Krik 2 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2KolofonUredniški odbor: Nina Klemeni, Tina Sajovic, Nasja Starman, Monika Zabret, 9. ; Vincenc Borovnik, 8. b; Kaja Hegedi,Neža Majcen, 8. c; Anja Karafatska, Iza Krampl, Blažka Pokli, Anja Vombergar, 7. b; Igor Borenovi, 7. c; Marisa Klii, KatjaKrivec, Anamarija Milenkovi, Neja Urban-Djuki, Merjem Bajrovi, 5. a; Anja Klemeni, Nina Peta, 5. b.Mentorici: Božena Bogataj in Nada PajntarOblikovala: Nina Klemeni, 9.Risba na naslovnici: Nejc Šimenko, 9.cNatisnjeno v 200 izvodihCena: 1,5 € (z DDV)Internet: http://www.sfpkr.si/krik/krik_2_0708.pdfE-mail: krik@-sfpkr.siDragi krikovci in krikovke!UvodnikPred vami je nova številka Krika. Letos nam je uspelo izdati že posebno številko, pesniško zbirko, saj je letošnje letoprav posebno. 40 let ni kar tako. Toliko je stara naša stavba. eprav bi lovek mislil, da je še starejša, še posebej, ese sprehodiš po nekaterih prostorih naše šole, npr. straniših ;) Ampak, ali veste, da je šolski asopis tri leta starejšikot naša stavba. Saj izhaja že 43. leto. Najprej se je imenoval Pionirji pišejo, potem Iskrice, zdaj pa Krik.eprav je asopis »star«, pa smo ustvarjalci mladi in polni energije. Tako smo vam pripravili obilico intervjujev, vkaterih vam predstavljamo uitelje in uence ter g. ravnatelja, ki našo šolo vodi že 16 let. Poslavljamo se od ge.Božene Bogataj, ki je z našo šolo povezana že 45 let, saj je bila tudi uenka Prešernove šole. Uitelji prihajajo inodhajajo, nekateri so tukaj samo kratek as. Gotovo pa si bomo zapomnili g. Tomaža Smoleta, ki je bil pri nas samoeno leto. Osvežite si spomin in preberite tudi anekdote, ki so se zgodile ravno pri njegovih urah.Zanimivi potopisi priajo, da uenci naše šole veliko potujejo: peš, s kolesi, letali …In ker se že bližajo poitnice, vam želimo veliko zanimivih potovanj …Uredništvo Krika2

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2KazaloKRIKOVE NOVICE……………………………………………………………………….4KRIKOV INTERVJU……………………………………………………………………...7ANKETA………………………………………………………………………...………..17S KRIKOM NA POT……………………………………………………………………..18KULTURA…………………………………………………………………………..…….23ŠPORT……………………………………………………………………..………….….25RAZVEDRILO………………………………………………………………………...….293

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikove noviceREZULTATI TEKMOVANJ Neža Majcen, 8. cAnže Boži, 8. bNina Klemeni, 9. POHOD V TAMARZjutraj, ko sem se zbudil, sem takoj hitel na šolsko parkiriše.Bil sem tako zgoden, da so bili tam še tisti, ki so šli smuat.Poakal sem na odhod, a pred tem smo se morali zbrati. Zborje bil ob 7:30. Kmalu sta se pripeljala dva avtobusa. Prišli soše zamudniki, ki so avtobus za las ujeli. Konno smo odšli. Vavtobusu je bilo zelo hrupno, saj so se vsi drli en ez drugega.Minila je dobra ura in prispeli smo. Zdelo se mi je, da imam šepreve energije za hojo do Tamarja. ez pet minut sem sipremislil, saj sem bil utrujen kot pes. Za energijo sem iz torbezagrabil sendvi in ga zael jesti. Ko sem pojedel približnopolovico sendvia, se mi je kos zataknil v grlu. Nisem mogeldihati. Imel sem sreo, saj sem zael kašljati.Med potjo se ni zgodilo ni posebnega. Ko sem prispel dokoe, so bile klopi zunaj zasedene. Odloil sem se, da gremnaprej noter nekaj popit. Takoj, ko sem prišel noter, je bila nalevi moja rešitev. Preden sem kaj naroil, sem šel do mize inse usedel. Prisedla sta še dva sošolca in že smo se zaelipogovarjati. Obutek, da vsi ostali zunaj zmrzujejo in da jazsedim na toplem, udobnem stolu, je bil kar lep. ez nekaj asasmo odšli domov.Igor Borenovi, 7. c4

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikove noviceavtobusa, vzeli malico, palice in smui ter se odpravili do spodnjepostaje žinice. Takoj, ko smo dobili smuarske karte,smo sedli v gondolo in prekrasen dan se je zael. Na vrhusmo si nadeli smui in se odpeljali do sonne plaže, kjer smopustili nahrbtnike. Zaeli smo smuati in presmuali smo polsmuiš. Med malico, ki je trajala pol ure, smo se kepali inlovili, po malici pa smo smuali še dve dobri uri. Kmalu pa jeprišel konec na zgornji postaji kabinske žinice, kjer smo sepreoblekli in odšli do avtobusa. Z avtobusom so nas odpeljalidomov in tam so nas prevzeli starši.Vincenc Borovnik, 8. bPUST NA OŠ FRANCETA PREŠERNAPo nekaj letih smo uenci na pustni torek, 5. 2. 2008, nestrpnopriakovali konec tretje šolske ure, da bi konno sprostili nekajodvene energije na pustnem rajanju.Že navsezgodaj smo se nasmejali uiteljem in uiteljicam, kiso se preoblekli v angelke in hudike. Ko smo se konnozbrali v telovadnici, sta prispela njuni velianstvi, kralj AlešŽitnik in kraljica Suzana Geršak. udno, da nimata enakihpriimkov, kajne? Za njima je stopicala Princeska (Jurij Marussig).Voditeljici Suzana Zadražnik iz Pekla in Tadeja Murn iz Nebessta nam predstavili žirijo, ki je izbirala zmagovalce. lani žirijeso bili g. Žitnik, ga. Geršak, g. Mohori, g. Abaza, ga. Toporšin ga. Škarabot.Nato je prišel veseli del. Pustne maske, ki so tekmovale, so sekonno predstavile. Žirija je imela težko delo. Na koncu so sizasluženo 1. mesto pridobili Muenci iz 9. razreda, med posameznimimaskami pa Hugo iz 8. b.Po razdelitvi nagrad smo se maske odpravile na privatno praznovanje… ;)Neža Majcen, 8. cSMUANJE NA KRVAVCUZjutraj sem se zbudil ob 6:30 in se zael pripravljati na smu-arski dan na Krvavcu. Pojedel sem zajtrk, si umil zobe, oblekelsmuarsko obleko in dal pancarje v potovalno torbo. Kosem pripeljal na šolsko parkiriše, so me že akali prijatelji inskupaj smo dali smui v spodnji del avtobusa, s katerim smose odpeljali proti Cerkljam in pripeljali do kabinske žinice, kjerje že stalo 6 avtobusov iz Slovenj Gradca. Izstopili smo izDAN ODPRTIH VRAT – ŠOLA PRAZ-NUJE 40 LETV letošnjem letu bo minilo 40 let, odkar je bila dograjena našašola. Ob tej slovesni priložnosti smo na široko odprli vrata staršemin uencem. Dogajalo se je veliko zanimivih stvari in vsakje lahko izbral kaj po svojem okusu.Likovna uilnica je prostor, kjer domujeta domišljija in ustvarjalnost.Tokrat smo si lahko ogledali razstavo izdelkov našihuencev, med drugim tudi fotografije. V živo je potekala delavnica,kjer so uenci na robote iz plastenk polagali obloge izpapir-mašeja. Tako so robote utrdili in jih postavili na noge. Pokonanem delu so njihovi obrazi kar žareli, saj jim je uspelo izodpadne embalaže ustvariti nove, zanimive izdelke. Njihovodelo se mi je zdelo kar zahtevno in ne preve lahko, kaj šelezabavno. A so se vseeno dobro izkazali.Na glavnem hodniku so potekale »žive slike«. Ogledala semsi dve. etrta slika se je imenovala Smo aktivni, vedno v gibanju.Nastopajoi fantje so pokazali, kako se pri nogometnemtreningu najprej ogrevajo (skakali so ez kolebnico) in del igre(podajali so si žogo). Ta slika se mi ni zdela preve posreena,saj so na tako majhnem prostoru težko prikazali igro, ki jetako živa in seveda zahteva prostor.Dve uenki sta v plesnem ritmu prikazali razline gimnastineelemente. Veina prvin, ki sta jih izvedli, ni bilo težkih, a pravzato je cela toka izgledala lepo.Uenci, ki hodijo k izbirnemu predmetu ples, so nam predstaviliaaa ter valek. Najbrž so navdušili marsikoga, da si bonaslednje šolsko leto izbral prav ta predmet.Iza Krampl, 7. b5

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikove noviceSmo poligloti, podiramo jezikovne meje je vabila prva živa slika. Nastopajoi so nas nagovorili v štirih tujih jezikih – angleškem,nemškem, španskem in francoskem. Pozdravili so obiskovalce in povedali nekaj o obletnici šole. Ker me zanimajo jeziki, sem sekasneje napotila še v uilnico tujega jezika, k francošini, kjer smo se uili, kako se pozdravi in predstavi po francosko, šli smo seigrico in tombolo ter se tako mimogrede nauili veliko francoskih besed.Tina Balaži, 7. bV šolski dvorani je potekala osrednja proslava ob 40-letnici šole.. Bila je namenjena odraslim,prav za ta veer povabljenim gostom. Ker pa sem novinarka Krika, sem si jo lahko skupajs še dvema sošolkama ogledala tudi jaz in tako zdaj poroam o premierni uprizoritvi.Spregovorila je kar šola sama. Svoj glas ji je posodila Simona Bizjak, na platnu pa je pripovedovanjespremljala živahna raunalniška animacija šolske zgradbe. Slišali smo, kako seje šola gradila in zaradi razlinih potreb dograjevala. Popeljali so nas v zgodovino, zvedelismo, da so uenci in uitelji dobili veliko priznanj za svoje delo, pokazali so nam ustvarjalnostenih in drugih, povezovanje z drugimi šolami v EU … Besedni del so popestrile razlinetoke, ki so jih izvajali uenci in uitelji: pionirska prisega, zgodba o Snežni kraljici, mrtvaškiples, glasbeno-ritmini nastop bambusarjev, delovni dan ravnatelja itd. Najbolj všemi je bil prav zadnji prizor, ker je bil tako zabaven. Vlogo ravnatelja je odlino odigral ŽanGregorc, uenec 9. .Po proslavi sem stopila še v knjižnico, kjer je bila razstava umetniških del nekdanjih insedanjih uiteljev šole:-slike Bojana Abaze, Nataše Koblar, Zlate Volari, Dušana Premrlater Franca Beštra,-fotografije Tanje Beravs, Saše Janša ter Suzane Geršak,-kipi iz gline Aleša Žitnika,-kipi iz lesa Borisa Holyja,-književna dela Vike Šuštar, Jurija Marussiga ter Ljube Žerovc,-lutke in kostumi knjižniarke in pravljiarke Tadeje Murn.Na glavnem hodniku sem naslednji dan, ko je bila ponovitev zauence in starše, videla še dve živi sliki, in sicer 2. sliko: Smoiznajdljivi, ustvarjamo, kjer so združili svoje moi slašiarji, kiparji,mizarji in lani gledališkega kluba, ter 3. sliko: Smo radovedni,raziskujemo. Tu so se predstavili astronomi, geografi, biologi invrtnarji. Imenitna je bila živa veriga DNK.Anja Vombergar, 7. bV uilnici kemije so nampripravili zanimive kemijskeposkuse v dveh delavnicah.Obakrat je bilo nabito polno.Uenci smo komaj akali, dabi kaj razneslo. A ni. Le kakšenposkus se jim ni istoposreil, npr. tisti z jajcem insteklenico. Steklenico sosegreli, na vrat so položilijajce, ki bi ga moralo potegnitiv steklenico, a ga ni. Pa drugi.Tudi neuspeh spada kživljenju kemika.Nejc Mrzel, 5. b6

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuAleš Žitnik, ravnateljPisala: Kaja HegediAleš Žitnik je na mestu ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešernav Kranju že od leta 1992. Nikolisi ni predstavljal, da bo kdaj ravnatelj.Bolj ga zanimalo likovno in tehninopodroje, oblikovanje – te stvari so mubile zelo blizu, ampak potem je pristalna Pedagoški fakulteti. Ves as jeodkrival nove stvari in razmišljal o tem,da morda lahko naredi kaj koristnega.Preden je postal ravnatelj, je uil likovnovzgojo, tehniko in družbenomoralnovzgojo. Zelo dolgo asa, pravzapravvsa leta, je bil razrednik. Na šoli, kjer jedelal, preden je prišel na Prešernovošolo, je bil mentor obrambne vzgoje.Vodil je obrambni, tehnini in foto krožekin bil mentor kluba mladih tehnikov.Težko ree, da ima, odkar je ravnatelj,ve dela. »Dela je toliko, kolikor si ganakoplješ,« pojasnjuje g. Žitnik, »je pamorda bolj odgovorno.« Nikoli ni razmišljal,da bi imel kakšne privilegije. Lahko,recimo, zamudi v službo, pa ne boni hudega.Sam doslej ni uvajal sprememb, jih je predlagal in so jih v glavnemmorali uvajati drugi: uitelji, kolegi, ki delajo v administraciji,hišniki, istilke.Uenci že komaj akamo, da bomo dobili nove sanitarne prostore.Ravnatelj misli, da jih bomo doakali v letošnjem letu.»Že aprila se bodo morda zaeli pripravljati narti. Celo naobini so obljubili, da bodo sredstva,« je povedal Aleš Žitnik.»Sprva je kazalo, da bodo šele leta 2011, ampak zaradi prerazporeditevkaže, da bo zadeva morda rešena že v tem šolskemletu. Isto velja za ureditev atletskesteze in otroškega igriša za najmlajšev okolici šole.«Krajevno skupnost, v kateri delujeOsnovna šola Franceta Prešerna, sestavljajokrajani iz razlinih družbenih inkulturnih okolij. Zaradi tega je precejsocialnih težav in revšine. »Razlinenacionalnosti in vse take stvari povzro-ajo razline nesporazume, ti sepotem odslikavajo tudi na šoli. Tudiotroci prinašate vse te probleme všolo,« je odkrito spregovoril ravnatelj.Po njegovem je prva najpomembnejšastvar, da lahko uitelji pouujejo podnormalnimi pogoji, da najprej poskušamopomagati in urediti stvari. »Da sopogoji za vse enaki, da se bomo dobrorazumeli in boste motivirani oz. bosteimeli interes, da se uite - to se mi zdinajbolj pomembna stvar,« je pojasnilg. Žitnik.Z osebjem se dobro razume. Še posebej takrat, ko vse teedobro. Da pa dobro tee, mora izbrati pravo osebje. »Kadar soizrazito deficitarni poklici - to se pravi tam, kjer ni uiteljev - sene da kaj dosti izbirati,« nam ravnatelj odgovarja na vprašanjeo izbiri profesorjev in nadaljuje: »Tam kjer pa je veliko uiteljevna razpolago ali pa brezposelnih, pa lahko malo poklieš pošolah, kjer so ti uitelji že delali. Potem jih povabim na razgovor,se z njimi pogovorim, povprašam, e kdo koga pozna, inna osnovi tega se odloim.«Ravnateljev delovni dan se zane z jutranjo kavico, ob katerise na delovnem sestanku pogovorijo o stvareh, ki so se zgodilev preteklem dnevu, potem naredijo program v administracijiza tekoi oz. naslednji dan. Do osme ure pregleda pošto naraunalniku in, e le more, gre v zbornico, da tam malo posediin se pogovori z uitelji o kakšni aktualni pomembni zadevi.Potem se zane delo. Napiše si za naslednji dan, kaj bo delal,vendar nikoli ne more narediti vsega, ker vedno pride kaj drugega,kar je treba nujno narediti. »Potem ostajajo celi kupislabe vesti, papirja, ki me stalno spominjajo na naloge, ki jihnisem naredil ali pa, ki so manj pomembne od drugih,« namzaupa.7

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervju»Ni takega dela, ki bi bilo vsak dan isto in bi bilo strukturirano,«z zadovoljstvom pove Žitnik, ki ima veliko raznih razgovorovz uenci, uitelji, s pogodbenimi partnerji, veliko je sestankov,potem pa so še zveer, popoldne sem in tja sestanki. Zanaslednji dan je treba pripraviti stvari, ki jih v šoli ne morenarediti, jih pa lahko doma v miru za raunalnikom.Božena Bogataj, profesorica slovenšinein anglešineMirni pa vsekakor niso septembri, prvi tedni, ko g. ravnatelj neve, ali bo urnik tekel v redu ali bodo vse stvari v redu ali bosteklo, kar so nartovali v aprilu, maju, med poitnicami. Tudizdaj se bo poasi zaelo stopnjevanje. Konec šolskega leta jevedno adrenalinski, veliko nalog, veliko planov za naslednješolsko leto in vse stvari morajo biti narejene v roku.»Prosti as si je treba vzeti,« je skoraj zabial ravnatelj. Finoje, ker lahko nekatere stvari, ki jih dela v službi, poveže sstvarmi, ki jih rad dela v prostem asu. Rad riše z raunalnikom,tehnika ga zelo zanima, veliko stvari popravi doma, tu jeveliko možnosti. Ima velik vrt, ki ga je treba urejati.»Vzdrževanje trave me zelo veseli, drevje in vrt pa prepuš-am drugim. Sem pa zelo vesel, e lahko malo»pokomandiram«, da so stvari takšne, kot menim, da morajobiti – da so v redu,« nam, kar malo v šali, pove g. Žitnik. Dvakratna teden gre te, rad ima rekreacijo, posluša glasbo, siogleda kakšno dobro predstavo, hodi v kino, zelo rad tudipotuje …Med tem ko si vsi predstavljamo ravnatelja kot nedostopnegaloveka, bolj v oblakih, se njemu ne zdi tako. Seveda je tudi onravnatelja tako doživljal. Vasih je ravnatelj še bolj deloval kotneka avtoriteta. Z gospodom Alešem Žitnikom se prvi sreamona šolskem parlamentu in takrat je kar nekaj možnosti, dakaj povemo. Sicer pa ravnatelj zatrjuje: »Kadar je treba kakšnostvar razrešiti, pridejo k meni tudi uenci. V skladu s svojovestjo in dolžnostjo povejo stvari, za katere mislijo, da jihmorajo povedati, in potem se malo pogovorimo. Res je, daimam lahko vedno izgovor, da imam kakšno nujno stvar,ampak mislim, da bi bilo prav in pošteno, da pridem tudi nakakšne druge stvari. Kadar hodim po razredih, opazujem, kajponete, kako uitelji pouujejo – tudi to je eden od nainovkomunikacije.«Vsekakor ima preve dela in s tem pride tudi raztresenost.Slaba lastnost je tudi to, da je preve popustljiv, odvisno zakoga in s kom ima opravka. Vendar ima tudi ravnatelj dobrelastnosti, saj, kako bi le bil ravnatelj, e se ne bi znal vživeti v»svoje otroke«.Osebna izkaznica:Datum rojstva: 13. 6.1947Družina: mož, trije otroci (dva sinova in herka), snaha in vnukinjaHobiji: branje, potovanjaRastlina: šmarnica, vijolicaFilm: V vrtincuGlasba: Verdi – Aida, šansoni Edit PiaffHrana: riž v vseh oblikah, balkanske jedi, ne maram polžev inškoljkPijaa: voda iz pipeBarva: svetlo modra, rumena, turkiznaKdaj ste se odloili za uiteljski poklic in zakaj?Za ta poklic sem se odloila že zelo zgodaj. V osnovni šolisem bila sveto prepriana, da bom študirala zgodovino. Kosem prišla v gimnazijo, sem tja do etrtega letnika razmišljala,ali biologija ali pa novinarstvo. No, v etrtem letniku gimnazijesem delala za maturo nalogo pri biologiji. Izbrala sem temoZimzelene rastline v Sloveniji. Tisto je bil kot nekakšen razis-8

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjukovalni projekt. Ko pa se je bilo treba odloiti za vpis na fakulteto,sem ugotovila, da je na biologiji le treba veliko kemije. Topa ni bil ravno predmet, ki bi ga ljubila iz vsega srca, in semrekla biologiji ne. Dve sestrini sta takrat že bili proti koncuštudija jezikov, ena je študirala anglešino in francošino,druga pa slovenšino in anglešino; jaz pa sem se odloilanekje vmes: anglešina prvi predmet, slovenšina drugi in takosem pristala na filozofski fakulteti v Ljubljani davnega leta1966. Takrat se je zael moj prvi letnik na univerzi.Koliko let ste pouevali in koliko let na osnovni šoli FrancetaPrešerna?Jaz sem glede tega silno dolgoasna oseba. Prav nobenezanimive stvari glede menjave službe vam ne morem povedati.Od prvega septembra 1971 sem na tej šoli. Letos mi teesedemintrideseto leto in se bo 31. avgusta izteklo v sedemintridesetlet pouevanja. e pa še dodam, da sem bila osem letuenka Prešernove šole še na starilokaciji ob Prešernovem gaju, imamna tej šoli absolutni rekord.Kaj vas je v teh letih razveseljevaloin kaj žalostilo v službi?Razveseljevalo me je veliko stvari.Sem na sreo take sorte lovek, dasicer zelo ustveno jemljem stvari,ampak se znam tudi zasukati na petiin iti ez tisto, kar je recimo slabo aližalostno, torej tako, da te ravno neosreuje. Zmeraj pa sem bila vesela,e so bili moji uenci uspešni, keruspeh uitelja se kaže izkljuno skozivašo uspešnost. Kako mi je bilo hudo,kadar sem brala v asopisu, gledalapo televiziji, poslušala v pogovorih, dauitelji delamo vse, da bi uencemzagrenili življenje To ne drži, vsaj karse mene tie, ne. Mislim, da se vsakuitelj na svoj nain potrudi, da bi vasim ve nauil in da bi tisto znanje tudiosvojili ne samo za takrat, ko pišetekontrolno, ampak da bi vam vsaj nekajnauenega ostalo v glavah in da bi to tudi znali uporabiti. Zelome razveseli tudi kakšen iskren pogovor na štiri oi s posameznimiuenci. Vesela sem, kadar se bivši uenci vrnejo in reejo,da so se dosti nauili pri slovenšini ali pa, da se me radispomnijo. Ali pa ko pridejo bivši uenci, zdaj vaši starši. To sotake lepe stvari, ki delajo, mislim, uiteljski poklic dragocen,poseben in prijeten. Moram pa povedati, da nikogar od svojihotrok nisem uspela navdušiti za pedagoški poklic. To je torejdruga plat medalje. Morda sem se jim doma zdela preobremenjenas šolo. Ne vem.Katerega uenca si boste najbolj zapomnili in zakaj?Ne bi izpostavljala imen. Veina uiteljev nas ree tako. Zapomnimosi skrajnosti, torej tiste uence, ki so nam najbolj»kravžljali« živce, in tiste , ki so bili najbolj pridni in najboljuspešni. Tako, da malo smole imate tisti, ki ste nekje v sredini,da našemu spominu bolj kot ne uidete.Kakšna uenka pa ste bili vi in po em so se vas zapomniliuitelji?Ha ha….to se me enkrat vprašali tudi moji lastni otroci, pa sempoiskala knjižico – imenovala se je izkaz o uspehu in vedenju.Tam je bilo napisano rno na belem, tako da niso nikoli vespraševali, kakšna uenka sem bila, ker oitno niso upali. Celoosnovno šolo in gimnazijo sem bila odlina in šele na univerzisem prišla do tega, (kar najbrž zdajle ni prav dober nasvet zavas), da se nikakor ne splaa tako »sekirati«, kot sem se jaz vosnovni šoli in deloma tudi v gimnaziji. Kasneje v življenju šolskiuspeh sploh ni ve tako pomemben! Tudi zdaj se mi zdipopolnoma sprejemljiva ocena štiri ali pa tudi tri in kar hecnose poutim, kadar se kdo v petem razredu zaradi štirice meena trepalnice, potem pa se spomnim sebe, kako sem reagiralav tistih davnih asih. In razumem. Ampak res se ne splaa.V življenju je še mnogo drugih lepihstvari, lepših, kot so recimo samepetice.In kako so si me zapomnili mojiuitelji? Za veino ne vem, mnogiso že pokojni. Lahko pa reem zauiteljico, ki me je uila v prvem indrugem razredu. Zelo sem jo imelarada in mislim, da tudi ona mene.Ko sem prišla uit na to šolo, svabili še nekaj asa kolegici. Sedaj sesreava za vsako novo leto, kopovabimo na šolo upokojence.Nazadnje sva se videli na praznovanju40-letnice šole in bili svaveseli druga druge. Ta uiteljica jegospa Marija Velušek.Kateri predmeti so vam bili najljubšioz. osovraženi?Zelo rada sem zmeraj imela jezike.Težko sem razumela tiste svojesošolce, ki jim jeziki niso šli. Enostavnomi ni šlo v glavo, kaj je tutežkega. Meni se ni bilo treba nikoli uiti anglešine, ne v gimnazijifrancošine. To je samo po sebi letelo, da o slovenšinine govorim. Potem, rada sem imela zgodovino, deloma zemljepis,v osnovni šoli bolj kot v gimnaziji, ker gimnazijski je bilpreve dolgoasen in starinski. Naravoslovne predmete patako tako. Biologijo sem ljubila od prvega do zadnjega diha -e bi ne bilo živali, nižjih od ptiev. Potem bi verjetno še kemijopogoltnila in študirala biologijo. Matematiko sem imela šedovolj rada, kemija in fizika pa nista bila moja priljubljena predmeta.Nikoli nisem bila dobra risarka, eprav sem se sila trudilapri likovni vzgoji. To mi ni šlo. Telovadba…rada sem imelaigre z žogo; do tretje gimnazije sem igrala košarko pri Triglavu..Ker pa nisem potem ni ve zrasla, nisem imela kaj poetipri svojih sto šestdesetih centimetrih, v primeri z nekom, ki jebil blizu, recimo, meter devetdeset. Rokomet mi je bil tudivše, nisem pa marala parterne gimnastike. Nikoli v življenjuse nisem nauila kolesa, pa toliko energije sem vložila v to! Kobi vi vedeli …9

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuKaj zdaj ponete v prostem asu?Ugotavljam, da kolikor starejša sem, manj prostega asaimam, eprav moram rei, da se za svoja leta še dovolj hitroobrnem. Uenke, s katerimi smo skupaj od petega razredanaprej, vejo, da sem že dobro leto srena babica, tako damoj prosti as precej zapolnjuje vnukinja Sara, ko bom v pokoju,ga bo pa še bolj.Drugae pa silno rada berem in e dobim v roke knjigo, ki me»potegne«, potem vse ostalo odleti stran, dokler zadeva niprebrana.Kaj radi berete?Kaj rada berem? Ja, glede branja sem pa precej staromodnesorte. Od tujih avtorjev, se razume glede na moj prvi študijskipredmet, so mi vše angleški pisatelji, predvsem nekoliko starejši,tako da je moja najljubša avtorica angleška pisateljicaJane Austen in njen najboljši roman Prevzetnost in pristranost.Trenutno je na mojem bralnem top seznamu delo pisateljice, kije bila približno petdeset let mlajša od Jane Austen. Ime ji jeCharlote Bronte, naslov njene knjige pa je Jane Eyre. Od slovenskihpisateljev mi je silno ljub Finžgar.Iz njega sem pri slovenšini tudi diplomirala,in sicer iz njegove kratke proze.Ampak zagotovo mi je najljubše njegovodelo Pod svobodnim soncem, ki je vsajmeni kot uenki osnovne šole vzbudiloveliko ljubezen do domovine, do slovenstva,do slovenšine. Od sodobnih slovenskihpesnikov najraje prebiram pesmiTonete Kuntnerja in imam tudi kar nekajnjegovih pesniških zbirk.Od tujih avtorjev potem še, devetošolkese bodo smejale, ampak je isto res, Maliprinc, delo francoskega pisateljaExuperyja. To se mi zdi tak biser! Damoški, pilot po poklicu, vojak, napiše takodragocenost, ki se te tako dotakne! »Kdorhoe videti, mora gledati s srcem.« ehoeš razumeti soloveka, potem nidovolj samo pamet, ne samo možgani, nesamo racionalno razmišljanje, moraš setudi vživeti v bližnjega, pa naj bo to tvojuenec ali tvoj lastni otrok, tvoj sosed alisodelavec.Rada imam roman Vojna in mir, dolg 4 debele knjige, deloruskega realistinega pisatelja Tolstoja. Tega sem tudi vsajtrikrat prebrala, kljub njegovi dolžini. Seveda je tu spet mojaljuba zgodovina: Napoleonove vojne, osvajanje Rusije, vmespa ljubezenska zgodba pa družbeni in socialni odnosi v carskiRusiji.In da vas še malo šokiram: berem tudi kriminalke, vendar vomejenem obsegu. Prisegam namre na Agatho Christie. Insmo spet nazaj pri angleški literaturi!Katere je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali in ni v zvezi sšolo?Knjiga, ki jo zdaj berem, kot sem že omenila, je Jane Eyre.Ali radi potujete in kam ste že šli?Rada potujem, potovala sem pa malo, e se primerjam znekaterimi izmed vas, ki ste obredli že pol sveta. Dobesedno.Trenutno se veselim konca šolskega leta in potovanja na Sicilijo;lansko leto sem bila v Berlinu, predlani pa v Rimu. Bilasem tudi že v Angliji, pa na Škotskem, na Poljskem, eškem,v Švici in Nemiji.Kaj boste najbolj pogrešali v zvezi s službo?Najbolj bom pogrešala tempo življenja. Zdaj sicer komajakam, da ga ne bo ve, ko pa bo prišel 1. september, pa mislim,da bom precej kislo gledala, ker se lovek navadi takšnegaživljenja. V šoli je vsak dan drugaen. To je sicer že povedalgospod ravnatelj v svojem intervjuju, tako da ne odkrivamravno tople vode, ampak šola je res nepredvidljiva. Ti lahko vpripravah napišeš, katero snov bomo jemali, tako in tako bomodelali, pa se potem ura zasue drugae in meni je to vše. Kosem bila otrok, sem imela najraje uitelje, ki so bili pripravljeniob rednem pouku povedati še kaj, in tisto še kaj sem si velikobolje zapomnila kot vse ostalo. Ja, to razgibanost imam prisvojem delu zelo rada.Pogrešala pa bom tudi svoje sodelavce.Z veino se odlino razumemin zato rada prihajam v službo.Meni ponedeljki ne pomenijonone more – za to so zaslužniljudje, s katerimi delam. In pogrešalabom uence – kaj bi bila šolabrez vas, otrok?!Kakšni so vaši narti za prihodnost?To sem pa že povedala. Moji nartiso zelo družinski. Oitno bom igralavlogo babice – varuške, polegtega upam, da bom lahko velikobrala, e me oi ne bodo pustile nacedilu. Najbrž bom hodila tudi vkino, na Planini bomo imeli v kratkemkar 8 novih kinodvoran. Paseveda sprehodi in vekrat skok namorje v Seo. Mogoe kdaj tudikakšno potovanje – upam. Kot vidite, ne nartujem ni posebnopretresljivega. Zelo pa si želim, da bi bila zdrava.Kaj bi svetovali mladim uiteljem, ki sedaj zaenjajo svojopot?Težko vprašanje in še težji odgovor … Mora imeti rad pedagoškipoklic, ker brez tega najbrž uideš po nekaj letih. Drugastvar, da se znaš vživeti v otroke. Vedno sem se skušala spomniti,kako je bilo, ko sem sama bila otrok in to še zmeraj poskušam.Kljub tistemu svojemu odlinemu uspehu sem bila tudijaz z vsemi žavbami namazana uenka, tako da smo tudi mimarsikatero ušpiili, kajti razred,v katerega sem hodila, je bilizjemno dober. Veliko nas je bilo odlinjakov in v takem razreduse marsikaj dogaja, kar pa tako tudi sami veste. Pogostoso v obtoku zelo »zanimive« ideje. Uitelji, ki sedaj zaenjajo10

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjukariero, morajo biti vsestranski. Ampak še zmeraj so to uitelji,ne pa prijatelji in vrstniki; vi morate vedeti, kje so meje, kaj,koliko uenci lahko, esa pa ne smete. Odrasli pa tudi; nemoremo se spustiti na vašo raven, ker mislim, da bi zelo hitroizgubili vaše spoštovanje. Meni to ni težko sedaj, ko sem žestarejša, težko pa je verjetno za mladega uitelja, ki pride izšole, tudi še veš mladosten in mogoe koga kdaj zanese,potem pa se udi, zakaj ga otroci ne vzamejo resno. Je pa tapoklic zagotovo zahteven: najtežje je biti pravien. Velikokratsi sprašujem vest, ali sem pravina. Absolutne pravinosti natem svetu ni, to mi jejasno. Hudo pa ti je, eti kdaj kdo od uencevpodrobi: »Njemu ste padali boljšo oceno, jaz situdi ve zaslužim,« alipodobno. Sami veste,da prav zato ne maramustnega spraševanja.Stokrat raje imam pisnenaloge, pa eprav obnjih sedim ure in ure obpopravljanju, ampakzdijo se mi bo bolj pravi-ne. Vsak je takrat»vprašan« isto snov,pokaže znanje vepoglavij in to se mi zdibolj objektivno.Ali imate mogoe zadnji nasvet za uence, od katerih seposlavljate?Nekaj se vas prav tako kot jaz poslavlja od te šole, zdaj grestev srednjo šolo. Svetujem vam, da se imprej prilagodite pravilomšole, na katero ste se vpisali, in potem zahtevam profesorjev,ki vas bodo uili. To se mi zdi tak zelo konkreten in prakti-en nasvet. Želim vam tudi, da bi v življenju dosegli tisto, kar siželite, in da bi se imeli lepo, pa da bi bili sreni.Tistim pa, ki ostanete na tej šoli, želim, da bi šola še medvašim bivanjem tukaj sprejela vzgojni nart, ki se sedaj pripravlja.Da bi se ga držali, ker bi potem bilo lepše življenje za vas,uence, in za uitelje, pa tudi lažje. Seveda pa privošim tistim,ki ostanete, nove sanitarije (ha,ha) To je stalnica našihšolskih intervjujev; pravijo, da bodo, menda ez dve leti.Uenci s kakšnim karakterjem so vam vše?Najljubši so mi uenci, ki mislijo s svojo glavo, eprav so vasihprecej naporni, ampak jih imam vseeno rada. Morda sesem in tja razjezim nanje, a so mi resnino pri srcu. Takšniznajo povedati svoje mnenje in ga utemeljiti. Marsikdaj se spovedanim ne strinjam. Pomembno je, da uenec svoje pogledeargumentira. In to na vljuden nain. Taki uenci so mi najljubši.Zagotovo.v njem lahko izraziš na sto nainov. Zelo me zanima etimologijabesed – od kod so prišle, kako so nastale ... In povezavabesed … Pa njihova vepomenskost … Ko sem bila vaših let,pa tudi sama nisem marala slovnice, ki je seveda neizbežnidel znanja o jeziku.Kakšna je po vašem mnenju vaša avtoriteta v razredu in sim ste si jo prislužili?Vasih mislim, da je dobra, vasih pa, da je popolnoma nanuli. To je bilo povedanoiskreno in iz srca.Kdaj mislite, da vas uencinajbolj upoštevajo?Na splošno se mi zdi, dame upoštevajo. Bolj pa meupoštevajo sedaj, ko semstarejša kot takrat, ko sembila mlada. Takrat semimela precej veje težave zavtoriteto. Z uenci ne pridemoskupaj, ko me nekdogleda v oi, zraven pa»laže, kot pes tee«, tegapa ne prenesem. Takrat simislim: Vem, da mi lažeš, a pa si mi upaš lagati še naprej? Ja,pa si (upa). Žal. To me razjezi in razžalosti obenem.Glede na to, da ste bili dolgo voditeljica novinarskegakrožka, nas zanima, kako se poutite na svojem intervjuju?Zdajle se poutim isto dobro, zdi se mi enako kot na izpitu.Jaz sem se izpitov grozno bala, imela sem tako tremo, dasploh ne morem povedati. Ampak, ko je bilo treba izpit delati,nikoli nisem odstopila, kar je za študenta redko. Na ustnihizpitih sem se dobro znašla, šlo mi je odlino od rok, tako da jeres podobno kot z današnjim intervjujem. Celo leto sem se gaotepala, veraj sem bila vse popoldne nesrena, da o današnjemdopoldnevu sploh ne govorim. Prej, ko sem sedela vzbornici, je prišel mimo gospod ravnatelj in rekel: »No, a so teže spustili?« Pa mu odgovorim: »Saj še sploh zaeli nismo,šele ob pol dveh se dobimo.«Zdajle pa se poutim isto v redu, pravzaprav kot riba v vodi.Toda ko bo tega intervjuja konec in bom prebrala, kaj vsesem povedala, bom rekla: »Ojoj,ojoj, spet si preve govorila.«Hvala za pogovor in sreno!Po tonskem posnetku zapisali Tina Balaži in Anja Karafatska,7. bKateri del slovenšine raje pouujete, književnost ali slovnico?Moja velika ljubezen je jezik, tisto, esar vi ne marate, vendarjaz zelo, zelo rada uim jezik. Bolj je eksakten, a se kljub temu11

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuVita Bokal, profesorica francošinein španšineOsebna izkaznicaRojstni datum: 26. 4. 1978Hrana: lazanjaPijaa: rdee vinoŽival: makaRastlina: vrtnicaKnjiga: Sto let samote Gabriela Garcie MarquezaFilm: AmelieDružina: mož Beno, 3-letni sin AljažŽivljenjski moto: Kdor hoe videti,mora gledati s srcem. Bistvo jeoem nevidno. (Mali princ)Ali so vas že kot otroka zanimalijeziki?Ja, že v osnovni šoli sem se poleganglešine fakultativno uila šenemšino.Ste potovali v tujino in vas jejezilo, da se ne morete v trgovini,restavraciji niesar zmeniti?Ne, jeziki me niso zanimali zato,da bi se v tujini laže znašla, ampakse mi zdi uenje tujega jezikaposeben izziv.Ali so na vas morda vplivalešpanske, mehiške, portugalskenadaljevanke?Ne, takrat jih še ni bilo, ko sem sevpisala na fakulteto. Odloila sem se študirati francošino, kerpa je bil obvezen še en predmet, sem izbrala španšino, ker jetudi romanski jezik, meni pa so romanski jeziki vše.Torej se v srednji šoli niste uili špansko. Kako pa potemto izgleda – priti na fakulteto brez znanja jezika, ki ga bošštudiral?Takrat še ni bilo velikega zanimanja za španšino. V prvemletniku sta bili samo dve skupini. Ena je bila zaetniška in smoimeli zelo intenziven pouk, šest ur na teden. Naslednje leto paso nas združili. V 1. letniku smo npr. morali poslušati književnostv španšini. Ampak jaz nisem imela problemov, ker semiz srednje šole znala francošino, dve leti pa sem se uila tudiitalijanšino. Nekateri pa so kar imeli težave, saj je bila španšinanjihov prvi romanski jezik.Nekateri pravijo, da so se tujega jezika nauili samo z gledanjemoz. poslušanjem dialogov iz filmov in nadaljevank.Kaj pravite na to?Mislim, da to res veliko pripomore k uenju in razumevanju. Jepa fino, e imaš ob vsem tem tudi kaj slovnine podlage. Idealnoje seveda tako, kot se mi uimo. Kar dosti že znate.Kakšno je vaše mnenje o uenju tujega jezika v polzavestnemstanju ali spanju?Ja, sem slišala za take metode.Vendar mislim, da se na tak nainjezika ne da nauiti.Mogoe kot metoda utrjevanja, eže obiskuješ teaj tujega jezika.Drugae pa ne. e se želiš nauitijezika, moraš spoznati njegovsistem.Kdaj naj bi se po vašem mnenjuotroci zaeli uiti tuj jezik?im prej, tem bolje. Mlajši otrociso bolj dovzetni za jezike.Ali se na to smer vpiše veliko študentov?Kakšna je bila vaša pot do profesorice?Po konani gimnaziji v Škofji Lokisem se vpisala na filozofsko fakulteto,štiri leta študirala španšinoin francošino in iz obeh tudidiplomirala.Španšina je vedno bolj popularna. Takrat, ko sem se jaz vpisala,sploh ni bilo omejitve vpisa, na francošini pa je bila. Vprvem letniku nas je bilo 70. Kako je zdaj, pa ne vem.Kje se lahko zaposliš kot diplomant s tega podroja?V osnovnih in srednjih šolah, na zasebnih jezikovnih šolah –ampak to ni redna zaposlitev, ker si takrat ponavadi še štu-12

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjudent. Vsaj jaz sem bila. Prevajala nisem, sem pa velikokrattolmaila za podjetja. To je zelo zanimivo delo in posebnaizkušnja. Je pa kar težko, ker naletiš na številne strokovneizraze iz razlinih podroij, ki jih še v slovenšini ne poznaš,kaj šele v tujem jeziku. Nimam pa specialne izobrazbe za tolmaenje.Mislim, da ste. Res moram pohvaliti vašo šolo, ker imam vvseh skupinah izredno motivirane uence in nimam nobenihproblemov z disciplino v primerjavi z drugimi šolami. Imamveliko sreo, da se imela do sedaj same dobre skupine, epravse je francošina sedaj skrila, zaradi velikega zanimanjaza španšino, seveda. Tega mi je žal, saj letos ni zaetne skupinefrancošine, na španšini sta pa kar dve. Kaže, da ješpanšina potegnila tudi nekatere, ki so bili na francošini,eprav francoska slovnica ni težja od španske. Mislim, da imajona to izbiro vpliv tudi že prej omenjene španske nadaljevanke,ki so na sporedu vsako popoldne. e bi bile francoske, bibila pa francošina bolj popularna. Ampak mislim, da je bolje,e si izbereš jezik, ki te res zanima, ki se ga z veseljem uiš,kot pa tistega, za katerega doma pravijo, da je tako bolje.Tako ni ne odneseš od pouka.Na katerih šolah uite?Na vaši šoli in OŠ Naklo drugo leto, na OŠ Matije opa pa odletos.Kakšni se vam zdimo uenci? Ali smo nadarjeni za jezike?S im se ukvarjate v prostem asu? Od kod prihajate oz.kje živite?Prosti as preživim z družino, rada berem in se sprehajam,pozimi drsam in smuam.In še odgovor na drugo vprašanje: Živim v Škofji Loki, v Zmincuob Poljanski Sori.Hvala, da ste odgovarjali na naša vprašanja.Po tonskem posnetku zapisala Nasja Starman, 9. 13

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuTomaž Smole, pripravnik, profesorzgodovine in sociologijeAli ste že isto pravi uitelj?Hm. Po zakonu, da. Drugae se moram pa še veliko nauiti.Kaj pomeni biti uitelj pripravnik?Pripravništvo je pomemben korak na poti do samostojnegadela oz. pouevanja. Med pripravništvom sem dobil bogateizkušnje, ki bi jih drugae pridobival ve let. Za to se moramzahvaliti predvsem svoji mentorici ge. Fabjan ter seveda celotnemuuiteljskemu zboru in vodstvu šole.Katero zgodovinsko obdobje vam je najbolj vše?Težko vprašanje. Do fakultete sem imel najraje antiko, po njejpa sodobno oz. polpreteklo zgodovino. Razlog za ta obrat seskriva v mojem fakultetnem profesorju antike. Sedaj ponovnoodkrivam zanimivosti tega starega obdobja.Kako se pripravljate na pouk?Odvisno, kateri razred imam na urniku.Kaj v razredu najraje delate?Razlagam zanimive »skrivnosti« zgodovine.Osebna izkaznicaRojstni datum: 23. 6. 1979Družina: neporoenHrana: picaPijaa: sveže stisnjena limonadaBarva: modraŽival: delfinRastlina: palmaKnjiga: Štoparski vodnik po galaksijiŽivljenjski moto: Carpe diem – Izkoristi vsak trenutekVzdevek: Tomsi (za prijatelje)Zakaj ste se odloili za študij zgodovine?Zgodovina me je zmeraj zanimala. Že v osnovni šoli sem zadomae branje prebral knjigo Egipan Sinuhe, ki ima 600 strani.Vendar sem se po gimnaziji vpisal na mikrobiologijo. Tudito podroje me je in me še zelo zanima. Po konanih dvehletnikih sem se zaradi bolezni moral prepisati. Edina opcija jebila zgodovina, zraven pa še sociologija.Kako se razumete z uenci?Z uenci nikoli nisem imel problemov. Jaz se z njimidobro razumem. Vprašanje je, kako se oni z mano.Kako vam je vše na naši šoli?Enkratno.Konec meseca nas zapušate. Kaj boste poeli?Ostajam v šolstvu. Postal bom »pravi« uitelj zgodovine v Grosupljem.O vas smo zbrali kar nekaj anekdot. Ali jih boste dovoliliobjaviti?Seveda.Ali veste za vaš vzdevek, ki smo vam ga dali uenci?Ne.Ali ste že bili v Egiptu?To ostajajo moje sanje.Kaj pravite na prekletstvo mumij?Tudi zgodovina je in mora biti skrivnostna in arobna.14

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuV katero državo najraje potujete? Zakaj?Med zame bolj privlanimi državami je Španija. Zelo rad pazahajam v Francijo, kjer imam veliko prijateljev. Pa tudi jezik jeneverjetno »hud«.Hvala za vaše odgovore. Dvakrat smo se dogovorili za intervju,pa ga je obakrat prepreila »višja sila«. Tretji ste moraliodgovore napisati sami.Ali boste kaj pogrešali našo šolo?Seveda.ANEKDOTEKdo se vam je zdel najveja faca?Vsi so bili »zakon«.Uitelj Tomaž je vprašal Tino, e je kakšna podobnost meddanašnjim predsednikom in egiptovskim faraonom. Pa se jeoglasil Jaka: »Ja, mumificirajo ga.«Kako ste se razumeli z uitelji?Z vsemi sem se razumel odlino.Ali je ga. Fabjan stroga mentorica?Ne, lahko bi bila bolj.Kaj vse ste poeli poleg pouevanja?Veliko stvari. Pomagal sem na šoli,vodil goste šole na izlete, bil sem mentoruencem, ki so tekmovali v Malihsivih celicah in še kaj bi se našlo.Kateri razred vam je šel najbolj naživce?Nobeden.Ali ste imeli z raunalniki veliko težav?Bal sem se, da jih bo ve.Ali imate raje zgodovino ali etiko?Vsekakor zgodovino.Kakšno se vam zdi delo uitelja, lahko ali težko?Odvisno od loveka. Mene je navduševalo in izpopolnjevalo.Vprašanje za Mateja se je glasilo: »Aliveš, kaj dela današnja vojska drugaekot egipanska?«Jaka kot iz topa: »V Talibanu se bori.«Uitelj je vprašal Lenko, e pozna kakšnoljudstvo, ki se še danes seli. Pa sepri prii oglasi Pirnat: »Strojanovi.«Uitelju je iz redovalnice padel list natla, Drobni ga je pobral in rekel:»Uitelj, spet vam je list padu. Dejte siga nekam zataknt.«Ravno smo ponavljali družbeno piramidov starodavnem Egiptu, nato pa smonarisali še piramido v šoli. Pa se jeuitelj malo pohecal in rekel, da smo uenci, ker smo istospodaj, enakopravni kot sužnji v Egiptu. Jaka je spet zaelnekaj komplicirati, zato ga je uitelj za spremembo konnonadrl. Haris je svetoval Jaku: »Naslednji bod pa tih, suženj!«G. Smole je vprašal Luka, kaj je delal faraon v Egiptu. Lukovodgovor je bil bliskovit: »Obdeloval je zemljo.«Anekdote je zapisala Anja Vombergar, 7. be bi kdo od nas želel postati uitelj, kaj bi mu svetovali?Mora biti potrpežljiv in imeti veselje do dela z otroki. Nekajnajlepšega je, e nekoga nauiš in mu daš znanje, ki ga imašti. To je biti uitelj.15

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuDamijan Perne, župan MOK KranjAli mislite, da je na voljo dovolj ekoloških otokov?V zadnjih dveh letih smo v Kranju veliko sredstev namenili zapostavitev ekoloških otokov in tudi v nadaljevanju jih bomo šepostavili. Težko pa reemo, da jih je dovolj. Vsak bi si želelimeti ekološki otok pred svojimi vrati, esar pa ne moremozagotoviti. Zato pripravljamo tudi narte, da bi vsem olajšaliloeno zbiranje odpadkov na domu.Ali je Kranj isto mesto?V sodelovanju s komunalnim podjetjem se trudimo, da bi sevsak dan zbudili v isto/oišeno mesto, in veino dni, mislim,da nam to uspeva. Tudi tisti, ki ez leto organizirajo velikeprireditve, so dolžni in se potrudijo pospraviti za obiskovalci donaslednjega jutra. Se pa vasih zgodi, da so ponoi na deluneznanci, ki se iz bog vedi kakšnih razlogov znesejo nad polnimsmetnjakom in smeti raztrosijo po okolici. Tudi posledicetakih izpadov skušamo im prej pospraviti. Je pa res, da moramovsak trenutek, ko držimo v rokah stvar, ki je za v smeti,pomisliti, da sodi v smetnjak in ne kar na tla.Metka in Urška Sajovic iz 5. D razreda sta povabili na razgovoržupana Damijana Perneta in ga spraševali o smeteh.Ali je potrebno, da smeti sortiramo že doma in v šoli inzakaj?Zavedati se moramo, da vsi mi odloamo o tem, koliko bomos svojimi smetmi umazali okolje. Kot župan se trudim, da bi poodvozu smeti le-te im bolj loili in jih kar najbolj izkoristili.Vendar pa je ta postopek veliko težji in dražji, ko so smeti vnapanem košu. Z loevanjem odpadkov vsi skupaj lahkoposkrbimo, da naravo ohranimo im bolj nedotaknjeno, in to jenaša skupna odgovornost.Kako se je ravnalo z odpadki, ko ste vi hodili v osnovnošolo?Tako kot sedaj smo bili otroci že tedaj deležni opozorila starejših– staršev, uiteljev, da moramo odpadke odlagati v za tonamenjene posode. Precej slabše kot danes je bilo tedaj urejenoodlaganje smeti na odlagališa, ni bilo ekoloških otokov,o loevanju odpadkov pa smo govorili precej manj. Smo papridno zbirali papir in si prislužili kakšen dinar za izlet ali kajpodobnega. Tudi pomladanske istilne akcije, še posebej pobregovih rek in potokov, so že iz sedemdesetih let prejšnjegastoletja, ko sem obiskoval osnovno šolo.Kaj menite o divjih smetiših? Kako vplivajo na naravo inna živa bitja?Divja smetiša so posledica neodgovornega ravnanja ljudi. Zdanes znanimi postopki se praktino vse smeti lahko predelajoin pomembno je, da vse odložimo oz. oddamo na primerennain. S tem, ko smeti odvržemo direktno v naravo, naredimoveliko škodo. Pomembno je, da smeti odložimo na ekološkeotoke in jih oddamo v zbirne centre in da jih loeno zbiramo žedoma.Tudi na naši šoli smo zbrali rekordnih 50.130 kg papirjaKako lahko otroci pripomoremo k bolj odgovornemu ravnanjus smetmi?Razmislite, koliko smeti sami vsak dan odvržete, in predvsem,kam jih daste. Vsak prebivalec jih sam »pridela« danes približno600 kilogramov na leto in za toliko smeti je tudi vsak mednami odgovoren. Veliko pa lahko naredite tudi z opozarjanjemsvojih staršev.16

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2AnketaUenci novinarskega krožka smo naredili anketo o glasbi.Odgovarjali ste vsi uenci od 5. do 9. razreda, zanimalo panas je, katera je vaša najljubša pesem. Pred vami je lestvicanajbolj priljubljenih in poslušanih komadov.LESTVICA PREŠERNOVIH 101. Rebelde - RBD2. Siddharta3. Seka Aleksi4. Rihanna5. Blink 1826. Iron Maiden7. Britney Spears8. Lado Bizoviar in Jurij Zrnec9. Eminem10. FergieV devetih razredih si prvo mesto delijo naslednji izvajalci:SEKA ALEKSILADO BIZOVIAR IN JURIJ ZRNECIRON MADENV 8. razredih je na prvem mestu REBELDE z devetimi glasovi,drugo mesto zasedajo BLINK 182 z osmimi glasovi in na tretjemmestu se kar dobro drži SEKA ALEKSI, ki je dobila kar 4glasove.Pri naših najmlajših glasovalcih pa je s presenetljivimi dvajsetimiglasovi zmagala skupina REBELDE, ki je do sedaj osvojilanajve poslušalcev in ti so jim pridno podarjali glasove. Daleza njimi trdno stoji SIDDHARTA, ki je s polovico glasov ševedno v precejšnji prednosti pred tretje uvršenimi skupinami:SEAN PAUL, UKI IN DANIEL POWTER. Vsak izmed njih jedobil po 3 glasove.RBD – SALVAMEExtranarte es mi necesidadvivo en la desesperanzadesde que tu ya no vuelves massobrevivo por pura ansiedadcon el nudo en la gargantay esque no te dejo de pensarpoco a poco el corazonva perdiendo la fe … perdiendo la vozsalvame del olvido … salvame de la soledadsalvame del hastio … estoy hecha a tu voluntadsalvame del olvido ... salvame de la oscuridadsalvame del hastio ... o me dejes caer jamasme propongo tanto continuarpero amor es la palabraque me cuesta a veces olvidarsobrevivo por pura ansiedad … con el nudo en la gargantay esque no te dejo de pensarpoco a poco el corazonva perdiendo la fe … perdiendo la vozsalvame del olvido … salvame de la soledadsalvame del hastio … estoy hecha a tu voluntadsalvame del olvido … salvame de la oscuridadsalvame del hastio … no me dejes caer jamassalvame del olvido … salvame de la soledadsalvame del hastio … estoy hecha a tu voluntadsalvame del olvido … salvame de la oscuridadsalvame del hastio … no me dejes caer jamassalvame del olvido …salvame del hastio …salvame del olvido …Kaja Hegedi & Neža MajcenZa vas smo izbrali uspešnico zmagovalne skupine.17

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potISTANBULIstanbul, zgodovinsko Bizanc, pozneje Konstantinopel po KonstantinuVelikem je danes najbolj popularno turško mesto inkulturni ter finanni center. Mesto je razdeljeno na 25 provinc.Leži na Bosporski ožini in zajema naravno pristaniše, znanokot Zlati rog na severu države. Zgradili so ga na evropski inazijski strani Bosporja. Je edino mesto, ki se je kdajkoli raztezalona dveh celinah.V svoji dolgi zgodovini je bilIstanbul tudi glavno mesto rimskega,bizantinskega in otomanskegaimperija.Mesto je bilo izbrano za Evropskoprestolnico leta 2001. Njegovezgodovinske znamenitostiso bile dodane Unescovi svetovnidedišini leta 1985.Jaz sem si Carigrad ogledalamed jesenskimi poitnicami intu je moje poroilo:1. dan:Po kratkem spancu smo si zzajtrkom nabrali novih moi inse odpravili na ogled egiptovsketržnice, tržnice z zaimbami,od koder se širijo udovitevonjave. ili, poper, paprika,slašice, aji, mlinki zapoper… so samo stotinka stvari, ki bi jih našli tam.Nadaljevali smo z džamijo Rustan Pashe. Slednji je bil možRoksanine here. Roksana je bila ukrajinska sužnja, ki jo jekupil nek oficir in jo podaril sultanu v harem. Roksana se je sspletkami in prevarami zrinila med sultanove štiri žene. Sultanuje prva rodila moškega potomca, zato je, ko je le-ta prevzelprestol, postala sultana, najpomembnejša ženska v haremu.Celo popoldne pa smo si vzeli za nakupe na najvejem bazarjuna svetu, z ve kot 4000 malimi trgovinicami. Tam prodajajopreproge, zlatnino, svilene šale, obeske za sreo, vodnepipe… skratka vse, kar ti srce poželi.Veerjali pa smo kebab. Meso ponavadi režejo kar v izložbi.Zveer smo se sprehodili po glavni ulici Ištiklar.2. dan:Sveže naspani in okrepani smo se odpravili na ogled palaeDolmabahe, ki je dale najbolj razkošna palaa sultanov.Zgrajena je bila v 19. stoletju. V njej sta na ogled najtežji kristalnilestenec, ki tehta 4,5 tone, in najveja preproga ki meri120 kvadratnih metrov. Tudi v haremu, ženskem delu je naogled nekaj lepih kitajskih porcelanastih izdelkov in dragocenihpredmetov, kot recimo prestol, na katerem so se s testi indomaimi nalogami muili mladi prestolonasledniki.Hagia Sofia oziroma dolgo asa cerkev Sv. Modrosti, ki je bilav svojem asu najveja kršanska cerkev in so jo kasnejespremenili v mošejo, je danes spremenjena v muzej. V njej senahaja tudi 'zlata kletka', v kateri je molil sultan, in prostor meddvema stebroma, v katerem je kršanske ceremonije opazovalakraljica Teodora.Po kosilu smo z ladjico obkrožili Bospor. Ob obali se nahajamnogo poletnih dvorcev in vikendov. Z morja smo si tudi ogledaliAtaturkov most in še dva druga, ki povezujeta en konecevropskega Istanbula z drugim, prav tako evropskim delom.Ustavili smo se tudi v Aziji.Za konec smo si v restavracijiprivošili tradicionalno veerjo.3. dan:Po ne prav nežnem prebujanjuin zajtrku smo se odpravili vTopkapi palao, ki je bila vasihrezidenca osmanskih sultanov,katerih potomci zdaj živijo vizgnanstvu. Veina jih je odšlav Francijo, Pariz. V Topkapijuso shranjene udovite zbirkeporcelana, draguljev, orožja indrugih dragocenosti, ki so pripadaleosmanskemu dvoru.Naslednja postaja je bila Modramošeja ali Plava džamija. Zgraditijo je dal sultan Ahmed, ki jehotel imeti džamijo z zlatimminaretom. Besedi zlato in šestse v arabšini razlikujeta samoz eno rko zato je arhitekt, ki je mislil, da bodo zlato pokradli,zgradil mošejo s šestimi minareti. Tistega asa je imela džamijav Meki najve minaretov – pet. Zato so slednji preprostodozidali sva stolpa in se tako njen sloves ni spremenil v prah.100 metrov od Plave džamije se nahajajo ostanki hipodromaoziroma trg, ki se danes imenuje Konjski trg.Ko smo pešaili do Yerebatan Saraya, podzemne cisterne, kiso jo v asu obleganj uporabljali za zaloge z vodo, nas je ujeldež. Prodajalci dežnikov, ki so se tisti dan sprehajali po ulicah,so prišli na svoj raun. Istanbul je preživel 28 obleganj.Zveer smo obiskali noni lokal Kervansaray, kjer so nas obdobri veerji zabavale razline folklorne skupine – med njimitudi Kozaki. Zaplesale so nam tudi štiri trebušne plesalke, mednjimi tudi arobna Asena, najboljša plesalka trebušnih plesovna svetu. Vse je še popestril pevec, s katerim smo zapeliTrzinko in nekatere angleške uspešnice.Napoleon Bonaparte je rekel: ' e bi bila Zemlja ena samadržava, bi bil Istanbul njeno glavno mesto.'To pove vse.Neža Majcen, 8.c18

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potMED JESENSKIMI POITNICAMI VSALZBURGU – PONEDELJEK, 29. 10.2007Ko sem se zjutraj zbudila, smo imeli že vse pripravljeno inhitro smo se odpeljali. Postanek smo naredili pri pekarni, kupilikruh in poakali prijatelje. Po avtocesti smo se odpeljali naprejin se še za nekaj minut ustavili na bencinski rpalki, a smoprav kmalu odpravili naprej. Bilo je veliko tunelov in dolgo smose vozili, da smo prispeli v Salzburg. Nato smo parkirali in seodpravili na trg, kjer se je spreletavalo veliko golobov. Sprehodilismo se do katedrale, pred njo je sedel pevec s kitaro, vcerkvi pa so gorele majhne sveke, ki smo jih prižgali. ez trgsmo odšli do stavbe, za katero sem izvedela, da je postaja zavzpenjao, ki nas je odpeljala do gradu na hribu. Tam smo siogledali razline muzeje, v katerihsmo videli, kako so živeli v preteklostiin kaj se je dogajalo. Ustavilismo se ob obzidju, od koder je billep razgled, nato pa se z vzpenja-o odpeljali nazaj v mesto. Poglavni ulici smo se odpravili doMozartove hiše, v kateri je bilmuzej iz Mozartovega življenja.Okrepali smo se v kavarni, natopa se sprehodili po drugi stranimesta in si ogledali udovit park stremi vodnjaki. Šli smo skozi obokiz bršljana in si ogledali kar nekajznamenitosti, ob katerih so snemalifilm Moje pesmi moje sanje.Nato smo se vrnili do avtomobilovin se odpeljali domov.Bernarda Štern, 5.aKOROŠICA V JUTRANJIH BARVAHBil je petek. Pravi dan za izlet v hribe. Vsi sedmi razredi smože akali v vrsti za avtobus. Jutro je bilo jasno in hladno.Kmalu smo se odpeljali. Ustavili smo se na postajališu v Podljubeljuin se od tam napotili proti planini Korošica. Pot je bilastrma in naporna, a smo jo vseeno zmogli prehoditi.Ko smo bili že skoraj na vrhu, se nam nekaterim ni dalo iti popoti in smo ubrale bližnjico. Šle smo kar naravnost v breg,tono tam, kjer hodijo krave, tako da smo imele pot opremljenoz »markacijami«.Na vrhu smo pojedli malico in malo poklepetali. Nazaj gredenas je spremljal tudi neki pes, ki nam je narekoval tempo.Pot na Korošico mi je bila vše zato, ker je minila tako hitro.Tudi razgled s Korošice je lep, saj se vidi dale naokoli.Anja Vombergar, 7. bS KOLESI OKROG CERNIŠKEGAJEZERABila je nedelja. S sosedi smo se odloili, da gremo skupaj naizlet k Cerkniškemu jezeru. Pripravili smo opremo in se odpeljali.Dan je bil vro in soparen, ko smo se ustavili na parkirišu.Z avta smo sneli kolesa in si nadeli elade. Ko smo bili vsipripravljeni, smo se odpeljali. Nekaj asa smo se vozili drug zadrugim po makadamu. Sedemletni Miha se je hotel malo považitiz novim kolesom in nas je poskušal prehiteti. Pritisnil je napedale, a takrat mu je krmilo ušlo iz rok in je padel. Padci sose ponavljali, tako da je bil na koncu že ves krvav in premoenod solz. Z njegovo mami sta se odpeljala nazaj do avtomobila,mi pa smo nadaljevali z vožnjo.Pot se je vlekla, a je bilavseeno zabavna. Ko smoprišli nazaj, smo se napotiliše do tiste lužice, ki je ostalaod Cerkniškega jezera.Veliko ljudi se je kopalo, mipa smo si samo namoilinoge. Seveda so se Neža,Ana, Miha in Rok odloili,da je dan isto prevro inda se gredo tudi oni kopat.Jaz sem s starši posedelana obali in se nato odpravilaproti avtomobilu. Ni semi dalo iti naokrog, zatosem šla naravnost po vodi.Seveda se mi je ugrezaloin sem imela evlje istoblatne, a to me ni motilo. Na živce pa je šlo moji mami, zato mije rekla, naj grem iz vode in evlje operem. In res sem to storila.Šla sem na breg in se sklonila, da bi oprala prvi evelj.Takrat mi je spodrsnilo in sem zgrmela v vodo. Neža me jevprašala, zakaj sem si izbrala tak teren za kopanje, jaz pa sezanjo sploh nisem zmenila.Ko smo bili vsi zbrani in oprani, smo se odpeljali domov. Ssosedi smo pripravili piknik na njihovem vrtu in tako nadvseprijetno zakljuili nedeljo.Anja Vombergar, 7. bLOGARSKA DOLINALepe sonne sobote so v naši družini namenjene izletom.Medtem ko so starši, zlasti oe, navdušeni nad pohodi v slovenskegore, sva midva s sestro bolj ljubitelja izletov, na katerihse ve vozimo in malo ali ni ne hodimo. Tako je ta danprevladala zamisel, da bi obiskali Logarsko dolino in si ogledaliznamenitosti v sami dolini ter na poti do nje.Po zajtrku smo se usedli v avto in se odpeljali mimo Brda v19

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potPreddvor. V kraju sta dva gradova: grad Hrib je namenjenturizmu, v gradu Turn pa je Dom starejših obanov. Vasih jev tem gradu živela prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljicaJosipina Urbani Turnograjska. Poroila se je s politikomin zavednim Slovencem Lovrom Tomanom in zelo mladaumrla.Pot smo nadaljevali po dolini reke Kokre, ki tee skozi najdaljšoslovensko vas z istim imenom. Vas se razprostira na desetihkilometrih, od Preddvora pa vse do Jezerskega. V njej niveliko hiš, kmetije so redke, vendar imajo vse veliko posesti,veinoma gozdov. Ob cesti smo opazovali vojaške bunkerje,ostanek iz druge svetovne vojne, na katero spominja tudi spomenikžrtvam, ki stoji sredi vasi.Kmalu smo se pripeljali na Jezersko, najprej na Spodnje, natopa še na Zgornje. e takoj na zaetku Jezerskega pogledamodesno, vidimo rdekasto steno Kone, ez katero strmo padaslap edca, ki je najviše ležei slovenski slap. Na Jezerskemje znano nahajališe lehnjaka, ki ga uporabljajo za oblaganjestavb in stopniš.Zgornje Jezersko je najbolj znano po Planšarskem jezeru, ki jebilo zajezeno po 2. svetovni vojni in se na Spodnjem Jezerskemizliva v Kokro. Jezero je izhodiše mnogih priljubljenihplaninskih poti – ena izmed najbolj poznanih je na eškokoo.Nato smo se z avtom odpeljali do mejnega prehoda Jezersko,ki pa po lanskem 21. decembru ni ve to, kar je bil, saj so nameji ostale le še opazovalnice in krmilnice za živali, policistovin carinikov pa tam ni ve. Spustili smo se v Avstrijo po zelovijugasti cesti, ki bi nas pripeljala v Železno Kaplo, e ne biprej zavili desno proti prehodu Pavlievo sedlo; preko njegasmo se vrnili nazaj v Slovenijo. Prehod je odprt od aprila donovembra, cesta pa te pripelje naravnost v Logarsko dolino.Nad kmetijo Žibovt, v okolici katere se nahaja cenjeni logarskiapnenec, se nam je zael odpirati pogled na Matkov kot,Logarsko dolino in Robanov kot. Table ob cesti pa so nas opozarjale,da vstopamo v krajinski park. Nastal je iz želje krajanov,da bi prelepo naravo zašitili pred onesnaževanjem.Izbrali so si geslo: Logarska dolina ni tu zato, da bi jo spreminjali,ampak da ona spremeni vas.Najprej smo se zapeljali v Matkov kot. To je okrog 6 km dolgaledeniška dolina, ki je v zgornjem delu nekoliko širša, na južnistrani jo zakljuuje ez 2000 metrov visoka Mrzla gore, nazahodni strani pa so na položnejših sonnih pobojih štirisamotne kmetije. Iz doline je vidno Matkovo okno – odprtinana vrhu grebena, skozi katero se vidi v Logarsko dolino. Vrnilismo se do vhoda v Logarsko dolino, kjer smo morali plaativstopnino. Težko smo našli parkirni prostor, ker je bilo turistovogromno.Na turistini tabli smo prebrali, da je Logarska dolina ledeniškopreoblikovana, da je najveja v Kamniško-Savinjskih Alpah inda je ena najlepših alpskih dolin v Evropi. Ob robu doline soznailni pragovi, preko katerih padajo številni slapovi, dno dolinepa prekrivajo gozdovi in travniki.Zdaj se je zael tisti del izleta, ki je ljubši mojemu oetu; oprtalismo si namre nahrbtnike in se peš odpravili proti Okrešlju, spoboja katerega privre na dan ledeno mrzla Savinja in brziproti slapu Rinka, nato pa ponikne in spet pride na dan v Logu,kjer je bilo vasih ledeniško jezero. Na drugi strani slapu je vsteno vpet majhen gostinski objekt, ki se imenuje Orlovo gnezdo.Na vrhu Okrešlja smo si pri koi malo odpoili in se natovrnili v dolino.Vožnjo smo nadaljevali še do Robanovega kota. To je okoli 4km dolga stranska ledeniška dolina, ki jo obdajajo številni dvatisoaki,npr. Strelovec, Križevnik, Ojstrica in drugi.Dolina jedobila ime po kmetiji Roban ob robu doline; kmetija je bilavpisana v urbar že v 15. stoletju. To obmoje so zavarovali kotkrajinski park že leta 1950, k emur je veliko pripomogel tamkajšnjipisec Joža Vršnik.Pot nas je vodila do Raduhe, strme in visoke gore nad Savinjo,med Luami in Solavo. Na njenem poboju smo si ogledaliSnežno jamo, ki je bila hkrati tudi naš glavni in konni cilj.Ogled jame je v vroem poletnem dnevu še bolj privlaen, kotbi bil sicer, saj je temperatura v jami zelo nizka.Snežna jama je bila zaradi svoje lege dolgo skrita pred ljudmi,po nakljuju pa so jo odkrili pastirji domaini. Zaeli so jo uporabljatikot hladilnico, saj je bil v notranjosti veni sneg, ki soga poleti, ko je primanjkovalo vode, s koši nosili na površje inga topili, s tako pridobljeno vodo pa napajali živino. Vendarpastirji niso vedeli, da se pod snežnim površjem skriva vhod vudovito kraško podzemlje. Prvi so vstop v jamo zabeležilileta 1939, dokonno pa so njeno udovito notranjost odkrilijamarji iz Prebolda šele v osemdesetih letih in jo uredili zaturistini ogled. Snežna jama je edina tovrstna in najviše leže-a jama v Sloveniji in hkrati med redkimi te vrste v Evropi.Znanstveniki predvidevajo, da je stara 10 – 12 milijonov let,torej je nastala dosti prej kot vse doslej poznane jame. Nastalanaj bi niže, kot je sedaj, in naj bi se kasneje dvignila skupaj zAlpami. Velike rove naj bi izdolbla reka, ki je vasih tekla skozijamo.Vstop v jamo je na 1500 metrih nadmorske višine, sredi staregagozda. Domaini pravijo, da je to Postojnska jama podvrhom Raduhe. Odlikujejo jo mnogi kapniki in stebri, vendar jeposebnost v tem, da je vse zaledenelo, saj je skozi jamo potovalledenik, ki je mono spremenil njeno podobo. Ledena gmota,debela okrog 12 metrov, je ohranjena samo v zaetnemdelu jame v Ledeni dvorani. To je jamo naredilo le še boljposebno in lepšo od ostalih.Povedali so nam, da so ob raziskovanjujame našli dobro ohranjeno okostje jamskega medveda.Sicerpa pravijo, da je jama najlepša v spomladanskihmesecih, kostene v vhodnemdelu prekrivasrež,povsod, kjerkaplja s stropa,pa lahkoobudujemoudovite kapnike.e se bosteodloili zaobisk Snežnejame, vamsvetujem, da to storite dobro obleeni, saj je temperatura vnotranjosti okrog ni stopinj. A se je resnino vredno potruditi,ker je jama prelepa.Andrej Oman, 9. a20

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potŠRI LANKAOtok leži v Indijskem oceanu in ima obliko solze. Šri Lanka vsingalšini pomeni Bleše otok. Bleše in dobrovoljen pa jetudi nasmeh domaina.Levja skalaŽe zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Po nekajurni vožnjismo konno prispeli do vznožja mogone skale. Sredi vrtov injezer se nam je pokazala v svojilevji podobi, ki si ji jo nadeli žedolgo nazaj. Vasih je bil na vrhuvladarjev dom, da je z mogonihvišav opazoval celotno naselje inužival v razgledu. Še preden smose zaeli vzpenjati, so k nampritekli možje, ki so nam bili pripravljenipomagati pri vzponu innas varovati pred padci. Sevedaso za to zahtevali plailo. Ko smose veine pomonikov otresli,smo se podali na 1100 stopnicdolgo pot. Pomislila se, kolikonapornega dela je bilo potrebno,da so na taki višini zgradili palaoza vladarja. Po nekajminutnemobudovanju razgleda in zbiralnikovvode smo se spustili do avtobusa,se otresli prodajalcev spominkovin se odpeljali naprej.S slonjega hrbtaPo muni vožnji z avtobusom smo se povzpeli na hrbte azijskihslonov, ki so bili poleg avtobusa naše edino prevoznosredstvo. Trije sloni, do zadnjega prostorka natovorjeni znami turisti, so se mi kar malo zasmilili. Po kratki hoji po cestismo se podali v gosto poraslo džunglo. Tam smo zautili divjinootoka. Komaj smo se zavedli, že smo bili v vodi in slonjaušesa so navdušeno mahala po njej. Še ve osvežilnegakopanja slonov pa smo doživeli v tamkajšnjem zavetišu zaslone, kjer smo si ogledali kopanje 67 slonov. Bilo je zanimivo,še posebej pa me je presenetilo to, da so med potapljanjem inpremetavanjem mladiev odrasli sloni samo stali do kolen vvodi in lenarili. Sloni, ki smo jih videvali skoraj vsak dan, pa somi postajali edalje bolj vše.Povsod samo ajOvinkasta in slaba cesta je bila glavni krivec, da smo se skorajpet ur vozili v hribovit predel Šri Lanke. Komaj pa smo stopili izavtobusa in se malo bolj razgledali, pa smo pozabili na vse,tudi na naporno vožnjo. Kakorkoli smo pogledali, povsod sobili nasadi ajevca in ženske, ki so ga obirale. To ponejo danza dnem in ga na rami nosijo do tovarne. Za plailo pa dobijonekaj drobiža in pest riža, ki je tam zelo pomembna kulturnarastlina. V tovarni aja smo poskusili nekaj njihovega pravegaaja, ki pa ni tak kot pri nas. Kasneje smo si podrobneje ogledališe faze proizvodnje, nato pa se odpravili v hotel, ki je bilvasih tudi tovarna aja.Pešena plaža in palmeKalutara je majhna ribiška vasica, 42 km oddaljena od glavnegamesta, kjer so še vedno glavna opravila spletanje vrvi izkokosa in pletenje košar iz bambusa. Vas ima udovite, dolgepešene plaže, nad katerimi sesklanjajo kokosove palme. lovekbi mislil, da tam kar mrgolituristov, vendar jih ni, saj turizemna otoku upada. Razlogov jeve, eden pomembnejših pa soTamilski tigri, militantna politinaorganizacija. V asu našegaobiska je prišlo do umora njihovegavodje, za kar so se sevedanameravali maševati. Razpletanismo doživeli, saj smo prejzapustili otok.Potovanje po Šri Lanki mi je bilozelo vše, saj smo si uspeli ogledativse pomembnejše turistinezanimivosti, poleg tega pa smomarsikdaj prišli v stik z domaini in njihovo kulturo. Najbolj padrži izjava turista, ki je potoval z nami: Šri Lanka je skoraj takolepa kot Slovenija.Nina Klemeni, 9. LITVAZa predstavitev Litve sem se odloila zaradi tega, ker me jenavdušila narava, ki je tako drugana kot pri nas. Goratega alivsaj hribovitega sveta pri njih skoraj ni, vendar imajo drugelepote in zanimivosti. V Litvi sem bila s šolo, in sicer s projektomCommenius. Poleg mene so šli še Tajda, Jana, Tina, Primožin vodstvo šole. Naš projekt se je imenoval Our livingenvironment: today, yesterday, tomorrow. Države, ki so bilepoleg Slovenije udeleženke tega projekta, so bile Švedska,Nemija, Nizozemska in seveda Litva. Projekt je trajal tri leta;prvo leto so uenci predstavljali življenje v svojem okolju vpreteklosi, drugo leto v sedanjosti, tretje leto pa smo si predstavljalinašo prihodnost. Na te teme smo vsako leto delaliplakate, risbe, pisali spise … Za nagrado pa smo se udeleženciodpravili na ogled ene države, ki je bila udeležena v projektu.Tako smo tretje leto prišli do Litve.21

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potPrvi zapletiV ponedeljek, 21. maja 2007 sem se odpravila na brniško letališe,kjer so že bili zbrani uenci in uitelji. Veselila sem sesvoje prve vožnje z letalom – samo še karte smo morali vzeti.Takrat pa se je zapletlo. Vsi uenci in uitelji so že imeli karte,ko pa sem prišla kot zadnja na vrsto jaz, na letalu ni bilo veprostega sedeža. Zaskrbelo me je, da bom ostala doma, todapomonica ravnatelja nama je uredila polet preko Dunaja(ostali so leteli preko Prage), nato pa naj bi se dobili v Rigi.eprav sva leteli po drugi poti, sva v Rigo prispeli prvi. Poakalisva ostale, nato pa smo se skupaj z avtobusom odpeljali vŠiauliai, kjer so nas že akali naši gostitelji.Težave z jezikiSpoznala sem svojo gostiteljicoGreto, ki mi jepodarila sliko, ki jo je narisalasama. Takoj semspoznala, da ji anglešinane gre najbolje od ust.Vprašala me je, e znamrusko. Vprašanje me jemalo presenetilo, saj semmislila, da bom zopet jaztista , ki slabše govoriangleško. Rusko na žalostne znam, vendar sva sekljub temu lahko sporazumevali.Odpravili sva se knjej domov, potem me jeodpeljala še na krajšisprehod po okolici, natopa sva odšli na zasluženspanec.Spoznavni veerDrugi dan našega obiska smo imeli spoznavni veer. Videlismo litvanske plesalke, ki so nam pokazale, kako se plešelitvanski nacionalni ples. Spoznali smo tudi uence iz drugihdržav, priredili pa so nam še nekaj družabnih iger. Na koncusmo poskusili tudi hrano in pijao, ki je znailna za Litvo. Menije v spominu najbolj ostala brezalkoholna pijaa iz kvasa, ki jeimela okus po pivu, in nekakšno pecivo, ki je izgledalo kotpiramida.Pešene sipineTretji dan našega obiska smo se odpravili v Nido. To je mesto,obdano s udovitimi pešenimi sipinami, ki so dolge ve kilometrovin jih šiti Unesco. Res so nekaj posebnega, saj esatakega ne vidiš vsak dan. Pesek nas je prevzel in smo tekalipo njem kot majhni otroci.Ustavili smo se še v mestu Palanga, kjer smo prvi videli morje.To je najbolj turistino mesto litvanske obale. Imeli smo tudinekaj asa za nakupe in lahko smo kupili spominke iz jantarja;to je okamenela smola, ki je znailna za Litvo.Na tisoe križevZadnji dan pred odhodom domov smo si ogledali še eno najboljzanimivih stvari v Litvi Goro križev. Na hribu, ki je visokokrog 200 metrov, vsepovsod stojijo ali ležijo križi. Okoli leta1900 je bilo tam 155 križev, danes pa jih je menda okoli dvestotiso. Danes je Gora križev pomemben narodni simbol intudi romarski kraj. Tradicionalno je, da mladoporoenci na hribpostavijo križ. To smo storili tudi udeleženci projekta. Kot zanimivostnaj še povem, da je to eden redkih hribov, ki smo gavideli v Litvi. Najvišjagora oz. hrib v Litvipa je visok približno400 metrov.Sonno mestoNaš zadnji »ogled« vLitvi je bil obisk Sonnegamesta, za karse je pozneje izkazalo,da je trgovski center.Tu so nam konnodali nekaj asa, dasmo nakupili, kar smohoteli.Poslovilna zabavaZadnji dan pred odhodom so nam naši gostitelji pripšravili poslovilnozabavo. Ogledali smo si nekaj glasbenih in plesnihtok, dobili smo majhne spominke, ni pa manjkalo niti zahval,objemov in solz.Dan odhodaNaslednje jutro smo vzeli našo prtljago in se odpravili predšolo, kjer nas je že akal avtobus. Sledili so še žalostni trenutkiposlavljanja, nato pa smo se z avtobusom odpeljali na letališev Rigi. Ker smo imeli še nekaj asa, smo si na kratko ogledališe glavno mesto Latvije.Litva mi je bila vše, tudi ljudje so bili zelo prijazni. Zagotovopa se nas bodo Litvanci zapomnili po besedah: »Sorry, we arelate again.« Ali po naše:«Oprostite, ker spet zamujamo.«Sara eri, 9. a22

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2KulturaPESEM O KRALJU MATJAŽUKralj Matjaž ali Matija Korvinbil Karantanije ponosni je sin,pa ne samo sin, bil ponosni je kralj,njegova dobrota bila znana je v dalj.Nemonih in revnih bil je zašitnik,skoval je za vse blešei zlatnik;a v raj na zemlji so prihrumeli viharji,saj so se proti kralju Matjažu združili nevošljivi vladarji.Najprej so milino prekinili Turki,ko sultan z vso jezo zaukazal je vojski,da kraljeva zaroenka Lenica zalado jutra mora biti v rokah vazala.HECNA OZIROMA NEPRAVA PESEMSem pesnica mladavesela debelain malo navihanaveliko pišem v zvezekin rišem na knjigese rada zabavamob pesmih probavamsvojo brihtnost proslavljamnapišem in akamodziv mojih bralcev.Vesna ebular, 8. cKralj se na to, preprian v pravico,odpravi po svojo srno kraljico;rešena Lenica pa je srena zaobljubo dala,da z veseljem kraljeva žena bo postala.Nad deželo se spet zgrnejo temni oblakisaj Avstrijci želijo v deželi Matjaža postali veljaki,na polju kjer kralj neko bil je okronan,se vodil je boj vojakov moan.Ker bitka bila je za kralja pogubna,zavihti se na svojega konja strumna,z nekaj vojaki odjahal je stran,ko Peca mu svoja je vrata odprla v bran.Ko gora skrbno zapre vrata svoje jame,si kralj ob kamniti mizi utrujene oi pomane,iz trdnega spanca zbudi se spet,ko brada okrog kamnite mize ovije krogov devet.Tina Begi, 7. cMatej Mohori, 8. b23

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2KulturaUSTVARJAMOHAIKUJE (5, 7, 5)Trava zeleni,Metka pesem žvižga si,pomlad se zbudi.O narava tispet okolje zaživiin vse žvrgoli.Ptiice pojo,sonek sije na zemljo,meni je lepo.Ptica žvrgoli,si prenoiša želi,Jan Sekne, 5. bMatic Mežek, 5. bAnže Masten, 5. bna žici zaspi.Rožico imam,Morski prašieksi najema kvartirek,postal bi gospod.Glej, glej, dež pada!Saj imam dežnik, ha,ha!Kaj mi more dež?Ubijalski jetisti, ki tepta listjejeseni asa.na vrtu jo zalivam,tako jo crkljam.Žan Petek, 5. bMoj mobi zvoni,vedno glasneje zvoni.Le kdo me želi?Alen Koar, 5. bJe svet kot bonbon,Rok Pahor, 5. bZima je prišla,v snežinke vsa odeta,rno je nebo.Ko zane deževati,rastejo gobe.Suduku najdem,ga poskušam rešiti,ni enostavno.je kot velik rde balon,je loveški dom.Danaja Relja, 5. bnam mraz prinesla.Nina Peta, 5. bSean Muzaferovi, 5. bVodo rad imam,Knjižico berem,pesmico recitiram,za svojo dušo.Sonce prižigaiskre dekletu v oeh,Jeseni listjerumeni in rjavi,pade in zaspi.njeno ime že poznam,pijem jo vsak dan.Nina Nardoni, 5. bMaja Tepina, 5. bna ustih nasmeh.Anja Klemeni, 5. bZima je prišla,pobelila smuišaSara Faeti, 5. bin sankališa.Ko sneži, me snegzbudi in razveseliter na mraz spodi.Vedno sama je,na nas za vikend aka,Jesen je prišla,listi padajo na tla,srena sem bilaKristina Mahni, 5. bZa hišo snežak,Anja Klemeni, 5. bsaj kmalu mine.Aleksandra Stanojevi, 5. bv roki metlica srši,na glavi klobuk.Saša Kolar, 5. bLedeno stezoso okrasili, da bibilo prijetno.Vse se razbeži,ko prišla je lisica,Ptika, ptiica,na drevo je sedalain prepevala.Nejc Merzel, 5. bKuža laja hov,ker prišel je spet domov,Domen Hudoletnjak, 5. bsaj je tatica.Anita Stoji. 5. bsreen in vesel.Katjuša Mežek, 5. bNina Kranjec, 5. b24

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2KulturaŠportTEKMOVANJE ZA CANKARJEVOPRIZNANJEeprav Cankarjevo tekmovanje poteka že ve kot 40 let, nasje letos vprašanje, bo ali ne bo, muilo vse dokler nismo izvedeli,da bo, le da bo potekalo malo drugae, kot smo vajeni.Pisali naj bi le razlagalni spis o knjigi Janje Vidmar Nimaš pojma.Zgodba pripoveduje o treh prijateljih po krvi, ki v otroštvuves svoj as preživijo skupaj, ko pa odrastejo, jih njihovi razliniznaaji loijo. To zanimivo zgodbo smo brali in brali, o njejpa smo se pogovarjali na dodatnih urah, kjer smo jo še enkratskupaj premleli in si iz nje izpisovali vse jezikovne zanimivostiter povezave s sodobnim življenjem (naslove knjig, filmov,glasbenih skupin …).Tekmovanje pa se nam je bližalo kot vlak, ki ga ni mogoeustaviti niti na postaji, da bi potniki vstopili. Na naš vlak se jesicer dalo skoiti, toda na vlaku so pristali le tisti, ki imajo smiselza razumevanje besedil, pisateljsko žilico in nenazadnjeveliko oz. ogromne volje in samodiscipline, da so se bili pripravljeniresnino poglobiti v knjigo. Tem uencem iskreno estitam,drugim pa v tolažbo povem, da se iz napak, ki jih delamo,da veliko nauiti in to ob prvi priložnosti vzeti sebi v prid.Kaja Hegedi, 8. cSREBRNA CANKARJEVA PRIZNANJA:Neža Majcen, 8. cAnže Boži, 8. bNina Klemeni, 9. Že 40 let se naša šola imenuje po najvejem slovenskem pesnikuFrancetu Prešernu, ki se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi naGorenjskem in umrl 8. 12. 1849 v Kranju.Ob izgradnji je bila šola najveja v Sloveniji in imeli smo najboljurejeno knjižnico v regiji. Skozi vsa ta leta smo pridnodobivali razna priznanja na razlinih podrojih in sodelovali vodmevnih mednarodnih projektih. Danes sodelujemo v naslednjihprojektih: Legenda mojega kraja, Beremo z medvedkom,Otroci skladatelji, Tulipanov projekt, Machito, Comenius projekt,projekt MDM in projekt Naše okolje veraj-danes-jutri.Svoj del prispevamo tudi v projektu ŠKL, ki ga vodi ga. MojcaŠkarabot, profesorica športne vzgoje na naši šoli.V projektu ŠKL smo sodelovali že pri odbojki in košarki, letospa igramo nogomet. V ženski ekipi nogometa igrajo: NatašaBabi, Anja Karafatska, Teja Petrovi, Mirjana in Marjanaakovi, Vanja Maksimovi, Živa Grah, Tanja Dragi in NadjaObradovi. Moško ekipi pa zasedajo: Gašper Mesec, SeadMiski, Tim Hajšek, Ervin Jogi, Benjamin Graši, PeroKremenovi, Mile Lasica, Mario Marijan in Semir Lemeš. Obeekipi trenira Luka Štumbergar, za njih pa navija navijaška inplesna skupina Pinke, ki jo sestavljajo Anja Klemeni, AleksandraStanojevi, Živa Fabijan, Petra unik, Laureta Shabani,Sadina Dautovi, Merjem Bajrovi, Maja Tepina, SanjaDejanovi, Marina Borkovi in njihova mentorica Ana Šušterši.Naši uenci se ukvarjajo še z golfom, badmintonom, športno inritmino gimnastiko, namiznim hokejem, odbojko, rokometom,košarko in ostalimi športnimi dejavnostmi, ki niso v okviru šole.Kaja Hegedi, 8. c25

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2ŠportTESA PIVK, teniška igralkaOsebna izkaznicaRojstni datum: 33. 4. 1995Družina: oi Uroš, mami Tjaša, sestraAlišaHrana: škampiPijaa: za-harmonyBarva: pinkRastlina: trava in palmaFilm: Pirati a KaribovŽival: vseLetni as: poletjeGlasba: pop in rock, Green DaySkupina: No DautHobi: tenisŠport: tenis, plavanjeTenis velja za najtežjo igro z žogo.Kakšen se zdi tebi?Tehnika je težka zaradi težkih udarcev. Udarec se je težkonauiti in izvajati.Imaš kakšen dan ve treningov?Ja, ob ponedeljkih in sredah ga imam že ob pol sedmih v dvorani.Kdo so tvoji vzorniki?Teniška igralka Rusinja Marija Šarapovain švicarski tenisa RodgerFedherer.Si dosti zdoma?Ja, kar veliko potujemo, saj imamoturnirje v številnih državah.Zveer gremo s prijatelji ven in siogledujemo tuja mesta.Kje vse si že bila?Na Malorci, v Nemiji, Italiji, naHrvaškem …Tvoje sošolke pravijo, da si dobrouvršena. Pri odraslih igralcihpoznamo lestvice, kako je pa privas?Prej, ko sem bila v ligi do 12 let,sem bila peta v državi, sedaj, kosem pa v kategoriji do 14 let, pa sem deseta v državi.Kdo in kdaj te je prvi pripeljal na teniško igriše?Oi, s tremi leti.Ali si takoj zaela trenirati?Malo kasneje, s petimi leti.Obstajajo loparji za tako majhne otroke?Ja, taki isto majhni.Kako izgleda tvoj teniški dan?Je zelo naporen, a tudi zabaven. Ko pridem iz šole, grem nakondicijo – fitnes, potem grem na trening na štadion in sem tueno uro in pol. Sledi verouk, nato se vrnem domov, naredimdomao nalogo in se uim.Je kakšen dan manj napore?Ja, torek in etrtek, ko imam samo po en trening.Si ti najmlajša v tej skupini?Ja, sem. Ker sem tako dobra, imam še dve leti asa biti v tejskupini. Potem, ko bodo ostale tekmovalke zapustile skupino,upam, da se bom dvignila za kar precej mest.Kakšni se ti zdijo trenerji?Zabavni, niso preve strogi, razen enega. Imam tudi osebnegatrenerja, ki je zelo otroji, drugae pa dobro ui.Kaj pomeni imeti osebnega trenerja?Lansko leto sem bila v skupini, kjer smo imeli skupnega trenerja.Letos pa, ko sem predobra za mlajšo skupino in še premalostara za starejšo, pa imam tudi osebnega trenerja.Kaj se ti zdi boljše: to, da treniraš sama ali v skupini?Sama.Ampak potem se moraš bolj potruditi?Ja.26

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2ŠportTo pomeni, da s trenerjem tudi igraš? Ali on prilagajaudarce tvojim?Ja. Ne prilagaja. Igra tako, kot zna.Ali si tudi ti želiš, da bi pustila šolo in se posvetila tenisu?Pogovarjali smo se, da bi osnovno šolo še naredila, potem pabi se preselili v Španijo za dve leti.Ali greste tudi vi na kakšno vejo tekmo pobirat žogice?Ja, potem pa dobimo tudi majico in hlae.Si že kdaj bila na velikem, slavnem teniškem igrišu kotgledalka?Bila sem v Parizu.So tvoje ambicije tako visoke, da bi sama kot igralka zaigralana teh igriših?So, ja. Trudila se bom še naprej in trenirala. Nekatere igralke vŠpaniji sploh ne hodijo v šolo, ampak samo trenirajo.Kako tvoji starši gledajo na to, da želiš postati profesionalka?Oi me podpira, ker je tudi sam igral tenis, pa tudi mami, kinima službe in hodi z mano na turnirje.Kaj pa ree tvoja sestra na to?Vasih je tudi ona trenirala, ampak ji kasneje ni bilo ve vše;sedaj igra samo za hobi.In bi v tem primeru tudi ona odšla v Španijo?Ja, obe se ravno zato uiva španšine, da bi se potem lažesporazumevali. A to so le trenutni narti, ni še ni odloeno.Ali imaš na tekmah kakšen talisman?Ja, imam obesek, ki ga zmeraj nosim na tekmah.Tesa, hvala za pogovor.Po tonskem posnetku je zapisala Anja Vombergar, 7. bAli si že kdaj videla v živo kakšnega znanega igralca?Že. Nadala, Rodgera, Williamsovi.Ali imate na tekmovanjih kakšne posebne drese?Ne, lahko sama izbiram. Na nekaterih turnirjih ne smemo imetireklame. Obleena sem v eni barvi in nosim krilce, vasih tudihlae, ki so sedaj bolj moderne.Ali si se na treningu že kdaj poškodovala?Ja, dostikrat imam poškodbo gležnja, kolena, rame ali komolca.Ali si »teniški komolec« že imela?Ne, to je posledica slabe tehnike.Kateri je tvoj najljubši udarec?Hmmm … bekend. To je udarec z obema rokama.Prej si omenila, da dekleta tvoje starosti samo trenirajo inne hodijo v šolo. Je konkurenca tudi zato tako huda?Ja, imajo svojega trenerja in trenirajo cele dneve. Ko pa sostarejše, jih dosti neha in nimajo ne šole ne uspeha v tenisu.Maja Tepina, 5.b27

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2ŠportŠtevilka: 1Punce in karate, kako gre to dvoje skupaj?Lepo. Nekateri mislijo, da smo punce prešibke za ta šport inda se ne znamo pretepati. Pa to ne drži.Zakaj si se odloila za ta šport?Ker so me še kot majhnega otroka zanimale borilne vešine,saj je bil tudi ati v mladosti karateist. Doma je imel svoj kimonoin jaz sem ga zmeraj obudovala.Pri katerem klubu treniraš?Pri Karate klubu Triglav. To je najboljši klub v Sloveniji (pravimjaz)!Kako potekajo treningi?Treningi so na razlinih šolah. Najprej imamo pol ure ogrevanja.Nato sledijo bodrbe ali pa kate (prikazovanje obrambe).Kdaj so treningi in kdaj tekme?Treningi so vsak dan zveer, tekme pa veinoma ob vikendih.BLAŽKA POKLI, karateistkaOsebna izkaznicaAstrološko znamenje: vodnarRojstni datum: 29. 1. 1996Hrana: makaroniPijaa: energetski napitkiBarva: rnaLetni as: poletjeŠport: karateRastlina: kaktusŽival: volkDružina: starša, sestra MonikaKonjiki: nakupovanje, kolesarjenje, tekFilm: Pepelkina zgodbaGlasba: Tokio Hotel, 50 cent.Ali spremljaš tekme na TV? Za koga navijaš?Za nikogar, ker tekem iz karateja ne prenašajo.Kako je s poškodbami?Pri karateju so najpogostejše poškodbe obraza. Možni pa sotudi zvini, izpahi in zlomi. Jaz doslej še nisem imela vejihpoškodb, le enkrat težave z dihanjem. Sicer pa je na tekmahvedno prisotna zdravniška ekipa.Ali trenirate posebej fantje in posebej punce?Ne.Ali te esa pomembnega nismo vprašali?Mislim, da ne.Spraševali sta Anja Vombergar in Iza Krampl, 7. b28

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2RazvedriloHOROSKOPNaš astrolog Krikec je za vas napisal prav poseben horoskop.Preberite ga, mogoe se boste prepoznali …HEKERSPLOŠNO:V tem letu boš doživel/-a veliko stresa in veselja. Obrnil/-a bošveliko raunalniških iger.Nekatere boš pustil, ker jih nisi sposoben/-bna obrniti. Prenehal/-ase boš uiti, ker boš sreal/-a nekoga, ki se bo s tebojzelo dobro razumel. Ne priakuj preve, ker je mogoe, da tebo prav to prizadelo.LJUBEZEN:Spoznal/-a boš osebo, s katero se boš ujel/-a. Zaradi te osebeboš konno pustil/-a igrice in šel/šla ven na svež zrak. Kmalute bo dal/-a na evelj in boš zelo užaljen/-a. Šel/šla boš nazajdo raunalnika in igral/-a igrice.ŠOLA:Šola bo kot ponavadi. Vsak mesec boš dobil/-a vsaj dva cveka.Kot pravi stari verz:Šola je nora,šola je šit.bolj si v njej,bolj si zabit.PIFLARSPLOŠNO:Ker si priden fantek/punka, težav s starši ne bo. V prihodnostibo tvoj najljubši hobi pridobil na koliini asa. Izgubil boš šetistega prijatelja, ki ga imaš (e ga imaš).LJUBEZEN:Dekle/fant, pred katerim naskrivaj astiš tla, po katerih hodi,te, verjemi, še vedno ne bo opazil/-a. Toda ne sekiraj se,posveti se »uenju«.ŠOLA:Moram te obvestiti, da ti v tem letu »žal« ne bo uspelo napisatidiplomske naloge, zato raje poslušaj v šoli in pojdi na zrak. Toje dobro za ostanek tvojih možganov.LJUBEZEN:Punce/fantje se ti bodo kot ponavadi metali pod noge. as seti ne bo zdel primeren za iskanje pravega/prave, zato boš partnerjemenjaval/-a kot spodnje hlae ;)ŠOLA:S svojimi zabavnimi izjavami boš pri sošolcih še bolj priljubljen,a za uitelje tega ne morem trditi. Raje pazi pri izjavah,ker se lahko mimogrede znajdeš pred tablo. Konni uspeh bo»zadovoljiv«.BISTRE DOMISLICE, SPOETE PRIZEMLJEPISU5. RAZREDVeliki Moilnik je tisti, ki mui ljudi.Pršut je tudi kitara.7. razredOkoli zemeljskega jedra je osonje.Potoka zijalka leži na obmoju Olajšave.Razdalje v vesolju merimo s sonnimi leti.9. razredAndy so gorstvo Južne Amerike.Celinski led je led, ki se je prijel celine.Favele so rakci.Florida je hladna pokrajina Južne Amerike.Inki so neko živeli na Finskem.Hacienda je tropska rastlina.Mestici so naselje z malo ljudi.Polarna no – tam sonce zaide enkrat na leto.V parlamentu sedijo prestolonasledniki.FACASPLOŠNO:Doma ne bodo odobravali tvojih poznih prihodov domov, zatoraje malo potrpi in poakaj na poitnice.Svit Hafner, 8. c29

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2ŠALERazvedriloNAJLEPŠI ASUitelj ree: »Jaz sem bolan. Kateri as je to, Krikec?«»Najlepši!« odgovori Krikec.NAJPOGOSTEJŠI BESEDI»No, Krikec, povej mi, kateri dve besedi uenci v šoli najpogostejeuporabljajo?«»Ne vem.«»Pravilno.«PRETEKLI ASUiteljica slovenšine vpraša:»Kateri as je to, e reem: Jaz sem simpatina?«»Pretekli!« odgovori Krikec.PREDLOGKrikcu je v devetem razredu osnovne šole vse težje. Obupanamama se je posvetovala z razredniarko:»Kaj naj storim? Kam naj se Krikec sploh vpiše po konaniosnovni šoli?«»Predlagam, da gre h gasilcem!« je rekla razredniarka.»Zakaj pa tja?«»e bo pri njih tako dobro šprical, kot je šprical pouk, bo zagotovodober gasilec.«STAROST»Koliko si bil star ob zadnjem rojstnem dnevu?« vpraša uiteljicaKrikca.»Sedem let.«In koliko boš star ob naslednjem?«»Devet let.«»To pa ni mogoe! No, razmisli malo.«»Mogoe je, mogoe. Danes imam osem let.«POPRAVEKUiteljica je vprašala Krikca:»Koliko je dva in dva?«»Štiri!«»Krikec, sedi! Pet!«Krikec: »Aja! Ja ja, pet je!«SKLANJATEVUiteljica ree Krikcu:»Sklanjaj besedo golaž!«»Golaž, golaža, golažu …«»Dobro!« ga prekine uiteljica. »Sedaj mi povej še orodnik: Skom ali s im?«»S kruhom!« je odgovoril Krikec.SPREGLEDANMed poukom je mali Krikec prosil uiteljico, e gre lahko nastraniše. Uiteljica mu je dovolila. Kmalu pa se je vrnil v razred,moker od glave do peta.»Kaj pa se ti je zgodilo?« ga je preseneeno vprašala uiteljica.»Vse je bilo v redu, dokler ni v straniše prišel ravnatelj in mespregledal.«IZVOR ELEKTRIKE»Od kod prihaja elektrika?« vpraša uitelj.»Jaz vem!« se oglasi Krikec. »Iz pragozda!«»Kako pa si prišel na to?«»Veraj, ko je zmanjkalo elektrike, je oe rekel: »Te opice sospet izklopile elektriko!«30

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2RazvedriloPRIŠEPETAVANJEKrikec v šoli ne zna odgovoriti na uiteljevo vprašanje.Pepek mu zašepeta: »Uitelj je navadna prismoda!«Uitelj je slišal šepetanje, ni pa razumel besed in je rekel:»Ne prišepetavaj, saj bo sam prišel do spoznanja.«PRAVE BESEDE»No, Krikec, povej mi, kaj reeš, ko v razred vstopi ravnatelj?«vpraša uiteljica.»Dober dan!«»In kaj reeš, ko razred zapusti?«»Hvala Bogu!«SRAM NAJ JO BOUiteljica poklie Krikca pred tablo in mu naroi, naj narišenekaj okroglega. Krikec nariše rit in uiteljica ga besna vrže izrazreda. Na hodniku Krikca srea ravnatelj in ga vpraša: »Kajpa ti delaš tukaj?«»Uiteljica me je vrgla iz razreda.«»In kaj ona zdaj dela?«»Poglejte, rit briše.«Šale je zbrala Katja Krivec, 5. aUITELJ»Krikec, kako reemo loveku, ki kar govori in govori, vendarga nihe ne posluša in nikogar ne zanima, kaj ta lovek govori?«»Uitelj!«OPRAVIILO»Dober dan, gospod profesor. Rad bi opraviil izostanek mojegasina od pouka. Danes ga ne bo v šolo.«»Kdo pa klie?«»Moj oe.«Šale je zbral Igor Borenovi, 7. cUiteljica vpraša Krikca: »Zakaj si pretepel Janezka?«»Ker mi je pred tremi leti rekel, da sem nilski konj.«Zakaj si ga pa šele veraj pretepel?«»Komaj veraj sem videl, kakšna je ta žival.«V šoli se uijo o naših prednikih. Uitelj vneto razlaga o Adamuin Evi, Krikec pa dvigne roko in pojasni: Moj oe pravi, dasmo nastali iz opic.«Uitelj pa: »Vaša družinska zgodovina me ne zanima.«PROBLEM»Zakaj ima naš Krikec pri matematiki cvek?« vpraša mamauiteljico.»Zato,« odgovori uiteljica, »ker nižjih ocen nimamo.«31