem centru. V: ŽMAVC, Andrej (ur.). Simpozij o urgentnimedicini, Celje, 1. - 2. december 2006 : [zbornik predavanj]. Celje: Zdravstveni dom, 2006, str. 117-121.[COBISS.SI-ID 2510655]GRMEC, Štefek, KUPNIK, Dejan. Zakaj ponovno govoriti o uporabi kapnometrije/kapnografije v predbolnišničnioskrbi. V: ŽMAVC, Andrej (ur.). Simpozij o urgentni medicini, Celje, 1. - 2. december 2006 : [zbornik predavanj].Celje: Zdravstveni dom, 2006, str. 139-143. [COBISS.SI-ID 2511167]243

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006GRMEC, Štefek, ŠPINDLER, Mateja, STRNAD, Matej. Vazopresin in hyperhaes pri oživljanju poškodovanca(politravma) = Vasopressin and hyperhaes - their use in traumatic out-of-hospital cardiac arrest (polytrauma). V:GRIČAR, Marko (ur.), VAJD, Rajko (ur.), ŠTROMAJER, Draga (ur.), PRESTOR, Jože (ur.). Urgentna medicina :izbrana poglavja 2006 : zbornik : selected topics 2006 : proceedings. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentnomedicino: = Slovenian Society for Emergency Medicine, 2006, str. 326-330. [COBISS.SI-ID 2341439]GRMEC, Štefek, ŠPINDLER, Mateja, KOVAČIČ, Bojan, BRVAR, Mirjana, ŠUMER, Alain, PROSEN, Gregor.Šokovno stanje po rupturi anevrizme abdominalne aorte - prikaz primera = Acute rupturing of abdominal aorticaneurysm with haemorrhagic shock - case report. V: GRIČAR, Marko (ur.), VAJD, Rajko (ur.), ŠTROMAJER,Draga (ur.), PRESTOR, Jože (ur.). Urgentna medicina : izbrana poglavja 2006 : zbornik : selected topics 2006 :proceedings. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino: = Slovenian Society for Emergency Medicine,2006, str. 331-336. [COBISS.SI-ID 2341695]KAUČIČ, Boris Miha, VRAŽIČ, Zvezdana. Aktivni programi promocije zdravja. V: KAUČIČ, Boris Miha (ur.), GEČ,Tatjana (ur.), KRAJNC, Andreja (ur.). Skupaj delamo za zdravje : seminar za medicinske sestre in zdravstvenetehnike ob mednarodnem dnevu zdravja, 5. april 2006 : zbornik predavanj. Maribor: Zdravstveni dom dr. AdolfaDrolca, Dejavnost zdravstvene nege, Služba za promocijo zdravja in izobraževanja: Kolaborativni centerSvetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstveno nego, 2006, str. 11-18. [COBISS.SI-ID 1153700]IVETIĆ, Vojislav. Medicinsko nepojasnjena stanja in anksioznodepresivne motnje - 36 ref. Poškodbe rame inboleča rama, tenditisi in druga kirurška stanja roke, hude poškodbe na terenu, anksioznodepresivne motnje,epilepsija, motnje razpoloženja, bolezni ščitnice, uporaba računalnikov in vaje iz oživljanja. VI. Kokaljevi dnevi,Kranjska Gora, 6.-8. 4. 2006. V: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2006, letn. 4, suppl. 1, str. 89-93. [COBISS.SI-ID 21182681]IVETIĆ, Vojislav, POPLAS-SUSIČ, Tonka. Ambulanta družinske medicine v predmestju Družinska medicina vskupnosti. Zavod za razvoj družinske medicine, 2006, Suppl. 4, str. 9-14. [COBISS.SI-ID 58085377]LAH, Katja. Anksioznodepresivne motnje v urgentni ambulanti. V: KERSNIK, Janko (ur.). Poškodbe rame inboleča rama, tenditisi in druga kirurška stanja roke, hude poškodbe na terenu, anksioznodepresivne motnje,epilepsija, motnje razpoloženja, bolezni ščitnice, uporaba računalnikov in vaje iz oživljanja : zbornik predavanj,(Družinska medicina, Suplement, 2006, 4, 1). Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2006,2006, letn. 4, suppl. 1, str. 103-105. [COBISS.SI-ID 21183449]MALLY, Štefan. Poškodbe sečil in spolovil / Štefan Mally. - 6 ref.V: Poškodbe rame in boleča rama, tenditisi indruga kirurška stanja roke, hude poškodbe na terenu, anksioznodepresivne motnje, epilepsija, motnjerazpoloženja, bolezni ščitnice, uporaba računalnikov in vaje iz oživljanja / VI. Kokaljevi dnevi, Kranjska Gora, 6.-8.4. 2006. - Ljubljana : Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD, 2006, letn. 4, suppl. 1, str. 82-86.[COBISS.SI-ID 21182425]VIDNAR, Nataša. Komunikacijska kultura medicinskih sester v Zdravstvenem domu Maribor = Communicationalculture of nurses in the Health centre Maribor / Nataša Vidnar. - 7 ref. V: Kakovostna komunikacija in etična držasta temelja zdravstvene in babiške nege / 1. simpozij zdravstvene in babiške nege z mednarodno udeležbo,244

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Maribor, 21.09.2006. - Maribor : Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006. Str. 139-144.[COBISS.SI-ID 22338265]TOMAŽIČ, Suzana, BAUMAN-SILIČ, Bojana, LESKOVEC, Vesna. Kronična pooperativna bolečina v križu =Chronic postoperative low back pain. V: DAMJAN, Hermina (ur.), MARN-VUKADINOVIĆ, Duša (ur.),PRAŽNIKAR, Aleš (ur.). Bolečina v rehabilitacijski medicini : zbornik predavanj, (Rehabilitacija, letn. 5, št. 1-2).Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, 2006, str. 113-117. [COBISS.SI-ID 1143204]RADOLLI, Leon, GAUBE, Anica, RADOLLI, Jolanda. Prehranjenost mariborskih osnovnošolcev v šolskih letih1999/2000 in 2004/2005. V: GREGORIČ, Alojz (ur.). Prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih inmladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveniravni : zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2006, str. 199-202. [COBISS.SI-ID 21088985]VRAŽIČ, Zvezdana, KAUČIČ, Boris Miha. Sodoben pristop k skupinski obravnavi debelosti v odraslem obdobju spomočjo programov svetovanje za zdravje CINDI Slovenija. V: GREGORIČ, Alojz (ur.). Prepoznava in obravnavaduševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašelj pri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih inmladostnikih na primarni zdravstveni ravni : zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2006, str. 219-224. [COBISS.SI-ID 1153444]ŽIDANIK, Anton. Podeljevanje koncesij z vidika javnega zavoda V: Javno in zasebno zdravstvo. Ljubljana:Društvo ekonomistov v zdravstvu, 2006, str. 37-41. [COBISS.SI-ID 21277657]Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenciBIGEC, Martin, JELEN, Boris. Generational changes in the growth of children from Maribor and Slovenia. V: Manand Environment : Trends and Challenges in Anthropology : Programme and Abstracts. Budapest: Department ofBiological Anthropology, 2006, 2006, str. 56. [COBISS.SI-ID 1209764]GRMEC, Štefek, KUPNIK, Dejan, STRNAD, Matej, ŠPINDLER, Mateja. Electrocardiographic changes in patientswith acute stroke in the prehospital setting and their prognostic importance. Crit. care (Lond.), 2006, letn. 10,suppl. 1, str. S191. [COBISS.SI-ID 20862681]GRMEC, Štefek, ČANDER, Darko, KLEMEN, Petra, ŠIMAT, David. Does the partial pressure of the end-tidalcarbon dioxide predict irreversible death in the field. Intensive Care Med, 2006, vol. 32, suppl. 1, str. S28.[COBISS.SI-ID 2415679]GRMEC, Štefek, ČANDER, Darko, KLEMEN, Petra, ŠIMAT, David. Does the partial pressure of end-tidal carbondioxide predict irreversible death in the field. Intensive Care Med, September 2006, letn. 32, suppl. 1, str. S28.[COBISS.SI-ID 21721305]IVETIĆ, Vojislav. Medically unexplained symptoms - two case reports with divergentoutcomes V: WoncaEurope 2006 / 12[sub]th Regional Conference of the European Society of General Practice /Family Medicine, Florence, 27-30 August 2006. Florence : WONCA, 2006, str. 16. [COBISS.SI-ID 21612505]245

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006IVETIĆ, Vojislav. Otitis externa - topical anti-bacterial vs. Topical anti-bacterial/anti-inflammatory treatment.WoncaEurope 2006 / 12[sub]th Regional Conference of the European Society of General Practice / FamilyMedicine, Florence, 27-30 August 2006. -Florence : WONCA, 2006, str. 274. [COBISS.SI-ID 21621977]MALLY, Štefan, JELATANCEV, Alina, GRMEC, Štefek. Comparison of values of partial pressure of end-tidal CO[sub] 2 in patients with out-of-hospital CPR treated with vasopressine and adrenaline. Resuscitation. [Print ed.],2006, vol. 69, no. 1, str. 73-74. [COBISS.SI-ID 2341183]Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenciGRMEC, Štefek, KLEMEN, Petra. Uporaba kardioloških označevalcev v predbolnišničnem okolju. V: KENDA,Miran F. (ur.), FRAS, Zlatko (ur.). 14. kardiološki dnevi, strokovni sestanek Združenja kardiologov Slovenije zmednarodno udeležbo, Portorož, 26. in 28. oktober 2006. Končni program in zbornik izvlečkov. Ljubljana:Združenje kardiologov Slovenije, Slovenska hiša srca: = Slovenian Society of Cardiology, [2006], str. 24-25.[COBISS.SI-ID 2445119]Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikacijiGRMEC, Štefek, ŠPINDLER, Mateja. Algoritmi oživljanja pri odraslih. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej(ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visokazdravstvena šola, 2006, str. 47-63. [COBISS.SI-ID 2408511]GRMEC, Štefek. Srčni zastoj pri poškodbah. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan(ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006,str. 75-80. [COBISS.SI-ID 2408767]GRMEC, Štefek. Šok. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrbapoškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 81-90.[COBISS.SI-ID 2409279]GRMEC, Štefek. Ocenjevalne lestvice pri poškodbah v predbolnišničnem okolju in transport poškodovanca. V:GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnemokolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 93-100. [COBISS.SI-ID 2409791]KUPNIK, Dejan. Oskrba dihalne poti in drugi nujni posegi. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.),KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visokazdravstvena šola, 2006, str. 103-148. [COBISS.SI-ID 21796313]KUPNIK, Dejan, GRMEC, Štefek. Intubacija s hitrim zaporedjem postopkov v predbolnišničnem okolju. V:GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnemokolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 151-172. [COBISS.SI-ID 2413631]246

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006KUPNIK, Dejan, ROŠKAR, Zdravko. Temeljni in nadaljnji postopki oživljanja otrok. V: GRMEC, Štefek (ur.),ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta).Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 64-74. [COBISS.SI-ID 2418751]GRMEC, Štefek. Poškodbe glave. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrbapoškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 185-196.[COBISS.SI-ID 2413887]KUPNIK, Dejan, GRMEC, Štefek. Podhladitev. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan(ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006,str. 230-235. [COBISS.SI-ID 2414399]MALLY, Štefan. Obravnava poškodovancev v predbolnišničnem okolju / Štefan Mally. - 12ref. V: Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju / uredniki Štefek Grmec,Andrej Čretnik, Dejan Kupnik. - Maribor : Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 17-28.[COBISS.SI-ID 21795545]MALLY, Štefan. Poškodbe sečil in spolovil / Štefan Mally. - 6 ref. V: Oskrba poškodovancev v predbolnišničnemokolju / uredniki Štefek Grmec, Andrej Čretnik, Dejan Kupnik. - Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 210-214. [COBISS.SI-ID 21796569]Predgovor, spremna besedaGRMEC, Štefek, ČRETNIK, Andrej, KUPNIK, Dejan. Spremna beseda. V: GRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK,Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnem okolju, (Zbirka Acuta). Maribor:Visoka zdravstvena šola, 2006, str. 3-4. [COBISS.SI-ID 2407999]Monografije in druga zaključena delaMagistrsko deloKLEMEN, Petra. Vpliv predbolnišnične oskrbe hude poškodbe glave na izhod zdravljenja : magistrska naloga =Effect of prehospital management of severe traumatic brain injury on the outcome of treatment : master thesis.Ljubljana: [P. Klemen], 2006. 61 f., ilustr., preglednice. [COBISS.SI-ID 2983956]BIGEC, Martin. Vrednotenje generacijskih sprememb v rasti mariborskih otrok : magistrsko delo. Ljubljana: [M.Bigec], 2006. XX, 132 f., ilustr., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1210020]Diplomsko deloGRM, Cvetka, GEČ, Tatjana. Patronažna medicinska sestra in šola za starše : raziskovalno delo, (Visokazdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1494). Maribor: [C. Grm], 2006. [79] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID1190052]247

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006VIDNAR, Nataša. Komunikacijska kultura medicinskih sester v Zdravstvenem domu Maribor: diplomsko delouniverzitetnega študija (Fak. za organizacijske vede) - Kranj : [N.Vidnar], 2006. - 53 f. : graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 4838163]Druga izvedena delaBIGEC, Martin, MAUKO, Tatjana, IVANKOVIČ KACJAN, Mojca, PUKLAVEC, Ludvik, DAJČMAN, Davorin,ČOKOLIČ, Miro, KŠELA, Urša. Svečana akademija, zdravniški ples, novoletno srečanje : [organizacijski odborsrečanja Zdravniškega društva Maribor, Hotel Habakuk, 16. december 2006]. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID2499903]BRUNČKO, Aleksander, BRUMEC, Ivanka, FRANKIČ, Milena, HOMŠAK, Matjaž, GREGORIČ KUMPERŠČAK,Hojka, RADOLLI, Leon, TURČIN, Zlatan. XVI. srečanje pediatrov v Mariboru z mednarodno udeležbo in III.srečanje medicinskih sester : [strokovni odbor srečanja, Kongresni center hotela Habakuk v Mariboru, 7. in 8.aprila 2006]. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2265919]ČANDER, Darko, FINK, Andrej, GRMEC, Štefek, KRAMAR, Janez. Imobilizacija s sodobnimi pripomočki :[programski odbor strokovnega seminarja, Ig, 10. februar 2006]. Ig, 2006. [COBISS.SI-ID 2268735]GLASER, Edvard, KANCLER, Kurt, ZABAVNIK, Zoran, REBERŠEK GORIŠEK, Jelka, BIGEC, Martin, TURK,Zmago. Svečana akademija : [strokovni odbor srečanja Zdravniškega društva Maribor, Hotel Habakuk. 16.december 2006. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2499647]GRADIŠNIK, Peter, BRUMEC, Ivanka, DOLINŠEK, Jernej, FRANKIČ, Milena, GAUBE, Anica, HOMŠAK, Matjaž,KIRBIŠ, Anita, MAUKO, Tatjana, OBRUL, Karmen, PEVEC, Monika, POGOREVC, Robert, RADOLLI, Leon,RAVNIKAR, Petra, STRGAR, Gordana, ŠTELCAR, Andreja, TOMAZIN, Maja, TURČIN, Zlatan, VIDMAR, Jernej,ZALOŽNIK, Ana Marija, ZAVRŠNIK, Jernej, ŽIBRAT, Elvira. XVI. srečanje pediatrov v Mariboru z mednarodnoudeležbo in III. srečanje medicinskih sester : [organizacijski odbor srečanja, Kongresni center hotela Habakuk vMariboru, 7. in 8. aprila 2006]. Maribor, 2006. [COBISS.SI-ID 2265663]KERSNIK, Janko, GRMEC, Štefek, PRESTOR, Jože, VLAOVIĆ, Miodrag, DEMŠAR, Aleš, ZUPANČIČ, Marjeta.Poškodbe rame in boleča rama, tendinitisi in druga kirurška stanja na roki in nogi, hude poškodbe na terenu,anksiozno-depresivne motnje, epilepsija, motnje razpoloženja, bolezni ščitnice, uporaba računalnikov in vaje izoživljenja : [strokovni odbor, VI. Kokaljevi dnevi, Kranjska Gora, 6. - 8. 4. 2006]. Kranjska Gora, 2006.[COBISS.SI-ID 2268479]Sekundarno avtorstvoUrednikFILEJ, Bojana (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), LAHE, Milica (ur.), PAJNKIHAR, Majda (ur.). Kakovostnakomunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege = Quality communication and ethical attitudeare the basis of nursing and midwifery : zbornik predavanj in posterjev. Maribor: Društvo medicinskih sester, babicin zdravstvenih tehnikov, 2006. 191 str., ilustr. ISBN 961-91520-1-8. [COBISS.SI-ID 57201921]248

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006FILEJ, Bojana (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), LAHE, Milica (ur.), PAJNKIHAR, Majda (ur.). Kakovostnakomunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege : zbornik predavanj in posterjev 1. simpozijazdravstvene in babiške nege z mednarodno udeležbo = Quality communication and ethical attitude are the basisof nursing and midwifery. Ponatis. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006. 191str., ilustr. ISBN 961-91520-1-8. [COBISS.SI-ID 57568769]GREGORIČ, Alojz (ur.). Prepoznava in obravnava duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Dolgotrajni kašeljpri otrocih. Obravnava debelosti pri otrocih in mladostnikih na primarni zdravstveni ravni : zbornik. Maribor:Splošna bolnišnica, 2006. 252 str., ilustr. ISBN 961-6575-09-0. [COBISS.SI-ID 225993728] – Radolli LeonGRMEC, Štefek (ur.), ČRETNIK, Andrej (ur.), KUPNIK, Dejan (ur.). Oskrba poškodovancev v predbolnišničnemokolju, (Zbirka Acuta). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2006. 340 str., ilustr. ISBN 961-6254-35-9. [COBISS.SI-ID 57234689]KAUČIČ, Boris Miha (ur.), GEČ, Tatjana (ur.), KRAJNC, Andreja (ur.). Skupaj delamo za zdravje = Workingtogether for health : seminar za medicinske sestre in zdravstvene tehnike ob mednarodnem dnevu zdravja, 5.april 2006 : zbornik predavanj. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Dejavnost zdravstvene nege, Službaza promocijo zdravja in izobraževanja: Kolaborativni center Svetovne zdravstvene organizacije za primarnozdravstveno nego, 2006. 78 str., ilustr., tabele. ISBN 961-90806-8-8. [COBISS.SI-ID 56531201]ŽIDANIK, Anton (član uredniškega odbora 2005-), Boris Miha (glavni urednik 2005-, član uredniškega odbora2005-) Strokovno poročilo. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, [200-]-. ISSN 1854-3227. [COBISS.SI-ID222140928]Mentor pri specialističnih delihŠPINDLER, Mateja. Analiza srčnega zastoja v izvenbolnišničnem okolju po Utstein protokolu - oživljanje s stranilaikov in pomen vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida ob koncu izdiha (petCO2) = Utstein style analysis ofout-of-hospital cardiac arrest - Bystander cardiopulmonary resuscitation and end expired carbon dioxide :specialistična naloga. Maribor: [M. Špindler], [2006]. [18] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2511423] – Grmec ŠtefekMentor pri diplomskih delihPETRINEC, Simon. Pomen motorista reševalca pri reanimaciji : diplomsko delo, (Visoka zdravstvena šola,Maribor, Diplomska dela, 1578). Maribor: [S. Petrinec], 2006. [84] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 1234084] – GrmecŠtefekBOGATAJ, Anica. Patronažna medicinska sestra in dojenje : raziskovalno delo, (Visoka zdravstvena šola,Maribor, Diplomska dela, 1510). Maribor: [A. Bogataj], 2006. [82] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1195684] – GečTatjanaCVILAK, Jožica. Uporaba negovalne diagnoze "Neučinkovito vzdrževanje zdravja" v patronažni zdravstveni negi :prispevek k testiranju negovalne diagnoze, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1466). Maribor: [J.Cvilak], 2006. [59] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1174436] – Geč Tatjana249

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006KIDRIČ, Sonja. Uporaba negovalne diagnoze "nevarnost padcev" v patronažni zdravstveni negi : prispevek ktestiranju negovalne diagnoze, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1559). Maribor: [S. Kidrič],2006. [77] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1229988] – Geč TatjanaKLEMENČIČ, Biserka. Uporaba negovalne diagnoze "nevarnost poškodbe" v patronažni zdravstveni negi :prispevek k testiranju negovalne diagnoze, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1561). Maribor:[B. Klemenčič], 2006. [77] f., graf. prikazi, ilustr. [COBISS.SI-ID 1230500] – Geč TatjanaSUBOTIĆ, Suzana. Uporaba negovalne diagnoze "samonega popolna nezmožnost samonege" v patronažnizdravstveni negi : prispevek k testiranju negovalne diagnoze, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela,1560). Maribor: [S. Subotić], 2006. [63] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1230244] – Geč TatjanaNOVAK, Draga. Uporaba negovalne diagnoze "Samonega, zmanjšana možnost za samostojno osebno higieno" vpatronažni zdravstveni negi : prispevek k testiranju negovalne diagnoze, (Visoka zdravstvena šola, Maribor,Diplomska dela, 1383). Maribor: [D. Novak], 2006. [74] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1139620] – Geč TatjanaTOPOLOVŠEK, Mojca. Uporaba negovalne diagnoze "Strah" v patronažni zdravstveni negi : prispevek ktestiranju negovalnih diagnoz, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1467). Maribor: [M.Topolovšek], 2006. [64] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1174692] – Geč TatjanaKomentor pri diplomskih delihMLINARIČ, Branka. Medicinska sestra in njena vloga pri preprečevanju hospitalnih infekcij : diplomska naloga,(Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1417). Maribor: [B. Mlinarič], 2006. [72] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 1151652] – Židanik, AntonZRIM, Simona. Prehranjevalne navade dijakov pomurskih srednjih šol : diplomsko delo, (Visoka zdravstvena šola,Maribor, Diplomska dela, 1505). Maribor: [S. Zrim], 2006. 62 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1192868] - Bigec,MartinKOSI, Slavka. Vloga medicinske sestre pri cepljenju šolskih otrok : diplomsko delo, (Visoka zdravstvena šola,Maribor, Diplomska dela, 1543). Maribor: [S. Kosi], 2006. 60 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1221284] – Bigec,MartinREGOJEVIĆ, Nada. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju poškodb pri šolskih otrocih : diplomsko delo,(Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1504). Maribor: [N. Regojević], 2006. [80] f., graf. prikazi.[COBISS.SI-ID 1192612] – Bigec MartinČREŠNIK, Franja. Vloga medicinske sestre pri presejalnih testih : diplomsko delo. Maribor: [F. Črešnik], 2006.[58] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1236644] – Bigec, MartinVISOČNIK, Nina. Vloga medicinske sestre pri sistematičnih pregledih šolskih otrok : diplomsko delo, (Visokazdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1385). Maribor: [N. Visočnik], 2006. [74] f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1136804] – Bigec Martin250

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006PERŠAK, Boris. Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja med zdravstvenimi delavci : diplomska naloga,(Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1364). Maribor: [B. Peršak], 2006. [71] f., graf. prikazi.[COBISS.SI-ID 1132708] – Grmec ŠtefekZRIM, Viktor. Vloga medicinske sestre (zdravstvenika) v službi nujne medicinske pomoči Murska Sobota :diplomsko delo, (Visoka zdravstvena šola, Maribor, Diplomska dela, 1552). Maribor: [V. Zrim], 2006. [80] f., ilustr.,graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1224100] – Grmec ŠtefekOseba, ki intervjuvaKRAJNC, Ivan. Pogovor s prof. dr. Ivanom Krajncem, dr. med., specialistom internistom, dekanom Medicinskefakultete Univerze v Mariboru : Maribor, 15. 6. 2006 ob 11. uri na Medicinski fakulteti v Mariboru. Isis (Ljubl.),2006, letn. 15, št. 10, str. 35-39. [COBISS.SI-ID 2419519] – Bigec, MartinPisec recenzijStrokovno poročilo. Židanik, Anton, Geč, Tatjana (pisec recenzij 2005-). Maribor: Zdravstveni dom dr. AdolfaDrolca, [200-]-. ISSN 1854-3227. [COBISS.SI-ID 222140928]NerazporejenoBIGEC, Martin. Dojenje v dojenju prijazni ustanovi : priročnik. Maribor: Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, 2006.ISBN 961-90806-9-6. [COBISS251

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006POROČILO O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU V LETU 2006Nuša Daković, univ. dipl. inž. tekst.,vodja kadrovsko splošne službe252

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006V letu 2006 smo za strokovna izpopolnjevanja delavcev za udeležbe na strokovnih seminarjih, delavnicah,kongresih in strokovnih srečanjih namenili 36 MIO SIT. Od načrtovanih sredstev smo porabili 29.823.443 SIT.Skupaj smo se strokovno izpopolnjevali 1959 dni (2,2 dni / zaposlenega).1 Pregled strokovnih izpopolnjevanj v letu 20061.1 OE Splošno zdravstveno varstvoZdravniki:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, 22. Učne delavnice 20. - 21. januar 4Ljubljana, Seminar za mentorje 19. - 20. januar 1Maribor, Metabolični sindrom 27. - 28. januar 1Ljubljana,, Varstvo pred ionizirajoč. sevanji 30. - 31. januar 2Ljubljana,, Varstvo pred ionizirajoč. sevanji 1. februar 2Radenci, Obravnava bolnika s pljučnico 3. februar 4Ljubljana, AVTIZEM 3. februar 4Ljubljana, Kirurški dnevi 10. - 11. februar 1Ljubljana, Seminar 28. februar 1Ljubljana, Avtizem-seminar 4. marec 1Nica, 14. Kongres ES AEP 4. - 8. marec 1Opatija, 2. Hrvatski gerontološki kongres 9. - 12. marec 1Malta, Future directions in nev. 16. - 19. marec 1Ljubljana, 9. Schrottovi dnevi 17. - 18. marec 12Lizbona, Lundb. strok. srečanje 18. - 19. marec 1Ljubljana, Infektološki posvet 2006 24. - 25. marec 1Ljubljana, Seminar 25. marec 1Portorož, Seminar 31. marec 2Begunje, Alkohol 31. marec 2Portorož, Seminar 1. april 2Kranjska Gora, Šola astme 6. - 8. april 2Maribor, XVI. srečanje pediatrov in med.ses. 7. - 8. april 5Maribor, Interaktivna konferenca 12. april 4Ljubljana, Šola hipertenzije 21. april 1Ljubljana, Tečaj APLS 5. - 7. maj 2Maribor, Posvet medicinska dokumentacija 18. maj 1Terme Olimje, Poliativna oskrba 19. maj 1Logarska Dolina, Bolezni ščitnice 19. - 20. maj 1Maribor, Iz prakse za prakso 19. - 20. maj 1Toronto, Kongres APA 20. - 26. maj 2Bled, 15. Med. simpozij interne medicine 27. maj 1Krakov, kardiologija, 31. maj 27Kranjska gora, Astma šola 1. - 3. junij 1253

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevKrakov, Kardiologija 1. - 4. junij 1Švedska, Novosti s področja zdrav. astme 1. - 4. junij 2Portorož, Urgentna medicina 14. - 17. junij 11Maribor, Posvet-medicinska dokumentacija 18. junij 1Rim, Evropski kongres ISA 18. - 22. junij 1Terme Olimje, Paliativna oskrba 19. junij 1Logarska dolina, Bolezni ščitnice 19. - 20. junij 1Ljubljana, Šola hipertenzije III 23. junij 1Firence; WONCA 28. - 30. avgust 11London, Strokovna ekskurzija 13. - 17. september 4Ljubljana, Lestvice zgodnjega razvoja n. Bayley 16. september 1Pariz, 19. ECNP Kongres 16. - 20. september 1Bled, Učna delavnica 19. - 23. september 1Ljubljana, Konferenca SUT 29. september 1Ljubljana, Interna medicina 29. - 30. september 1Krajnska Gora, slov. kongres fiz.in reh.med. 5. - 7. oktober 2Idrija, Neepileptični psihogeni napadi 6. - 7. oktober 1Ljubljana, Standardiz. pripor.o izvaj.hitr.lab.t. 6. oktober 1Bratislava, Kongres 6. - 8. oktober 3Dubrovnik, Kongres pulmologov 12. - 16. oktober 1Moravske Toplice, Seminar 13. - 14. oktober 1Rogaška Slatina, 10. Bregantovi dnevi 13. - 14. oktober 5Krajnska Gora, 8. Fajdigovi dnevi 20. - 21. oktober 3Maribor, Tečaj ACLS 28. - 29. oktober 2Portorož, Tavčarjevi dnevi 3. - 4. november 15Ljubljana, V. kongres psihologov 8. - 11. november 2Maribor, II. Mariborsko ortopedsko srečanje 10. november 2Bled, Letna konferenca 10. - 11. november 2Sarajevo, Seminar 10. - 12. november 7Ljubljana, Zdravljenje bolezni gibal v starosti 23. november 1Ljubljana, Strok. srečanje s podr.odv.od alko. 24. november 1Dunaj, Seminar 29. - 30. november 1Portorož, Sekcija za art. hipertenzija 30. november 5Portorož, Sekcija za art. hipertenzija 1. december 5Dunaj, Seminar 1. december 1Ljubljana, LV8 Hand on trening 5. december 1Barcelona, Konferenca ADHD 7. - 9. december 1Ljubljana, Spominsko srečanje 9. december 2254

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Ostali sodelavci:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, AVTIZEM 3. februar 4Ig, Imobilizacija 10. februar 2Ljubljana, Strok. srečanje za klin. kemijo 15. februar 3Ljubljana, Kakovost preiskav v lab. medicini 8. marec 1Golnik, Šola za obstruk. bolezni 17. - 18. marec 1Ljubljana, Diagnostika tum. markerjev 22. marec 4Ljubljana, Bolezen. sprem. levkoc. krvne slike 27. marec 7Celje, Laborat. inform. sistem 4. april 1Maribor, Rehab. ramensk. sklepa po poškodbi 6. april 2Kranjska gora, VI. Kokaljevi dnevi 6. - 8. april 1Maribor, XVI. srečanje pediatrov in med.ses. 7. - 8. april 3Ljubljana, Rak črevesja 11. april 1Ig, Rač.GIS (RECO) 12. april 9Golnik, Šola za obstrukt.bolezni pljuč 20. april 1Ljubljana, Odvzem krvi 21. april 3Kranjska gora, Nujni ukrepi v predboln.NMP 21. - 22. april 2Ljubljana, Odvzem krvi 10. maj 3Radenci, Strokovni seminar 12. - 14. maj 1Novi Sad, 3. jadranska konf.-kvaliteta življenja 16. - 20. maj 1Rim, Strokovna ekskurzija 18. maj 4Ig, Usposabljanje sistema zvez ZARE 24. maj 7Zagreb, Simpozij slov.in hrv.združ.za klin.kemijo 25. maj 2Pekre, Mladi in kriminal 26. maj 1SB Celje, Med.reh.boln.z napog.in najbolj prob. 27. maj 2Maribor, Strokovno srečanje 1. junij 3Radenci, Varovanje zdravja 2. - 3. junij 2Ig, Usposabljanje sistema zvez ZARE 5. junij 3Ljubljana, Strokovno srečanje 9. junij 1Maribor, Čustvena inteligenca 14. junij 2Erfurt, Seminar radiolog. 14. - 16. junij 1Portorož, Urgentna medicina 14. - 17. junij 12Begunje, Obravnava mladostnika s psihozo 15. junij 1Celje, Sejem - dnevi zdravja 1. september 3Ljubljana, Testiranje 5. september 1Ljubljana, Duševno zdravje 13. september 1Maribor, Funkcionalno izobraževanje 19. september 2Maribor, Kakovostna komunikacija 21. september 1Maribor, Delavnica miofascialnih prožilnih točk 23. september 10Rogla, Seminar 28. - 29. september 2Ljubljana, Kakovost preiskav 6. oktober 2Ljubljana, Standardiz. pripor.o izvaj. hitr.lab.t. 6. oktober 1255

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, 3. Simpozij laborat. medicine 13. oktober 3Poreč, Kongres medicinskih biokemikov 18. - 21. oktober 1Portorož, Zdravljenje odvisnosti 19. - 20. oktober 2Ljubljana, Kaj lahko MS in ZT svetuje bolnikom 20. oktober 1Maribor, Sekcija med. sester 26. oktober 2Ig, Ukrep ob množičnih nesrečah 27. oktober 6Ljubljana, Promocija zdravja 7. november 1Ljubljana, V. kongres psihologov 9. - 10. november 1Portorož, Seminar 16. - 17. november 2Ljubljana, Izobraževalni seminar 21. november 1Ljubljana, Zdravljenje bolezni gibal v starosti 23. november 1Golnik, Predavanje 24. november 1Celje, Sejem dnevi zdravja 1. december 3Ljubljana, Terapevtske vaje za stabil. hrbt. 1. - 2. december 2Maribor, Tečaj EPLS 9. - 10. december 31.2 OE Zobozdravstveno varstvoZobozdravniki:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevCelje, CEDENS 10. - 19. februar 4Bled, 14. Parodontološki dnevi 7. - 8. april 13Ljubljana, Skupščina slov. ort. društva 19. - 20. maj 1Rim, Strokovna ekskurzija 25. maj 1Ljubljana, 4. posvet -etika v belem 1. - 2. junij 2Ljubljana, Strokovni seminar 2. junij 1Monaco, II. Internacional Damon 9. - 13. junij 1Portorož, 11. Slov. stomatološki dnevi 9. - 10. junij 21Portorož, 13. Mednarodni simpozij 14. - 17. junij 1Opatija, Poboljšanje funkcij potpunih proteza 16. - 17. junij 1Portorož, Najnovejši materiali in estetika 30. junij 4Bled, Prodentovi dnevi 22. september 4Celje, Eurodent materiali 30. september 1Rogla, Strokovno posvetovanje Lancom 3. - 4. oktober 1EAO 2006 Kongres Implantologije 5. - 7. oktober 2Podčetrtek, Ekonomisti v zdravstvu 12. - 13. oktober 1Opatija, Tečaj 27. - 28. oktober 1Rogaška Slatina, Republiški strok. seminar 9. - 11. november 21Firence, Zobozdravstveno usposabljanje 16. - 18. november 1Ljubljana, Strokovni seminar 23. november 4Ljubljana, XII. Čelešnikovi dnevi 25. november 7Ljubljana, Sistem zaklepnih nesnem. aparatov 15. november 3256

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Ostali sodelavci:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, Ionizirajoče sevanje 30. - 31. januar 2Ljubljana, Ionizirajoče sevanje 1. februar 2Celje, CEDENS 10. februar 3Ljubljana, Brezkovinski porcelan 5. april 2Debeli Rtič, Celostna oskrba za lep nasmeh 7. - 8. april 16Celje, Skeletirane proteze 16. - 19. maj 1Ljubljana, Seminar 19. - 20. maj 2Rim, Strokovna ekskurzija 25. maj 4Maribor, Tečaj nordijske hoje 2. - 3. junij 1Portorož, 11. Stomatološki dnevi 9. - 10. junij 2Maribor, Funkcionalno izobraževanje 15. september 4Celje, Načrtovanje veziva 23. september 1Maribor, CINDI 12. oktober 10Rogaška Slatina, Republiški strokovni seminar 9. - 11. november 7Ljubljana, Prehrana 23. november 11.3 OE Medicina dela, prometa in športaZdravniki:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, Predavanje 17. januar 1Pekre, Strokovno srečanje 9. - 10. februar 2Kranjska Gora, Učna delavnica 16. - 18. februar 1Ljubljana, Predavanje 21. februar 1Ljubljana, Schrottovi dnevi 17. - 18. marec 2Rogaška Slatina, Predavanje 23. marec 1Ljubljana, Okrogla miza 24. marec 1Maribor, Seminar - zapleti v medicini 24. - 25. marec 1Portorož, seminar 31. marec 1Portorož, seminar 1. april 1Maribor, II. Interaktivna konferenca 12. april 1Ljubljana, Psihoterapija 14. april 1Ljubljana, Strokovno predavanje 18. april 2Ljubljana, Psihoterapija 12. maj 1Ljubljana, XXIII. Ortopedski dnevi 12. - 13. maj 1Ljubljana, Seminar oftalm. 18. maj 1Maribor, Iz prakse za prakso 19. - 20. maj 6Ljubljana, Etika v belem 1. - 2. junij 2Ljubljana, Strokovno predavanje 2. junij 1Rogla, 5. študijski dnevi SKZP 2. - 3. junij 1257

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevZreče, Etični kodeks 2. - 3. junij 3Milano, Svetovni kongres med. dela 11. - 16. junij 1Ljubljana, Alkoholizem 13. junij 1Portorož, Urgentna medicina 14. - 17. junij 2Ljubljana, Seminar 22. - 23. junij 1Ljubljana, Droga in prometna varnost 29. avgust 1Ljubljana, Droga in prometna varnost 1. september 1Opatija, Kongres 15. - 17. september 1Ljubljana, Mednarodno svetovanje - Ergonomija 21. - 22. september 3Ljubljana, Letalska medicine 4. - 6. oktober 1Bratislava, Mednarodni kongres 6. - 8. oktober 1Rog. Slatina, Psihoterapija 12. - 15. oktober 1Bled, globalna varnost 13. - 14. oktober 1Zadar, Kongres 18. - 21. oktober 1Maribor, Oftalmološki kongres 19. -21. oktober 1Ljubljana, seminar 26. oktober 1Portorož, Tavčarjevi dnevi 3. - 4. november 1Sarajevo, Strokovno srečanje 10. - 12. november 1Ljubljana, Predavanje 21. november 1Ljubljana, Promocija zdravja 24. november 1Maribor, Kongres družinske medicine 24. - 25. november 4Portorož, Hipertensio 1. december 2Celje, Strokovni delavec v športni med. 1. - 2. december 1Ljubljana, Strokovno srečanje 8. december 1Ljubljana, Delavnice 19. december 1Ostali sodelavci:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevPekre, Zdravo staranje 9. - 10. februar 1Ljubljana, Celostna obr.umir.bol.in njihov.svoj. 2. marec 1Veržej, Seminar 17. marec 1Ljubljana, Audiometrija in vestibul.v med.dela 12. maj 11Debeli Rtič, Znotraj očesne zdravstvene nege 2. - 3. junij 1Maribor, Čustvena inteligenca 14. junij 6Portorož, Urgentna medicina 14. - 17. junij 1Maribor, Kakovostna komunikacija 21. september 2Ljubljana, Ergonomija 21. - 22. september 1Maribor, Kongres družinske medicine 24. - 25. oktober 5258

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061.4 OE Varstvo žensk, otrok in mladineZdravniki:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, Pediatrična sekcija 20. januar 5Šmarješke Toplice, Ehokardiologija 27. - 28. januar 1Ljubljana, Sekcija za otroško nevrol. 3. februar 3Maribor, Ultrazvok v ginekologiji 16. - 18. februar 5Kranjska gora, 1.slov. kongres o cervikal.pat. 9. - 10. marec 1Ljubljana, Infektološki posvet 24. - 25. marec 4Zagreb, tečaj osenjevanja spont.gib. pri otr. 30. - 31. marec 1Ljubljana, UZ v 1. tromesečju nosečnosti 31. marec 4Maribor, XVI. srečanje pediatrov 7. - 8. april 21Ljubljana, Avtizem in sorodne motnje 12. - 13. april 1Bled, Kongres o cerebralni paralizi 20. - 22. april 1Basel, Strokovno izobraževanje 2. - 6. maj 1Primošten, Simpozij-kongres 4. - 6. maj 1Ljubljana, Nujna stanja v oftalmologiji 18. maj 1Šmarješke toplice, 2. tečaj šole Ehokardiog. 19. - 20. maj 1Debeli Rtič, Pogosto bolan otrok 27. maj 5Ljubljana, Derčevi dnevi 2. - 3. junij 8Ljubljana, 4. Posvet etika v belem 2. junij 1Maribor, 40.let perinatologije 16. junij 5Vodice, Strokovni simpozij - pediatrija 29. junij 1Careliff, Simpozij ESSOP 12. - 14. julij 1Bled, Otorinol.kongres 27. - 30. september 1Rogaška slatina, 4.slov.pediatrični kongres 28. - 30. september 11Ljubljana, Strokovno srečanje 12. oktober 1Šmarješke Toplice, Šola endokardiografije 13. - 14. oktober 1Maribor, Strokovno srečanje 19. oktober 1Pekre, Okrogla miza 19. oktober 1Maribor,Celostna obr.ped.kirur.bol. 19. oktober 1Maribor, Okulistika 19. - 21. oktober 1Ljubljana, Rak pri otroku in mladostniku 26. oktober 9Ljubljana, Strokovno izobraževanje 27. - 28. oktober 1Portorož, Strokovno srečanje 27. - 28. oktober 2Kuala Lampur, Kongres FIGO 4. - 10. november 2Maribor, 3.slov.posvet o rehabil. 10. - 11. november 2Rijeka, Hitna stanja u dječjoj gastroenter. 17. november 1Žalec, Pediatrična sekcija 24. november 2Celje, 60 let otr.odd.Celje 24. november 2Maribor, SPB v nosečnosti 24. - 25. november 6Ljubljana, Cepljenje za HIV 29. november 6Celje, Strok.del.v športu na podr.med.športa 1. - 2. december 1259

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, SPB v ginekologiji 8. december 6Ljubljana, Sekcija za otr.nevrologijo 8. december 2Maribor, Tečaj EPLS 9. - 10. december 7Ostali zaposleni:Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, Seminar iz varstva pred ioniz.sev. 30. - 31. januar 1Maribor, Spodbujajmo nekajenje 31. januar 1Ljubljana, Seminar iz varstva pred ioniz.sev. 1. februar 1Pekre, Spolno ter reprodukt. zdravje mladih 15. februar 8Ajdovščina, Zdravo življenje otrok in mlad. 10. marec 11Ljubljana, Sekcija med. sester - babic 24. marec 3Zagreb, Tečaj o ocenjevanju spon. gibanja 30. - 31. marec 1Maribor, Epilepsija in zaposlovanje 31. marec 1Maribor, Prep.in obr.duš.mot.pri otr.in mlad. 7. april 1Maribor, XVI. Srečanje pediatrov in med.ses. 7. - 8. april 14Ljubljana, Tečaj 19. april 4Bled, Mednarodni kongres 20. - 22. april 2Maribor, Bolnišnična črevesna obolenja 11. maj 1Rim, Strokovna ekskurzija 18. maj 11Ljubljana, Simpozij 18. - 19. maj 1Ljubljana, Pilates ZA FT 20. maj 2Ljubljana, Šola za osteoporozo 20. maj 1Maribor, Negovalne diagnoze 25. maj 2Ljubljana, Pasivno kajenje 31. maj 1Maribor, Tečaj nordijske hoje 2. - 3. junij 1Debeli Rtič, Strokovni seminar 2. - 3. junij 1Maribor, Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi 14. junij 2Maribor, Funkcionalno izobraževanje 14. september 11Maribor, Izobraževanje za mentorje 14. september 1Maribor, Kakovostna komunikacija 21. september 4Debeli Rtič, Strategije dobre komunikacije.. 29. september 5Portorož,Strokovno srečanje sekcije med.sr. 19. - 20. oktober 8Ljubljana, Strokovno izobraževanje 27. - 28. oktober 1Maribor, 3. slov. posvet o rehabil. 10. - 11. november 2Maribor, Tečaj Denver II 23. - 25. november 2Ljubljana, F.m. Alexander 8. - 9. december 1260

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061.5 OE Patronažno varstvoStrokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevMaribor, Zdravniška zbornica-predstav.zdrav. 19. januar 1Maribor, Spodbujajmo nekajenje 31. januar 1Maribor, Zdravo staranje 9. - 10. februar 1Dobrna, Tečaj iz laktacije 9. - 11. februar 4Radenci, Priprava na operacijo 9. - 10. marec 1Ljubljana, Izkušnje babic 24. marec 2Praga, Rane 17. - 21. maj 1Vrhnika, Reumatološke bol. 23. maj 4Portorož, Zdravljenje raka 2. - 3. junij 2Radenci, Kardiološka sekcija 2. - 3. junij 2Maribor, Nordijska hoja 2. - 3. junij 1Maribor, Učna delavnica 14. junij 4Bosna in Hercegovina, Strok. ekskurzija 16. - 17. junij 39Maribor, Izpit za dojenje 31. julij 4Maribor, Kakovostna komunikacija 21. september 19Rogla, Kontinuirana zdrav. nega 28. - 29. september 1Velenje, Seminar 6. - 7. oktober 2Celovec, Tečaj 13. - 30. oktober 1Maribor, Psihiatr.zdrav. nega 26. oktober 3Trbovlje, Obstipacija 27. oktober 1Portorož, Skrbništvo 7. - 8. november 1Izlake, Bolniki z demenco in depresijo 9. - 10. november 8Ljubljana, Zdravljenje bolezni gibal 23. november 5Moravske Toplice, Privatizacija javnega sektorja 23. - 24. november 1Maribor, Vzajemna pacienta 24. - 25. november 1Maribor, Bolečina v križu 24. - 25. november 3Maribor, Oskrba ran 1. december 11.6 UpravaStrokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevMaribor, Seminar iz področja prava 24. januar 1Maribor, Sistemizacija delovnih mest 31. januar 1Maribor, Vzpodbujajmo nekajenje 31. januar 2Maribor, Zdravo staranje 9. - 10. februar 3Ljubljana, Obr.plač dir. v javnem sektorju 13. februar 2Ljubljana, Aviarna influenca 15. februar 1Maribor, Prijava projekta na razpis (EU) 16. februar 1Ljubljana, Zakon o sistemu plač…. 23. februar 3Ljubljana, Razvojna ekipa o strežniku SQL server 6. marec 1Ljubljana, 2. Slov. internet konferenca 8. marec 1Ljubljana, Gospodarjenje z odpadki 9. marec 1261

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 2006Strokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevAjdovščina, Zdravo življenje otrok in mlad. 10. marec 2Ljubljana, Novosti v MS razvojni platformi 14. marec 1Maribor, Davčna zakonodaja 12. -14. april 1Portorož, Kadrovski dnevi 19. - 21. april 3Brdo pri Kranju, Družbena odgovornost 9. maj 2Ljubljana, JN po novem 10. maj 1Preprečevanje bolnišničnih okužb 13. maj 50Portorož, Kongres tajnic 18. - 20. maj 1Maribor, Opravljanje izpita za kurjača 19. maj 3Portorož, NT Konferenca 2006 22. - 25. maj 2Ljubljana, Pasivno kajenje 31. maj 2Ljubljana, Nepovratna sredstva EPLUS 5. junij 1Terme Rogaška, Sekcija med. sr. v sterilizaciji 8. - 9. junij 3Brdo pri Kranju, Družbena odgovornost 9. junij 2Maribor, Čustvena inteligenca 14. junij 2Ljubljana, Spremembe JRS 27. junij 1Ljubljana, Javna naročila 28. junij 2Ljubljana, Nepovratna sredstva EPLUS 5. julij 1Ljubljana,Varnost Windows serverja 2003 11. - 12. julij 1Ljubljana, Klinična dietetika 8. september 3Ljubljana, Duševno zdravje 13. september 2Maribor, Strokovno usposabljanje 2. - 3. oktober 4Rogla, Lancom-strokovni posvet 3. - 4. oktober 3Pariz, 6. evropska konferenca 4. - 6. oktober 1Podčetrtek, srečanje ekonomistov v zdravstvu. 13. oktober 3Ljubljana, Obračun potnih nalogov 19. oktober 2Ljubljana, Microsoft Tech Net, MSDN 23. oktober 2Ljubljana, Windows VISTA +OFFICE 23. oktober 1Bled, Predstavitev novih tiskalnikov 24. oktober 1Ljubljana, Notranja presoja sistema 24. - 25. oktober 1Ljubljana, Javna naročila male vrednosti 27. oktober 1Ljubljana, IVZ RS Promocija zdravja 7. november 2Portorož, Uporabimo najblj.izkušnje za bolj.življenje 9. - 10. november 2Maribor, Uvedba evra, davčna zakonodaja 16. november 6Ljubljana, Šola za upnike 22. november 2Ljubljana, Nove varnostne tehnol.splet.stor. 22. november 1Ljubljana, Oblikovanje celostnega pristopa 23. november 3Šmarješke T., Konvencija vodnikov nordijske hoje 24. - 26. november 3Bled, Poslovni bonton 29. november 3Ljubljana, ZV delo hipert. 6. december 1Ljubljana, WIN VISTA ZA SIST.INŽ. 7. december 3Ljubljana, Novosti v programih Microsoft of. 14. december 2262

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20061.7 VodstvoStrokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLJUBLJANA, CINDI 25. - 25. januar 3Maribor, Vzpodbujajmo nekajenje 31. januar 1Ljubljana, Evropska politika na področju zdrav. 3. februar 1Maribor, Zdravo staranje 9. - 10. februar 1Ljubljana, Obr.plač dir. v javnem sektorju 13. februar 1Ljubljana, Aviarna influenca 15. februar 2Zagreb, Podiplomski tečaj 10. - 11. marec 1Portorož, Management sprememb 15. - 17. marec 2Ljubljana, 9.Schrottovi dnevi 17. - 18. marec 1Portorož, IBM Forum 2006 5. - 6. april 1Kanada, IHRA 2006 1. - 4. maj 2Brdo pri Kranju, Družbena odgovornost 9. maj 1Portorož, Srečanje ekon.in poslov.del.v zdr. 18. - 19. maj 4Portorož, NT konferenca 2006 22. - 25. maj 1Radovljica, Seminar za predsednike sindikatov 29. - 30. maj 1Brdo pri Kranju, Družbena odgovornost 9. junij 3Maribor, Čustvena inteligenca 14. junij 1Budimpešta, Evropski kongres 2. - 3. september 1Rogla, Lancom strokovni posvet 3. - 4. oktober 2Krajnska Gora, Kongres 7. oktober 1Podčetrtek, Srečanje članov društva ekon. 12. - 13. oktober 3Portorož, 14. Kardiološki dnevi 26. - 27. oktober 1Ljubljana, Nedonošenček-seminar 28. oktober 1Ljubljana, IVZ RS Promocija zdravja 7. november 1Radovljica, Seminar sindikalnih zaupnikov 7. - 8. november 13Portorož,uporabimo najbolj.izkuš.za bol.ž. 9. - 10. november 1Benetke, 21 A.P.I.C.E 10. - 13. november 1Ljubljana, XII. Čelešnikovi dnevi 25. november 1Ljubljana, Davki 30. november 1Ljubljana, Uvedba evra 30. november 1Celje, Simpozij o urgentni medicini 1. - 2. december 2Terme Zreče, Učna delavnica 8. - 9. december 1Ljubljana, Dohodnina-davek od dohodka 21. december 1263

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: Strokovno poročilo 20062 Aktivna udeležbaStrokovno izpopolnjevanje datum št. udeležencevLjubljana, Seminar - AVTIZEM 3. februar 1Dobrna, Tečaj iz laktacije 9. - 11. februar 1Barcelona, ADHD Seminar 17. - 18. februar 1Sao Paulo, World ophthalm.congress 20. - 24. februar 2Philadelphia, NANDA, NIC NOC 15. – 18. marec 1Ljubljana, 17. dnevi rehabilitacijske medicine 17. - 18. marec 1Bruselj, 26. mednarodni simpozij 21. - 24. marec 1Dobrna, Tečaj iz laktacije 23. - 25. marec 1Kranjska Gora, 6. Kokaljevi dnevi 6. - 8. april 1Maribor, Pedopsihiatrične motnje 7. - 8. april 1Norveška, 8. Kongres ERC 10. - 13. maj 1Madrid, 15. Evropski kongres FRM 15. - 21. maj 1Novi Sad, 3. jadranska konf.-kvaliteta življenja 16. - 21. maj 1Maribor -po seznamu iz prakse za prakso 19. - 20. maj 1Ljubljana, Srečanje 26. - 27. maj 1Maribor, Nordijska hoja 2. - 3. junij 4Rogla, Psihoterapija 2. - 3. junij 2Portorož, 13. mednarodni simp.o urgentni med. 14. - 17. junij 5Brioni, 3. Evropski kongres intenzivne med. 26. - 28. junij 1Berlin, Kongres 15. - 17. september 1Maribor, Kakovostna komunikacija 21. september 4Maribor, 1. Simpozij, zdr. in babiške nege 21. september 2Barcelona, Kongres ESCIM 23. - 28. september 1Kreta, 4. evropski kongres urg. medicine 3. - 8. oktober 1Krajnska Gora, Fajdigovi dnevi 20. - 21. oktober 1Ig, Ukrepanje ob masovnih nezgodah 24. oktober 4Ljubljana, pedopsihiatrija 9. - 10. november 1264