Gorenjski balkon - Arnes

GEOGRAFSKI POGLEDZ GORENJSKEGA BALKONAPodročjje:: Geograffiijja iin geollogiijjaAVTORJI::Tjaša Špendal,Katja Zupan,Maša Vertelj.MENTORICI::Irma Gabrovšek, prof. geo. in soc.Dina Pintarič, dipl.org.infšollsko lletto 2004/2005OŠ BISTRICA,, Begunjjska c.. 2,, 42900 Tržič

KAZALOPOVZETEK............................................................................................................................. 4SUMMARY ............................................................................................................................. 5UVOD .................................................................................................................................... 6TEORETIČNI DEL NALOGE .................................................................................................... 8LEGA PROUČEVANEGA OBMOČJA.............................................................................................. 8Dobrča – balkon nad Gorenj sko ............................................................................................ 9Bistriška planina ................................................................................................................ 12Lešanska planina ............................................................................................................... 12NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .............................................................................. 13POVRŠJE IN KAMNINSKA SESTAVA.......................................................................................... 13PODNEBNE RAZMERE IN ZASTOPANOST RASTLINSTVA ............................................................ 14Kaj je temperaturna inverzija? ............................................................................................ 15Kaj je termalni pas?........................................................................................................... 15NASELJA »POD GORAMI« .................................................................................................. 16BREZJE PRI TRŽIČU............................................................................................................... 16VISOČE ................................................................................................................................19HUDI GRABEN....................................................................................................................... 20LEŠE .................................................................................................................................... 20PALOVIČE............................................................................................................................. 23ZADNJA VAS ......................................................................................................................... 23SREDNJA VAS ....................................................................................................................... 24SLATNA ................................................................................................................................24ZANIMIVOSTI PROUČEVANIH NASELIJ ............................................................................. 26POIMENOVANJE NASELIJ ....................................................................................................... 26LEDINSKA IMENA .................................................................................................................. 27EKSPERIMENTALNI DEL NALOGE....................................................................................... 29PREBIVALSTVO V NASELJIH POD DOBRČO............................................................................... 29TIPIČNE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI..................................................................................... 32ŽIVINOREJA...................................................................................................................... 32ČEBELARSTVO .................................................................................................................. 32SADJARSTVO .................................................................................................................... 33VINOGRADNIŠTVO ............................................................................................................ 34PREDELAVA SADJA IN ŽGANJEKUHA................................................................................ 34NEKATERE SKUPNE ZNAČILNOSTI Č NASELIJ ............................................................................. 35PREDNOSTI IN SLABOSTI ŽIVLJENJA V NASELJIH NA GORENJSKEM BALKONU............................ 37ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 38VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................... 40

GEOGRAFSKI POGLEDZ GORENJSKEGA BALKONAPOVZETEKRegionalna cesta, ki povezuje naselja med Tržičem in Begunjami, nudi popotnikukopico izjemnih razglednih točk na Savsko ravan ter osrednje grebene Julijskih inKamniških Alp. Poimenovanja: gorenjski balkon, pod gorami, gorenjska Vipava sopoznana iz literature in govorice domačinov. Z analizo pokrajinskih značilnosti indejavnosti tamkajšnjega človeka nekoč in danes utemeljujemo smiselnost rabenavedenih poimenovanj v povezavi s kvaliteto življenja ljudi ob vznožju Dobrče.4

SUMMARYThe regional road connecting the settlements between Tržič and Begunje offers thetravellers a number of exceptional views over the Sava plain and the central crests ofthe Julian and the Kamnik Alps. Various names for this road are founs in theliterature and in the locals´ language: Gorenjska balcony, ˝under the mountains˝,Gorenjska Vipava. We have justified the use of the previously mentioned names withthe analysis of the landscape characteristics and actives of the locals in the past andnowadays in connection with the quality of life of the people living at the foothills ofDobrča.5

UVODKam popotnika zanese pot? Praviloma tja, kjer si lahko ogleda, proučuje in raziskujepomembne vrednote naravne in kulturne dediščine. Vse več pa je popotnikov,ljubiteljev narave, ki cenijo tudi lep pogled na pokrajino, razgled na gorske vršace,sprehode v sončnih dneh, nekje stran od mestnega vrveža in hrupa avtomobilov. Inprav zaradi slednjih razlogov so kraji pod južnimi pobočji Dobrče vredni obiska.Najbrž ni veliko razglednih, galerijskih cestnih povezav, ki bi v razdalji slabih desetihkilometrov nudile toliko razglednih točk, iz katerih uzremo pred seboj širnoGorenjsko.Namen naše raziskovalne naloge je spoznati geografske značilnosti naselij, kiležijo ob regionalni cesti Tržič – Begunje na Gorenjskem, ob nekdaj poznani povezaviLjubelja z Bledom. Na osnovi analize pokrajinskih značilnosti območja, kjer se stikasredogorski svet z obrobjem Ljubljanske kotline in analize značilnosti prebivalstva tertipičnih gospodarskih dejavnosti nekoč in danes, bomo skušali utemeljiti različnapoznana poimenovanja za proučevano območje, kot so: vasi pod gorami, vasi nagorenjskem balkonu, gorenjska Vipava.Predmet proučevanja raziskovalne naloge je niz osmih naselij, ki si sledijo obtektonski prelomnici pod prisojnimi pobočji Dobrče, 1634 m visoke gore, kipredstavlja skrajni zahodni odrastek Kamniško – Savinjskih Alp.Po določitvi predmeta proučevanja smo postavili naslednjo hipotezo:Naravne razmere na stiku Dobrav in pobočij Dobrče so ugodne in omogočajo visokokvaliteto življenja okoli 900 ljudi v nizu osmih naselij. Predpostavljamo, da zato ljudjev teh vaseh ostajajo, kljub temu da v naseljih drugih dejavnosti, z izjemo kmetijstva,ni. Ljudje so torej vezani na prevoz v zaposlitvena središča.Pravilnost zgoraj postavljene hipoteze smo poskušali dokazati z naslednjimi postopkidela oziroma z uporabo naslednjih metod dela:- zbiranje, študij in obdelava geografske, zgodovinske in poljudne literature oproučevani pokrajini;- zbiranje statističnih podatkov;- izbira ustreznih statističnih metod za obdelavo in prikaz statističnih podatkov(tabele, grafikoni, karte; računanje procentov in povprečij, postavitevrazmerij);6

- opazovanje, zapisovanje in fotografiranje različnih elementov v proučevanipokrajini;- zbiranje podatkov na terenu z anketiranjem domačega prebivalstva in lokalnihoblasti;- popisovanje in kartiranje dejavnosti (npr. gospodarske dejavnosti) in različnihznačilnosti (npr. tip in oblika naselja in zgradb v njem, pomembnejša skupnainfrastruktura, oblika in namembnost zemljišč, vidni ostanki nekdanjihtradicionalnih dejavnosti) na terenu.Slika 1: DOBRČA7

TEORETIČNI DEL NALOGELEGA PROUČEVANEGA OBMOČJARazlični avtorji so različno poimenovali naravne enote občine Tržič. Najbolj znani stadelitvi na naravno pokrajinske enote Svetozarja Ilešiča in Antona Melika. Melik inIlešič, najbolj znana slovenska geografa, sta naredila vsak svojo delitev Slovenije nanaravno pokrajinske enote.Po Ilešiču (Ilešič, 1981) ozemlje občine Tržič sestavljata dve pokrajinski enoti:1. večina Tržiških Alp z dolinami, ki se zajedajo vanje (doline Tržiške Bistrice,Mošenika in Lomščice);2. del gorenjskih Dobrav (kovorsko - lešanske Dobrave).Anton Melik je razdelil ozemlje občine Tržič na naslednje naravne enote:1. visokogorje - Karavanke (Košuta, Begunjščica) in Storžiško pogorje;2. sredogorje - Tržiška gorska pokrajina (razprostira se med Storžiškim pogorjem najužni strani in Košuto z Begunjščico na severni strani ter med obema prečnimahrbtoma – Stegovnikom in Dobrčo);3. terciarno gričevje in Dobrave.8

Iz prikazanihSlika 2: KARTA ŠIRŠEGA OBMOČJApokrajinskih razdelitevsledi, da območje naselij: Brezje, Visoče,Leše, Paloviče, Zadnja vas, Srednja vasin Slatna leži na stiku dveh pokrajinskih enot:• valovitih, gričevnatih, uravnanih Dobrav na jugu;• in pobočja Dobrče, ki po geoloških posebnostih sodi v Storžiško pogorje in stem še v Kamniško-Savinjske Alpe.Dobrrča – ballkon nad GorrenjjskoTak naslov je, kot navaja Kocjan v Kroniki naselja Leše, zaslediti v reviji Svobodnamisel oktobra leta 1999. Takšno poimenovanje pa je zaslediti tudi v govoricidomačinov in gornikov, ki jim je Dobrča priljubljena gorniška točka. Ime Dobrčaizhaja iz besedice »dobr«, kar je staroslovansko ime za hrast. Tam, kjer stojiKostanjčeva koča, koča na Dobrči, so v času turških vpadov zažigali opozorilnekresove in zato se temu delu pobočja Dobrče reče Na kresu.Dobrča je najjužnejši odrastek skupine Stola, ki se nad Begunjami in Tržičem strmodviga neposredno iz gorenjske ravnine. Geološko ta gora spada v Kamniške Alpe,vendar jo zemljepisno navadno prištevamo h Karavankam, saj je od naslednjega vrhaKamniških Alp (Storžič) ločena z globoko dolino. Z vrha Dobrče se odpre čudovit9

azgled na greben Karavank, od Stola na vaši levi, preko Begunjščice tik pred vamido dolgega grebena Košute na desni, in Kamniško-Savinjske Alpe s Storžiškimpogorjem, iz pred koče na Dobrči je izreden pogled na Bled, Jelovico, Pokljuko inJulijske Alpe.Dostop na Dobrčo je iz več smeri; iz smeri Slatine in iz Brezij. Iz Leš je dostop boljpoložen ( od Orehov, Lepe njivice, Ješke ravni, Hibja do Kostanjčeve koče), drugi paje strmejši in gre od Čevca, Trnja, Komna, Poževca, do Ravnice, nato po položni potivse do Lešanske planine, kjer je planšarska koča.Ena od markiranih poti na Dobrčo se začne v vasi Brezje pri Tržiču. Do nje vaspripelje cesta, ki pod obronki Dobrče povezuje Tržič z Begunjami. Krajša in direktnapot na Dobrčo vodi čez senožeti, imenovani Ježe, nato čez hrib Vaško (1046 m), kjerso bili najdeni ostanki nekdanje utrdbe. Pot je zanimiva tudi z vidika opazovanjarastja, ki se spreminja glede na spreminjanje kamninske podlage. Ob vznožju šeprevladujejo nekarbonatne kamnine (breča, konglomerat, peščenjak), na katerih sokisle prsti, na njih uspeva predvsem bor, v podrasti pa v spomladanskem časuuspeva ciklama. Višje bor zamenja smreka, pojavi se bukev, ki pa približno nad višino1200 m povsem prevlada. Na senožetih in v ruševju pod vrhom sta pogosti zoisovazvončnica in različne vrste svišča.Slike 3: CIKLAMA, SVIŠČ IN ZOISOVA ZVONČNICA10

Slika 4: karta: Območje pogorja DobrčeVIR: Zemljevid Karavanke 1: 50 000Kar precej pod vrhom na podgorski strani stoji planinska koča na Dobrči, imenovanatudi Kostanjčeva koča. Osnovni podatki o planinski koči so povzeti iz spletne straniPlaninskega društva Tržič.Nadmorska višina:1478 mČas vzpona: Brezje pri Tržiču 2h 15, Tržič preko Bistriške planine 3h, Hudi Graben 2h 30,11

Begunje 3hOdprto:od 01.06 do 30.09. non-stop, od 01.10 do 31.05. petki, sobote, nedelje in praznikiŠt. sedežev: 40Št. ležišč: 18Izhodiščna točka:Vrh Dobrče 30 min, Begunjščica 4hNa pobočjih Dobrče je vrsta krčevin, senožeti, na katerih so ali so bili nekdajplaninski pašniki. Največje planine so: Bistriška, Lešanska in Podgorska, medtem koje Breška planina opuščena. Tu med kamninami prevladujejo apnenci, zato je glavniproblem planin v pomanjkanju vode.Biisttrriiška pllaniinaLeži na nadmorski višini 1100 m. Do planine, kjer sta planšarija in planinska koča,vodi dobro utrjena gozdna cesta, tako da planina sodi med lažje dostopne planine.Na planini, ki je nastala na uravnani polici v pobočju Dobrče, se pase goveja živina izBistrice in Brezij. Poleg cestne povezave iz Brezij je do Bistriške planine speljanih večplaninskih poti, npr. od Svetega Jurija čez Planince ali ob potoku Blajšnica odŽegnanega studenca.Lešanska pllaniinaLeži na vzhodnem pobočju Dobrče, na nadmorski višini 1400 do 1500 m. Planšarijastoji na višini 1450 m. Do planšarije vodi gozdna cesta. Tako kot na vseh planinah naDobrči pašna sezona traja od 15. 6. do 15. 9. Na dokaj strmih pašnikih se pasegovedo in ovce.12

Slika 5: LEŠANSKA PLANINA S PLANŠARIJONARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTIPOVRŠJE IIN KAMNIINSKA SESTAVAObmočje naselij med Brezjami in Slatno so nastala ob t.i. bistriškem prelomu, ki jeeden od številnih prelomov v tem območju, kjer se Karavanke in Kamniško –Savinjske Alpe dobesedno zraščajo in meja med njimi ni izrazita. To neločljivostprelomi še povečujejo, saj so ob njih praviloma doline, ki ločijo dele pogorij.Tržiška Bistrica z Mošenikom in Lomščico je razrezala območje gorskega sveta tržiškeobčine in ločila Dobrčo od skupine Storžiča; v njenem zgornjem porečju se jeizoblikovalo razgibano tržiško sredogorje. Kokra, ki izvira prav tako še v Karavankah,je z debrsko dolino odrezala dokaj dolgo, a ozko storžiško pogorje od ogrodjaKamniških Alp. Podolžna dolina Lomščice še bolj pripomore k osamljenosti Storžiča.(povzeto po Meliku, 1954)13

Na pobočjih gore Dobrča, kot na gorah Košute, na Begunjščici, Storžiču, Kriški gori,je veliko pobočnega grušča, ki nastaja zaradi mehanskega preperevanja kamnin,katero povzročajo razlike v temperaturi, padavinah, veter, živi organizmi. Pobočnigrušč povezujemo s krušenjem pobočij, razpadanjem kamninske podlage, zaradičesar so tudi na pobočjih Dobrče številna melišča, čeprav v manjšem obsegu kot napreostalih imenovanih tržiških gorah.Pogorje Dobrče gradita predvsem dve sedimentni kamnini; menjavata se apnenec indolomit. Za dolomit velja, da je manj odporen na mehansko preperevanje, zato jepod dolomitnimi pobočji veliko pobočnega grušča. Obravnavano območje je nastaloob stiku apnenca in dolomita, ki gradita pogorje Dobrče, in mlajših terciarnih kamnin(prod, pesek, grušč, glina, peščenjak, konglomerat, breča), ki gradijo južno ležečekovorsko – lešanske Dobrave. Zelo pogosta kamnina Dobrav je breča, ki ji domačinirečejo labora.PODNEBNE RAZMERE Z IIN ZASTOPANOST RASTLIINSTVANa podnebne razmere območja imajo velik vpliv naslednji dejavniki:٭lega na vznožju gora oziroma pod pobočji; ٭prisojna ali sončna lega, ٭nadmorska višina okoli 600 metrov, v t.i. termalnem pasu, ٭pogost pobočni veter, ki zapiha po pobočju navzdol. Za proučevano območje vasi t.i. gorenjskega balkona sta s klimatskega vidikazanimiva temperaturna inverzija in termalni pas. To je najbolj opazno v hladnipolovici leta, ko lahko prebivalci imenovanega območja, objeti s sončnim, lepim,jasnim vremenom in ob prijetnih temperaturah, zrejo po kotlini navzdol v t.i. morjemegle. Megla je na nadmorski višini naselij pod gorami, to je okoli 600 metrov, zeloredek vremenski pojav.Temperatura praviloma z nadmorsko višino pada, vendar so zlasti sončne lege najužnih pobočjih v hladni polovici leta toplejše kot v ozkih dolinah in kotlinah. To jepovezano s pojavom temperaturne inverzije ali toplotnega obrata, ko se hladen intežji zrak zadržuje v dolini oziroma kotlini.14

Kajj jje t temperratturrna iinverrziijja?V Leksikonu Geografija je temperaturna inverzija (temperaturni obrat, toplotni obrat)definirana kot takšna višinska razporeditev zračne temperature, pri kateri v določenibolj ali manj izraziti zračni plasti temperatura z naraščanjem nadmorske višinenarašča, namesto da bi se zniževala. Ta inverzna plast prekinja navzgor usmerjenezračne tokove, zato se imenuje tudi zaporna plast.Pri močnem nočnem toplotnem izžarevanju zemeljskega površja se ob jasnem nebupozimi v zračni plasti blizu tal pojavi talna oz. radiacijska inverzija, v kateri jeobičajno gosta megla. Po premešanju talne inverzije nastane dvignjena talnainverzija. Spuščajoči se zrak na območjih visokega zračnega pritiska običajno ne sežedo tal, ampak le do zgornje meje hladne zračne plasti; nastane tako imenovanasubsidenčna inverzija, ki je pozimi pogosto tako izrazita, da je Sončevo sevanje nemore razkrojiti. Pod inverzno plastjo se lahko pojavi dolgotrajno obdobje hladnegavremena z meglo, visoko meglo ali nizko oblačnostjo, nad njo pa je toplo, jasnovreme. Za nastanek tovrstne inverzije so še posebej primerne večje kotline, zato seinverzija v njih imenuje tudi kotlinska inverzija. Lep primer za tovrsten pojav jeLjubljanska kotlina.Kajj jje tterrmallnii pas?Termalni pas – značilen višinski pas v gričevjih in drugih nižjih vzpetih reliefnihoblikah, kjer se začenja med 15 in 40 m nad dnom dolin, kotlin ali kraških kotanj insega navzgor za od 200 do 300 m relativne višine, vendar pri nas praviloma nepresega absolutne nadmorske višine 500 m. Glede na dno globeli ima toplejšepodnebje, letna in dnevna temperaturna nihanja so manjša, srednje mesečnetemperature pa za malenkost presegajo dolinske.Z bioklimatskega vidika (glede podnebnih in rastlinskih razmer) je termalni pasugodnejši zaradi izdatnejšega sončevega obsevanja, manj pogostih pozeb in višjevsote temperatur, ugodnih za rast vegetacije. Doba rasti je daljša za od 5 do 10 dni,manj ugodno pa je pogostejše pojavljanje toče. Pri nas termalni pas s svojimijužnimi, vzhodnimi in zahodnimi ekspozicijami predstavlja prvovrstne lege zavinogradništvo in sadjarstvo.Proučevan niz naselij pod gorami leži na višini t.i. termalnega ali toplega pasu, kar jevidno tudi v zastopanosti tipov rastlinstva. V vseh vaseh je raznovrstno sadno drevje:češnja, sliva, češplja, oreh, različne vrste jablan in hrušk. Med gozdnimi drevesnimivrstami na Dobravah prevladujejo hrast, breza, javor, domači kostanj in bukev. Medimenovanimi vrstami je precej smreke, čeprav to ni njeno prvotno rastišče. Kmetje so15

smreko pospeševali zaradi hitre rasti in je zato pomembna iz gospodarskega vidika(sečnja smreke za delanje drv, desk, za izdelavo gradbenega materiala, za hlode). Najužnem pobočju Dobrče prevladujeta bukev in smreka.Ugodne razmere za rast v termalnem pasu so domačini izkoriščali že v preteklosti,kar dokazujejo starejši sestoji sadovnjakov in ostanki nekdanjih vinogradniškihpovršin, kar domačini nadaljujejo in obnavljajo tudi danes.NASELJA »POD GORAMI«Lega ob regionalni cesti Tržič – Begunje, na prisojnem pobočju oziroma vznožjuDobrče, v nadmorski višini okoli 600 m so značilnosti, ki povezujejo naselja od Brezijna vzhodu do Slatne na zahodu, čeprav jih loči občinska meja. Naselja Zadnja vas,Srednja vas in Slatna sodijo v občino Radovljica. Naselja Leše, Paloviče, Hudi Graben,Visoče in Brezje so zahodni del ozemlja občine Tržič. V tem poglavju predstavljamosplošne geografske značilnosti in posebnosti imenovanih naselij. Podatke smopoiskali v Krajevnem leksikonu Slovenije, v Popisu prebivalstva leta 2002, v Kronikinaselja Leše, na različnih spletnih straneh (naslove navajamo med viri in literaturo).Veliko o življenjskih razmerah in dejavnostih pa smo izvedeli tudi od domačinov, kosmo proučevali pokrajinske značilnosti na samem terenu.BREZJE PRII TRŽIIČURazloženo naselje z gručastim jedrom leži na južnem, gozdnatem pobočjujugovzhodnega dela Dobrče, na stiku z Dobravami na jugu. Naselje ima izrazitoprisojno lego, leži v t.i. termalnem pasu, kar pomeni, da je megla redek pojav,pogostejši pa je veter, ki zapiha po pobočju navzdol.Večji del kraja se spušča južno pod cesto Tržič - Begunje na Gorenjskem. Staro vaškojedro tvori gruča približno desetih kmetij. Nekatere od nekdanjih kmetij z majhnokmetijsko posestjo so osnovno gospodarsko dejavnost opustile, največkrat zaradizaposlitve v industriji. Kmetijska zemljišča so praviloma v obliki grude, precejrazdrobljena, in so južno od vasi, na prodnatih in ilovnatih ravnicah, ki predstavljajoseverno obrobje kovorskih Dobrav. Polja obkrožajo gozdni sestoji, v katerihprevladujejo: hrast dob (zato tudi poimenovanje Dobrave), domači kostanj, bukev,javor, tudi smreka, ki ni avtohtona, ter breza, ki je bila predvsem v preteklosti v temobmočju močno zastopana, zato naj bi naselje po njih tudi imelo svoje ime.16

Prevladujoči funkciji v naselju sta stanovanjska oziroma bivanjska in kmetijska, ki pase zmanjšuje. Med drugimi dejavnostmi so v naselju tudi: dva gostinska obrata,zasebna živilska trgovina, trije obrtniki. Naselja ima tudi podružnično cerkev. Obstarem zvoniku so leta 1967 zgradili cerkev sv. Neže. Na vzpetini z imenom Vaško(1046 m) so našli ostanke prazgodovinske in poznoantične naselbine, ki pa ni bilaraziskana.Po letu 1980 se je naselje precej razširilo, predvsem v delu z ledinskim imenomSleme, kjer so številni priseljenci zgradili nove stanovanjske hiše. Nove hiše sozgradili ljudje, ki so se zaradi posledic suburbanizacije priselili iz mestnega jedraTržiča ali iz blokovskih stanovanj iz Bistrice. Naselje danes šteje skoraj sto hiš, vkaterih živi skoraj štiristo ljudi.Slika 6: GOSTILNA POD DOBRČO17

Slika 7: GASILSKI DOM NA BREZJAH18

VIISOČEGručasta vas leži na uravnavi severnega dela terciarnega gričevja Dobrav, tik obvznožju Dobrče, južno od regionalne cestne povezave. Ob cesti, vzhodno od vaškegajedra, je zaselek počitniških hiš, imenovan Motane. Nekatere od počitniških hiš sospremenjene v stanovanjske. V vaškem jedru so še štiri manjše kmetije, kipridelujejo na poljih le za lastno oskrbo. Tudi v samem naselju je nekaj novih hiš, kipa so v lasti sorodnikov domačega prebivalstva. Južno od naselja so obsežna polja,delno tudi v lasti kmetov iz Brezij in Leš. Naselje je z lokalno makadamsko potjopovezano z Lešami, Vadičami in Popovom, kar je ugodno predvsem za kmetijskoobdelavo.Slika 8: VISOČE19

HUDII GRABENRazloženo naselje nad Dobravami, na višini 660 m, leži na prisojnem pobočju podširokim gozdnatim slemenom Dobrče, vzdolž ceste Tržič - Begunje na Gorenjskem.Hiše so na obeh straneh potoka Hudi graben, ki izvira pod Breško goro, na kateremso brzice. Hudi graben se izliva v Lešanjščica, ki je eden številnih pritokov potokaPeračica, ta pa se izliva v Savo. Hiše so raztresene na precej strmih pobočjih, z malookoliškega prostora, zato drugih dejavnosti ni. Iz vasi vodi označena pot do planinskekoče na Dobrči.LEŠERazpotegnjena vas leži na južnem pobočju pod Dobrčo, kjer dolomitni svet prehaja vterciarno gričevje Dobrav na jugu oziroma na stiku različnih geoloških plasti, natektonski prelomnici, zato so nad naseljem številni vodni izviri.Slika 9: LEŠE20

Tabela 1: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V NASELJIH LEŠE IN PALOVIČEV OBDOBJU 1817 - 2000VASLETO1817 1890 1940 2000LEŠE 253 221 277 208PALOVIČE 82 86 81 62Grafikon 1: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V NASELJIH LEŠE IN PALOVIČEV OBDOBJU 1817 - 2000Prvotno majhna naselbina se je sčasoma širila navzgor, pozidali so položen in manjrodoviten svet, ravninski del pa ohranjali za poljedelstvo. Tako je preteklo večstoletij, da so Leše dobile sedanjo obliko in podobo. Listina iz leta 1040 poroča, dase je nekdaj razprostiral razsežen gozd. Najbrž je velik del gozda zavzemalo ravnoleševje. Še danes je opaziti, da je na širšem območju Leš veliko leskovine, tudi napobočju Dobrče. Območje je odprto proti jugu, izpostavljeno soncu. Leše imajo torejugodno lego in toplo podnebje, že od nekdaj je poznano poimenovanje GorenjskaVipava. Leska uspeva na mirnem sončnem prostoru, kakor tudi hrast dob. Leska indob pa sta dala ime kraju Leše in gori Dobrči, ki se dviga nad vasjo.21

Nad naseljem je speljana cesta, ki povezuje Tržič in Begunje na Gorenjskem. Skozinaselje teče hudourniški potok Hudi graben, ki na leškem polju pridobi še vodeVadičnika, Palovškega potoka in Strašnika. Iz pod Dobrče nad Zadnjo vasjo izvirapotok Lešanjščica, ki zbira številne hudourniške vode širšega območja Lešanskihdobrav ter se pri naselju Peračica združi s Hudim grabnom. V potok Peračica seLešanjščica izlije južno od naselja Brezje.Ob Hudem grabnu je pri Lešah večja naplavna ravnica, kjer so njive. Ker so tu tudiobsežni travniki in pašniki, je razvita predvsem živinoreja, vendar je večina vaščanovzaposlena izven kmetijstva, največ v Tržiču. Podobno kot naselje Brezje pri Tržiču sose tudi Leše po letu 1980 precej razširile. V zgornjem delu, nad starim gručastimvaškim jedrom, so nove stanovanjske hiše zgradili priseljenci iz Tržiča. V naselju ježupnijska cerkev sv. Jakoba, ki je v osnovi srednjeveška, gasilski dom, manjšazasebna živilska trgovina in gostinski lokal, podružnična osnovna šola pa je zaprta inopuščena, čeprav bi zgradba lahko služila kakšni drugi dejavnosti.Slika 10: PODRUŽNIČNA ŠOLA LEŠE22

Slika 11: ZNAČILNA VAŠKA HIŠAPALOVIIČEGručasta vas ob Palovškem potoku stoji na prisojnem vznožju Dobrče, na prehodustrmega dolomitnega pobočja v položno terciarno gričevje Dobrav. Naselje ležizahodno od Leš in južno od ceste, ki povezuje Tržič in Begunje na Gorenjskem.Čeprav nekdaj tipično vaško kmečko naselje, kmetijstvo, podobno kot v sosednjihLešah, izgublja na pomenu. Tudi tu so nove hiše rezultat suburbanizacije.ZADNJA VASGručasta vasica leži na pobočnem grušču pod Dobrčo, ob cesti Begunje naGorenjskem - Tržič. Je najvzhodnejša od tako imenovanih vasi Pod gorami, ki sodijov radovljiško občino. Prebivalci se ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo, zaposleni pa23

so v Begunjah in Tržiču. Podružnična cerkev svete Lucije južno od naselja je iz 17.stoletja in sodi v župnijo Begunje. Pred kratkim je bila v celoti obnovljena in jeobiskana zlasti ob godu zavetnice cerkve, ko pridejo romarji tudi od drugod.SREDNJA VASGručasta vasica leži na pobočnem drobirju pod Dobrčo. Je najvišje ležeča od takoimenovanih vasi Pod gorami. Prevladujejo živinoreja, sadjarstvo in zaposlitev vokoliških središčih. V naselju deluje dobro obiskana turistična kmetija – kmečki hramPr' Trlej, kjer postrežejo z domačo hrano. Omogočajo možnost prenočitve innastanitve za več dni za okoli 30 gostov.SLATNAGručasta vas, ki se prvič omenja leta 1326, leži na periglacialnem pobočnem gruščupod Dobrčo, ob cesti Begunje na Gorenjskem-Tržič. Je najzahodnejša od takoimenovanih vasi Pod gorami. Pomembna dejavnost je sadjarstvo. Ljudje so zaposleniv bližnjih Begunjah in Tržiču.Nad vasjo Slatna pod Dobrčo so skromne razvaline gradu Glantz, ki so ga pozidaliplemiči Lambergi s Kamna konec 15. stoletja. Leta 1577 ga je Jakob pl. Lamberg scesarjevim dovoljenjem preimenoval v Gutenberg in ga združil z gospostvom Kamenpri Begunjah. Grad je bil razvalina že v začetku 17. stoletja. Vidne so še razvalineobzidja z obrambnim stolpom, ostanke palacija pa je skoraj že prekrila ruša. Zasnovagradu je obsegala palacij pravokotnega tlorisa (stranici sta bili dolgi 16 oz. 10metrov) z velikim obzidanim dvoriščem in vzhodnim stolpom na zahodu. Stavba jebila pozidana v poznogotski dobi, kar potrjuje neurejena zidava iz velikih kamnitihblokov. Lučaj stran so ostanki nekaj metrov visokega zidu z ohranjenim polkrožnimportalom.24

Slika 12: KOZOLECSlika 13: TURISTIČNA KMETIJA V SLATNI25

ZANIMIVOSTI PROUČEVANIH NASELIJPOIIMENOVANJE MNASELIIJZanimivo je poslušati, brati ali raziskovati izvor poimenovanj za krajevna imena.Razne značilnosti in posebnosti so ljudem služile za poimenovanje krajev. Ime krajaspominja na značaj kraja (Tržič, Tabor, Brod), na krajevne posebnosti (Naklo,Slatina, Jamnik), na lego kraja (Visoče, Visoko, Podnart, Medvode). Veliko krajev imaimena po vodah oziroma značilnostih vode (Bistrica, Otoče, Bela, Peračica) ali porastlinah, tipičnih drevesnih vrstah (Jesenice, Javornik, Brezje) ali po živalih (Košuta,Jelendol, Medvedjek). Krajevna imena Lom, Laze, Trebnje, Rovt kažejo na gozdnisvet, ki so ga nasledniki iztrebili in kultivirali.Tudi za nekatera izmed proučevanih naselij je izvor imena poznan, npr.:• BREZJE – po večji j zastopanost i breze;• LEŠE – po večji j zastopanost i leske, leševj a ;• HUD I GRABEN – po globoki grapi potokaVadičnika;• VISOČ E – na vrhu Dobr av ali na vznožju Dobrče;VIR: LJUDSKO IZROČ ILO , ANKETIRANJE, 2004Kraj Brezje je poimenovan po nekdaj zelo zastopani drevesni vrsti brezi, ki jeporaščala predele, ki jih kmetje niso izkrčili za njivske površine, ampak so v njihnekdaj pasli živino. Nekdanji pašniki, ki se niso vzdrževali, čistili, v katerih paša ni bilaredna, so se zaraščali z manj vrednimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, med kateresodi tudi breza. Takšni vrsti gozda rečemo gmajna.Krajev z imenom Brezje je v Sloveniji veliko, npr. Brezje pri Dobrovi, najbolj poznaneso Brezje na Gorenjskem zaradi velike romarske cerkve Marije Pomagaj. Razdaljamed imenovanima naseljema ni velika, kajti lahko bi rekli, da se cerkev svete Neže26

na Brezjah pri Tržiču in cerkev Marije Pomagaj na Brezjah gledata. Med njima je postari romarski poti približno uro in pol hoda.Kraj Leše je dobil ime kot kraj ali predel, ki je zaraščen z leskami. Takemu prostorupravimo leščevje, po domače leševje. Skrajšana oblika leševje bi bile leše. Čenavedeni izraz uporabimo kot krajevno ime, dobimo Leše. Krajev z imenom Leše jena Slovenskem več. Na zemljevidu zasledimo: Leše pri Laškem, Leše pri Litiji, Lešepri Prevaljah in Leše pri Tržiču. Poznan je tudi zaselek Leše v Žirovskem vrhu.LEDIINSKA IIMENALedinska imena so povezana z vasjo in njeno okolico. Gre za zelo stara imena, njihovnastanek, izvor in pomen so ponavadi slabo raziskani.V Lešah so med drugimi poznana ledinska imena: Gmajna, Ravna njiva, Brdo,Zabrdo, Gorice, Cerkovnica, Mokorevca, Kompale, Valavčev vaz, Užnica, Ozare, Vulcah, Groblje, Studenc, Kras, Tonova novina, Močivnica, Loka, Osonca, Meje, Gabra,Kok, Njivca, Za vrtmi, Trnje, Laško, Plana, Kobilca, Smrečje, Hibje, Ješka raven, Lepanjivca.Na Brezjah so poznana ledinska imena: Zgornji in Spodnji vaz, S'nožet, Sleme, Nart,v Vrteh, Na hrib, Rupa, Boršt, V rovah, Strašnik, Makote, Za jesenom, pod Kobuško.Mnoga ledinska imena so povezana z vodnimi razmerami, s številnimi hudourniki,izviri, mokrotnimi območji, npr.: Studenc, Močivnica, Loka, Kobilca, Ješka raven (poježi nad strugo potoka), Strašnik, Makote, Mlaka. Z vodnimi in kamninskimirazmerami so povezana imena, ki spominjajo na kraškost površja, npr.: Kras in Rupa(zaradi podtalnih vodnih izvirov je svet poln vdolbin, vrtačast, spominja na tipičnokraško pokrajino).Ledinska imena: Ravna njiva, Njivca, Ozare, Plana, Nart, V Vrteh so poimenovanjaza najlepša in najbolj rodovitna poljedelska zemljišča. Nekatera imena opozarjajo naobliko površja (Vaz, Sleme, Na hrib), na tipično rastlinstvo (Gabra, Trnje, Smrečje,Hibje, Za jesenom) ali vrsto zemljišča (Gmajna, Meje, S'nožet, Boršt, V rovah).Nekatera imena opozarjajo na sončno lego (Osonca) ali pa na vinorodna območja(Brdo, Zabrdo, Gorice, Brdarjevo, v Brdih). Ledinsko ime lahko povežemo tudi zlastnikom zemljišča (Cerkovnica, Mokorevca, Užnica).27

Slika 14: VRTAČAST SVET V RUPI NA BREŠKEM POLJU28

EKSPERIMENTALNI DEL NALOGEČPREBIIVALSTVO V NASELJIIH POD DOBRČOLega naselij na prisojni južni legi posledično pomeni več sončnih dni in manj megle,bolj čist zrak kot v kotlinskih in dolinskih legah, predvsem v hladni polovici leta,odmaknjenost od mestnega urbanega vrveža in več miru, možnost gibanja inrekreacije v naravi, lepi razgledi. To je le nekaj značilnosti, ki jih ljudje v dandanašnjihitrici v mestih pogrešajo oziroma pomenijo dvig kakovosti življenjskih razmer zaljudi, ki živijo v naseljih t.i. gorenjskega balkona.Ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 je v območju osmih proučevanih naselijživelo 862 ljudi. Največje naselje po številu prebivalstva je Brezje pri Tržiču s 361ljudmi, sledijo Leše z 210 ljudmi. Vsa druga naselja so bistveno manjša.Tabela prikazuje število prebivalcev po izbranih naseljih ob zadnjih dveh popisihprebivalstva. Razvidno je, da se je skupno število prebivalcev v enajstih letihpovečalo za .TABELA 2: PRIMERJAVA ŠTEVILA PREBIVALCEV PO IZBRANIH NASELJIHMED POPISNIMA LETOMA 1991 IN 2002.NASELJEŠTEVILOPREBIVALCEV LETA1991ŠTEVILOPREBIVALCEV LETA2002BREZJE 323 361HUDI GRABEN 56 51LEŠE 185 210PALOVIČE 57 59SLATNA 46 53SREDNJA VAS 21 25VISOČE 69 80ZADNJA VAS 18 23SKUPAJ 746 862Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.29

GRAFIKON 2:IZBRANA NASELJA PO ŠTEVILU PREBIVALSTVA LETA 2002Leta 2002 je bil izvršen zadnji popis prebivalstva v vseh vaseh gorenjskega balkona.Vseh prebivalcev je bilo 862. Vas z največ prebivalci je bila tega leta Brezje, saj jeimelo kar 361 prebivalcev. Vas z najmanjšim številom prebivalstva pa je bila leta2002 Zadnja vas, ki je štela le 23 prebivalcev.Grafikon 3: NASELJA PO ŠTEVILU PREBIVALCEV LETA 1961LETO 1961BREZJEHUDI GRABENLEŠEPALOVIČESLATNASREDNJA VASVISOČEZADNJA VAS30

Tabela 3: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V IZBRANIH NASELJIHV OBDOBJU 1869 – 1981.NASELJE Leto1869Leto1900Leto1931Leto1961Leto1971Leto1981BREZJE 129 144 144 181 227 235HUDI GRABEN 10 10 10 64 56 55LEŠE 205 258 237 216 187 161PALOVIČE 103 94 86 88 64 61SLATNA 85 74 62 66 57 51SREDNJA VAS 32 32 27 29 20 21VISOČE 48 47 43 46 54 49ZADNJA VAS 39 51 32 35 22 17SKUPAJ 651 710 641 725 687 650Vir: Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana, 1995.Grafikon 4: GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V IZBRANIH NASELJIHV OBDOBJU 1869 – 1981.31

Iz zgornje tabele je razvidno, da se je število prebivalstva v proučevanih naseljih vzadnjih 135 letih močno povečalo. Leta 1869, ko je bil na slovenskem ozemljuizveden prvi uradni popis prebivalstva, na celotnem ozemlju, z enakimi merili, je vvseh naseljih, ki so zajeta v našo raziskavo, živelo 651 ljudi. Leta 1900 se je številopovečalo za 59 prebivalcev. Leta 1900 se je število povečalo na 710 prebivalcev, leta1931 pa se je zmanjšalo za 69 prebivalcev. Čez 30 let se je število zopet povečalo na725 prebivalcev, nato pa je do leta 1981 upadalo.TIIPIIČ NE GOSPODARSKE DEJAVNOSTIIŽIVIINOREJAIPrebivalstvo se je od nekdaj ukvarjalo z živinorejo in obdelovanjem zemlje. V širšemobmočju Leš, Brezij in Visoč je dovolj obdelovalnih zemljišč, v poletni pašni sezoni pase živina pase na planinskih pašnikih, imenovani: Podgorska, Lešanska in Bistriškaplanina. V preteklosti je bila močno zastopana tudi ovčereja, zlasti naselje Leše jebilo poznano tudi po izdelavi volne. Tropi ovc so se pasli po manj kakovostnihpašnikih, npr. na Krasu in na Ježah.ČEBELARSTVOLZelo pomembna dejavnost je bilo nekdaj čebelarstvo. Ugodna lega, prisoje, obsežnitravniki in raznovrstni gozdni sestoji ter različne kmetijske kulture na poljih (ajda,detelja in druga žita) so nudili izdatno pašo čebelam, čebelarjem pa pridobivanjemedu in voska.Nekdaj so ljudje med uporabljali za sladkanje, kajti sladkorja še niso poznali, pa tudiza zdravilo. Seveda so ga nekaj tudi prodali. Čebelarstvo tudi do danes ni zamrlo. Vvasi Leše sta dva pomembnejša čebelarja z urejenimi čebelnjaki in z veliko panji.Dva sta tudi na Brezjah, eden v Hudem Grabnu in eden v Srednji vasi.32

Slika 15: ČEBELNJAK NA BREZJAHSADJARSTVOTipična kmetijska dejavnost območja je sadjarstvo. Ohranjenih je še veliko starih sortsadnih dreves. Največ je travniških sadovnjakov. Kljub ugodnim naravnim razmeramse nihče intenzivno ne ukvarja s sadjarstvom, da bi uredil nov, večji, dobrovzdrževani sadovnjak z novimi drevesnimi vrstami. Med drevesnimi vrstami upadazastopanost sadnih vrst kot so: češnje, češplje, slive, špingeljni. Najbolj pogosto sozastopane različne vrste hruške in jablane. S tem je povezana tudi dejavnostžganjekuha, ki je pri veliko kmetijah še vedno ohranjena.Kadar so bile letine dobre, so pridelali obilo raznovrstnega sadja. Radi so ga sušili inpreko zime je bilo poleg fižola suho sadje vedno na mizi. Tudi v Lešah so nekdajobstajale sušilnice sadja ali paštbe (ime izvira iz nemške besede Badstube). V teh sosušili sadje in lan v večji količini. Do zadnjega časa je obstajala pod vasjo Leše, nedaleč stran od domačije Špelnovc, kot posebnost in redkost daleč naokrog,Šloserjeva paštba.33

VIINOGRADNIIŠTVOLeta 1998 je tržiški župan Pavel Rupar v Lešah odkupil parcelo z izjemno ugodnolego in na njej obnovil nasad vinske trte z okoli 300 sadikami. Tudi dva gospodarja izLeš sta posadila sadike vinske trte in s tem so delno obnovili nekdaj precej zastopanovinogradniško dejavnost.Profesor Črtomir Zorec je v svojih zapisih »Pogovori o Tržiču, njegovih krajih inljudeh« zapisal, da je Valentin Vodnik v svoji Pratiki iz leta 1795, krajem pod Dobrčodal ime Gorenjska Vipava. In to zato, ker je topleje kot kje drugje na Gorenjskem,ker zemlja ne pogreša vlage, ker je vse v zelenju drevja in v zavetju pred hladnimivetrovi. (Kocjan, 2000)Vinogradništvo je nekdaj v tem območju močno uspevalo. Pogoji za vinogradništvoso bili ugodni. Lešanski in podgorski svet je odprt proti jugu in ves dan izpostavljensoncu. Leše imajo ugodno, toplo podnebje in so od nekdaj slovele kot GorenjskaVipava. Tudi prevladujoča peščeno lapornata tla so ugodna za gojenje vinske trte.Današnje hiše v Lešah ne kažejo po svoji zunanjosti in zgradbi na vinorodnopokrajino. Nikjer ni značilne vinske kleti. Nikjer ni ohranjene kakšne zidanice. Le obzidovih hiš na južni strani se tu in tam ovija trta, ki dobro rodi in daje sladek sad,modrikasto grozdje, sorte isabela.Pač pa spominjajo na nekdanje čase, ko je po lešanskem svetu rasla trta, poljskaledinska imena. Med Lešami in Palovičami se vleče razpotegnjen hrbet, imenovanBrdo. Danes so tam njive in travniki. V podaljšku Brda je drug predel, ki nosi imeGorice. To je rahlo razgiban svet, vedno obsijan s soncem, podoben dolenjskemugričevju. Na drugi strani Leš proti naselju Vadiče se tudi vleče hrbet, ki nimaposebnega imena, pač pa ob njegovem koncu stoji hiša, imenovana pri Brdarju.PREDELAVA SADJA IIN ŽGANJEKUHASadje so predelovali v različne namene. Tako so kuhali žganje, ga prešali v mošt inga tudi sušili.Žganjekuha je bila nekdaj v vseh vaseh pod gorami precej razširjena, saj so se z njoukvarjali skoraj vsi kmetje in tudi kajžarji. To delo ni imelo koledarsko opredeljenegačasa, vsak si je delo organiziral sam, odvisno od delovnih pripomočkov in drugegadela. Kako je potekalo delo pri žganjekuhi, opisuje Kocijan v Kroniki Leš.34

Na vsaki strani korita pa je nekdo s posebnim lesenim loparjem drobljenec porivalpod kolo in tako omogočil enakomerno drobljenje sadje. Drobljenec so nato stresli vpripravljene posode, od tam pa v stiskalnico (prešo so rekli). Na drobljenec vstiskalnici so položili poseben podstavek in nato privili z vijakom, da so iztisnili čimveč tekočine. Tekočino so nalili v lesene sodove, ki so morali biti vzdrževani in zeločisti. V sodovih je tekočina vrela in tako dozorela za uporabo.Ob dobrih letinah so posamezniki pridelali tudi po 1000 in več litrov mošta. Moštaniso prodajali, namenjen je bil domači uporabi in pili so ga v vseh letnih časih. Ko sogospodarji govorili o moštu, je treba omeniti, kakšno vrednost je imela čistost inbarva mošta za vsakega pridelovalca. Skaljenega oziroma motnega niso radi prinašalina mizo, saj ni bil deležen pohvale, pa čeprav je bil piten in okusen. Tak moten moštje bil namenjen bolj hišni uporabi.Za pretakanje mošta iz sodov v priročne posode so bile v uporabi lesene pipe, zabitev sod, uporabljali pa so tudi gumijaste cevi, največkrat pa leseno cev z bučo na vrhu.Stisnjene preše so nekateri gospodarji potem ponovno namakali in nato prekuhavaliter tako pridobili dodatno še nekaj žganja.Sadje so kasneje drobili z raznimi mlini, ki so bili v začetku na ročni pogon, kasnejepa na električni. S tem se je število ljudi pri pridelovanju mošta precej zmanjšalo.Sadje, narezano na krhlje, so nekatere gospodinje tudi sušile. Krhlje so sušile vpečeh, na pečeh in na zraku na podstrešju, ker namenskih sušilnic ni bilo več. Zasušenje na zraku so uporabljale lesene mreže in krhlje večkrat premešale, da se jevse enakomerno presušilo. Tako posušene krhlje so kuhale in priznati je treba, da jebilo zelo užitno in primerno za gašenje žeje. Kuhani krhlji so imeli tudi prehrambeninamen v marsikateri družini.Gospodarji v tistem času druge pijače niso kupovali. Piva skoraj poznali niso. Vino sopili le ob kakšni slovesnosti ali vaški veselici. Zato rednega ali dnevnega popivanja nibilo v vasi. S tem pa ni rečeno, da je bilo popivanje neznano.NEKATERE SKUPNE ZNAČILNOSTI NASELIJZ opazovanjem in raziskovanjem pokrajine, tipov naselij in njihovih značilnosti, zzbiranjem in obdelavo statističnih podatkov, literature, slikovnega gradiva in drugihvirov, z anketiranjem naključnih domačinov in z razgovori, smo spoznali številneznačilnosti in raznovrstne probleme proučevanih naselij. Le te smo analizirali inugotovili naslednje skupne značilnosti:35

• prisojna lega pod južnim pobočjem Dobrče;• območje je navezano na regionalno cesto Tržič – Begunje na Gorenjskem;• nastala ob prelomnici, ob stiku apnenca in dolomita, ki gradita pogorjeDobrče, in mlajših terciarnih kamnin (prod, pesek, glina, peščenjak,konglomerat, breča), ki gradijo kovorsko – lešanske Dobrave;• vasi od Bistrice do Leš (vključno z Zadnjo in Srednjo vasjo ter Slatno, ki nesodijo v občino) ljudje poimenujejo tudi:- »Gorenjski balkon«, zaradi izrednega razgleda po velikem deluGorenjske, vse od Bleda do Ljubljane ter na najlepše in najvišje vršacenaših Alp.- »Gorenjska Vipava« - zaradi izjemne sončne lege, pravega naklona,kamnine in prsti ter lege v t.i. termalnem pasu, so ljudje že zgodajugotovili, da takšne razmere omogočajo tudi gojenje vinske trte. Vpreteklosti naj bi večje poljske površine poraščala vinska trta, na karopozarjajo tudi ledinska imena, npr. brdo, brda, brdarjevo. Večjevinogradniške površine so bile opuščene zaradi bolezni trte (trtna uš).V zadnjem času je spet moč videti brajde in trtne poganjke, čeprav boljna ljubiteljski ravni.• do okoli leta 1960 je bilo to območje izrazito podeželsko in kmečko aliagrarno, vsa naselja so imela gručasto vaško jedro s tradicionalnimi kmečkimidomačijami;• v nekaterih naseljih sledimo procesu urbanizacije podeželja, ko so ljudje nanekdanjih kmetijskih zemljiščih zgradili stanovanjske hiše, ki imajo bolj mestniizgled, ponavadi na najbolj ugodnih legah, npr.: na Brezjah in v Lešah;• aktivno prebivalstvo je večinoma zaposleno v industrijskih obratih v Tržiču, vBegunjah na Gorenjskem in Kranju;• čistih kmetov je malo, le redki se specializirajo, npr. v mlečno ali mesnoživinorejo, v sirarstvo, v sadjarstvo ali v ekološko kmetijstvo in kmečkiturizem;36

PREDNOSTII IIN SLABOSTII ŽIIVLJENJA L E V NASELJIIH NAGORENJSKEM BALKONUPREDNOSTI٭južna, prisojna lega; ٭lega v t.i. termalnem pasu; ٭veliko sonca in dokaj čist zrak; ٭veliko izvirov pitne vode; ٭zadosti rodovitnih obdelovalnih površin;٭izjemna razgledna pot; ٭število prebivalstva v večini naselij se povečuje, nikjer ne zmanjšuje;SLABOSTI٭obilo vode ob tektonski prelomnici povzroča pogoste zemeljske usade inpolzenje vrhnje plasti površja;٭regionalna cesta, ki je speljana ob prelomnici, je na več mestihrazpokana in udrta, predvsem zaradištevilnih izvirov vode;٭pobočni veter; ٭oddaljenost od mestnih središč in redke avtobusne povezave;٭razen izjemnih razgledov, ene turistične kmetije in ene gostilne nidruge turistične ponudbe;٭zaraščanje senožeti in pašnikov; ٭veliki kmetje zemljišča obdelujejo intenzivno z veliko gnojenja inškropljenja in mehansko obdelavo,kar povečuje erozijo zemljišč;37

ZAKLJUČEKGlede na postavljeno hipotezo, smo z raziskovalno nalogo prišli do naslednjihugotovitev oziroma zaključkov:a.) Proučevalno območje imenujemo: gorenjski balkon, pod gorami, gorenjskaVipava, se nahaja ob regionalni cesti, ki povezuje Tržič in Begunje.b.) Ta naselja ležijo na južnem pobočju, ki je priljubljena gorniška točka. Njeno imeizhaja iz besede »dobr«, kar je staroslovansko ime za hrast. Na njej Kostanjčevakoča, koča na Dobrči. Na pobočjih Dobrče so ali so bili nekdaj planinski pašniki.Največje planine so: Bistriška, Lešanska, Podgorska, medtem ko je Breška planinaopuščena.c.) Naselja med Brezjami in Slatno so nastala ob bistriškem prelomu. Pod pobočjigore Dobrča je veliko pobočnega grušča, ki nastaja zaradi mehanskega preperevanjakamnin, zlasti 2 kamnin apnenca in dolomita. Zelo pogosta kamnina Dobrav je tudibreča, ki ji domačini rečejo labora.č.) S klimatskega vidika sta zanimiva temperaturna inverzija in termalni pas. To jeopazno v hladni polovici leta, ko lahko prebivalci gorenjskega balkona, objeti z lepimvremenom zrejo po kotlini navzdol v morje megle, megla pa je za to območje redekvremenski pojav.Temperature so višje kot v kotlinah in dolinah pod tem območjem, saj se vlažen intežji zrak zadržuje v kotlini oz. dolini.d.) Naselja »pod gorami« so: Leše, Hudi Graben, Visoče, Brezje, Zadnja vas, Srednjavas in Slatna.e.) Vsa naselja ležijo na gručastem jedru ob vznožju Dobrče. Prebivalstvo se vnaseljih med Brezjami in Lešami povečuje, medtem, ko se v Slatni, Srednji in Zadnjivasi zmanjšuje. Vzrok za zmanjševanje prebivalstva je oddaljenost od mestnihsredišč(zaposlitev). Vzrok za naraščanje pa ugodna lega in dobri pogoji za vsakdanježivljenje.f.) Poimenovanje naselij je vedno zanimivo. Za nekatera izmed proučevanih naselij jeizvor imena poznan: Brezje-po večji zastopnosti breze; Leše-po večji zastopnostileske, leševja; Hudi Graben- po globoki grapi potoka Vadičnika; Visoče- na vrhuDobrav ali na vznožju Dobrče.g.) Zanimiva so tudi ledinska imena, povezana z vasjo in njeno okolico. Naprimer:Leše- Gmajna, Ravna njiva, Brdo, Zabrdo, Gorice…, na Brezjah: Zgornji in Spodnjivaz, S'nožet, Sleme, Nart…38

VIRI IN LITERATURA1. Kocijan, J. 2000. Kronika vasi Leše pri Tržiču. Leše2. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995.3. Leksikon Geografija. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.4. Melik, A. 1954. Slovenski alpski svet. Ljubljana: Slovenska Matica.5. Perko, D., Adamič Orožen, M. 1998. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana:Založba Mladinska knjiga.6. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Popis 2002. Ljubljana: Statističniurad Republike Slovenije.7. Senegačnik, J., Drobnjak, B., Otič, M. 1999. Živim v Sloveniji. Ljubljana: ZaložbaModrijan.8. Portal Občine Tržič. http:// www. trzic. si / (2005-03-08).40