Revija Modro, l. 2004, št. 5 - Ravago

Modrorevijaza modrouporabomaterialovv gradbeništvuštevilka 5, december 2004Ekološko prijazen strešni sistemGeosintetiki – ali jih znamo pravilno uporabljati?Upravičenost postopnega opuščanja uporabe PVCDanašnja šolska igrišča – z igranjem se učimoMestotvorna arhitektura

Kazalo3 Uporaba sodobne termovizijske kamere v gradbeništvu6 Kontaktna fasada na kameni volni Rockwool8 Mnogo podstrešij smo preuredili v stanovanja … z mnogo napakami!10 Tyvek VCL12 Tyvek proti konkurenciPrimerjalni test strešnih folij izdelan na ZAG-u14 Ekološko prijazen strešni sistem15 elite zanesljivo povezavo?Toplotna izolacija podzemnih delov stavbe z »modrim« STYROFOAM XPS17 Geosintetiki – ali jih znamo pravilno uporabljati?20 DuPont TM Typar ® SF skladen zahtevam DDC pri gradnji slovenskih avtocest22 Pogumno in brez nepotrebnega strahu v izvedbo zelene strehe23 Upravičenost postopnega opuščanja uporabe PVC24 Osupljiv izgled, ki ga ustvarite, bo ostal nespremenjen mnogo let26 Kakovost zraka v zaprtem prostoru je zagotovljena z uporabo plošč Trespa Virtuon28 Creatonov fasadni sistem Tonality ponuja še več monosti izvedb30 Današnja šolska igrišča – z igranjem se učimoDober primer z mednarodne šole v Amsterdamu32 Igrati se pomeni učiti se in se pri tem tudi zabavati!33 Kompan Freegame – druenje in igraREFERENCE34 Sejemski in kongresni kompleks Malaga – Morje iz jeklaHaver & Boecker reference35 Senčila na zahodni in juni fasadi poslovne stavbeHaver & Boecker reference36 Fasade Mercator centra v Celju37 Mestotvorna arhitektura38 Atraktivnost prodajnih ambientovNova aplikacija stenske obloge iz TRESPA ATHLON39 Še več referenc ...ModroRevija za modro uporabomaterialov v gradbeništvuLeto 4, številka 5, december 2004Izdaja:RAVAGO d.o.o.Oronov trg 2, 3270 Laškot.: 03 73 43 150f.: 03 73 43 170info@ravago.netwww.ravago.netNaslov uredništva:RAVAGO d.o.o.Oronov trg 2, 3270 Laškoinfo@ravago.netNaklada:9.500 izvodovFotografija na naslovnici:Fasada na stanovanjskem objektu Energoplan vLjubljani, avtor fotografije Ivan PisarOblikovanje in prelom: Bojan PavšekVaš naslov smo dobili v enem izmedjavnih imenikov ali pa ste e poslovali znami. Če revije ne elite prejemati, se vamopravičujemo in vas prosimo, da nas o temobvestite po telefonu, faxu ali po pošti.Kazalo

Uporaba sodobne termovizijske kamere vgradbeništvuEdvard Hiti, ROMB d.o.o., Laško, http://www.romb.siTermovizijska oziroma infrardeča ali toplotna kamera e dolgo ni več rezerviranaizključno za vojaške potrebe, temveč postaja zelo uporabna na mnogih področjih.1. UvodTemperatura kot ena od osnovnihfizikalnih lastnosti daje veliko informacijo stanju snovi. Je posledicaneurejenega termičnega gibanjamolekul v snovi, ki povzroča elektromagnetnovalovanje oziroma toplotnoali infrardeče [IR] sevanje.IR sevanje zavzema le en del v celotnemspektru elektromagnetnegavalovanja. Spektralna sestava in jakostsevanja pa sta odvisni od temperature,vrste snovi in kvalitetepovršine.Termovizijska kamera je torejrazširila človekovo sposobnost zaznavanja- poleg vidne svetlobe tudiinfrardeči spekter - in s tem neposredenvpogled v stanje snovi. Termografskaanaliza - termografija paomogoča natančno analizo temperaturnegastanja.Zato IR-kamera postaja nepogrešljivapri:• vodenju in nadzoru različnihdelovnih procesov;• spremljanju in nadzoru hitrostisegrevanja ali ohlajanja;• meritvah temperature;• odkrivanju napak na podlagi spremembtemperature.Spremembe temperature lahko nastopijozaradi več vzrokov:• različna toplotna prevodnost;• različna toplotna kapaciteta;• povečan električni upor ali indukcija;• preobremenitve in deformacije;• izparilna toplota;• trenje;• kemijske reakcije;• sprememba metabolizma;• vnetni procesi.Z dobrim poznavanjem navedenihfizikalnih, kemijskih in bioloških zakonitostilahko na podlagi zaznavanjatemperaturnega stanja s termovizijskokamero pripomoremok hitremu odkritju kakršnega kolinenormalnega stanja v vseh vejahindustrije, v naravoslovju, medicini,veterini, pri iskanju pogrešanih priomejeni vidljivosti in odkrivanju terspremljanju poarov idr.2. Uporaba kamere vgradbeništvuVedno večji stroški ogrevanja, eljapo čim udobnejšem in zdravem bivalnemokolju ter osveščenost oekološki rabi energentov so tudi vgradbeništvu postavili nova merila inzahteve.Večina starejših zgradb ne ustrezatem zahtevam. Napake pa se pojavljajotudi pri novogradnjah.Slaba toplotna izolacija zgradb, napakepri gradnji, vgradnji oken in vrat,izvedbi toplotne izolacije, hidroizolacijestreh, teras in balkonov, pa napakein poškodbe sistema za odvod meteornevode ter napake na instalacijskihsistemih so vzroki za povečano poraboenergije, večje stroške ogrevanjain posledično tudi povečano vlanoststen, pojava plesni in poslabšanjabivalnih pogojev, v določenih pogojihpa zaradi vlage tudi mehanskihpoškodb zaradi zmrzali.Take napake običajno odkrijemo pozimiali pa šele takrat, ko e nastopiplesen v obliki temnih madeev.Zato postaja termovizijska kameranepogrešljiva za:• odkrivanje toplotnih mostov;• odkrivanje napak pri gradnji;• kontrolo toplotnih izgub;• odkrivanje netesnih mest oken invrat;• odkrivanje vlage v stenah, vzrokovin izvorov zamakanja;• odkrivanje napak hidroizolacijestreh;• odkrivanje napak podometnih instalacijtoplovodnih sistemov intalnega ogrevanja.Slabo izolirane stene pa ne povzročajosamo večje porabe energije. Napodhlajenih mestih namreč vodnihlapi kondenzirajo v zraku in pravvlaga povzroča največji problem.Zrak, ki nas obdaja, je zmes plinov invodne pare.Absolutna vlaga je masno izraenakoličina vode v 1m 3 ali 1 kg zraka.Količina vlage v zraku lahko dosee vsevrednosti do meje, ko se izenačita delnatlaka plinske mešanica zraka in vodnepare. Takrat pravimo, da je zrak nasičen.Temperaturo, pri kateri se delna tlakaizenačita, imenujemo temperaturonasičenja ali rosišče.Relativna vlanost [ ] je razmerjemed dejansko količino vlage v zrakuin količino vlage v nasičenem zraku prienaki temperaturi. Izraena je v [%].Torej, pri nasičenem zraku je vlanost100 %.Če zrak segrevamo, se relativna vlanostzmanjšuje.Če nenasičen zrak ohlajamo, se relativnavlanost povečuje. Ko dosee temperaturorosišča, je relativna vlanost 100 %.Pri nadaljnjem ohlajanju se iz zrakaizloča voda – nastopi kondenzacija.Termovizijske kamere 3

V tabeli 1 so prikazane temperaturerosišča za zrak s temperaturo 20 0 Cpri različni relativni vlanosti.RelativnavlanostTemperatura zraka = 20 0 CTemperatura rosišča je pri:40 % 6 0 C50 % 9 0 C60 % 12 0 C70 % 14 0 C80 % 16 0 CTabela 1V tabeli 2 so prikazane temperaturerosišča za zrak s temperaturo 24 0 Cpri različni relativni vlanosti.RelativnavlanostTemperatura zraka = 24 0 CTemperatura rosišča je pri:40 % 10 0 C50 % 13 0 C60 % 16 0 C70 % 18 0 C80 % 20 0 CTabela 2Na podhlajenih mestih, kjer je temperaturastene nija od temperaturerosišča, se iz zraka izloča voda.Večina gradbenih materialov je zrakoprepustna.Zaradi različnih delnihtlakov vodne pare na notranji in zunanjistrani prehaja vlaen zrak protizunanji strani. Na svoji poti se ohlaja.Ko dosee stopnjo nasičenosti, nastopikondenzacija; prične se izločativoda. Pri zelo prepustnih materialih– na primer: izolacijske stene iz mineralnihvlaken – mora biti na notranjistrani vgrajena posebna folija – parnazapora ali ovira, ki onemogočaprehod vodne pare skozi steno. Vsistiki morajo biti obdelani in zalepljeni.e na majhnih raztrgninah parnezapore je prehod zraka velik. Na svojipoti se ohlaja. Prihaja do kondenzacije.Vlani materiali postanejotoplotno prevodnejši. Povečajo setoplotne izgube. Proces kondenzacijese povečuje. Običajno take napakeodkrijemo šele takrat, ko pričnevodna para kondenzirati na površini,oziroma ko se pojavijo temni madeiplesni. Pregled s termovizijsko kameropokae vsako napako v stenikot toplotni most, če je le temperaturnarazlika najmanj 10 0 C mednotranjo in zunanjo temperaturo.Vlago v steni je mogoče zaznati tudina podlagi spremembe temperaturezaradi izparilne toplote ali povečane4 Termovizijske kameretoplotne kapacitete vlanega materiala.Obseg temperaturne razlikenakazuje količino vlage v steni. Lena tak način lahko izvedemo kontrolostanja izolacije, oziroma kontroloizvršenih del, in pravočasno odpravimopomanjkljivosti.2.1 Nekatere napake priklasični gradnjiNajpogostejše napake pri klasičnigradnji so premajhna toplotna izolacijazunanjih sten, zlasti betonskihkonstrukcijskih delov, ter površnavgradnja stavbnega pohištva.Primer slabe gradnje je prikazan nasliki 1, kjer vsak stik opeke pomenitoplotni most. Na notranji in zunanjistrani sta le klasična ometa. Toplotnemostove predstavljajo tudi prekladenad vrati in okni, plošče balkona invertikalne betonske vezi. Tudi okvirjioken niso zatesnjeni.Slika 1: pogled na fasado in detajlNa termovizijski sliki (slika 2) jerazvidna velika razlika temperaturestene, na barvni fotografiji paposledice kondenzacije vlage napodhlajenem delu vogalne stene.Izsuševanje stene ne pomaga nitis pogostim prezračevanjem invzdrevanjem višje temperature vprostoru.Slika 2: prikaz podhlajene in vlane stene2.2 Nekatere napake primontani gradnji hiš inmansardnih stanovanjUporaba lahkih izolacijskih materialovpri montanih hišah in mansardnihstanovanjih ima kar nekaj prednostipred klasično gradnjo. Ena bistvenih jeodlična toplotna izolativnost glede nateo in debelino stene.Zaradi velike prepustnosti zraka tehmaterialov je treba dosledno preprečitikondenzacijo vlage v steni ter odpravititoplotne mostove, ki jih povzročajonepravilne konstrukcijske izvedbe, kovinskasidra ali uporaba neprimernihali nekvalitetnih materialov.Pomemben je vsak detajl. Toplotnemostove predstavljajo nedodelanivogalni stiki (slika 3), vidna sotudi sidra. Na teh mestih je izolacijaomočena. Kondenzat zateka v vertikalnestene. Obseg omočenosti je videnna IR-posnetku kot hladnejši del.Črni madei plesni, vidni na fotografiji,so se pojavili e po prvi kurilni sezoni.Slika 3: nepravilno izvedeni stiki izolacije inparne zapore v vogalih.V delu stene je viden bistveno hladnejšidel (slika 4). Iz oblike se da sklepati, daje na tem delu izolacija tanjša.Tudi v prelomu stene je hladnejši robzaradi rege v izolaciji. Prvi madei plesniso se pojavili e po dveh mesecih.Slika 4: napaka pri vgradnji izolacije. Tudivgradnja okna je pomanjkljiva, kar kaeobčutno hladnejši rob ob okvirju okna.

2.3 Poškodbe izolacije in parnezapore/ovire pri montanigradnjiDo takšnih napak prihaja pogosto prinaknadni izvedbi inštalaterskih del. Izreziza kable ali cevi v izolaciji in parnizapori so preveliki ter po zaključkudel niso strokovno dodelani. Prehodvodne pare skozi taka mesta je velik,zato je ob večji temperaturni razlikitudi kondenzacija velika.Pri izvedbi elektroinštalacije je narejenizrez za kabel (slika 5). Parna zaporaje poškodovana. V vtičnici zaradipodhladitve vlaga hitro kondenzirana kovinskih delih in prehaja v steno.Kontakti bodo zaradi stalne vlage korodirali.Vlana stena lahko postaneelektrično prevodna. Korodirani kontaktise bodo pregrevali – obstaja nevarnostpoara!Slika 7: temperaturni diagram za linijo Li 01 sslike 6.2.5 Nekatere napakehidroizolacije ravnih strehNapake pri izvedbi hidroizolacij,neustrezna izbira materialov, velikednevne temperaturne razlike inposledični raztezki so nemalokratvzrok poškodbam. Začetne majhnerazpoke v hidroizolaciji je teko odkriti,ker meteorna voda pogostomana spodnji strani izteka na popolnomadrugih mestih. Skozi te razpokeprehaja tudi toplejši zrak iz notranjosti.Taka mesta nazorno pokaeIR-kamera.Najtoplejše označeno mesto na IRposnetkupredstavlja zračnik (slika 8).Ostala toplejša mesta nakazujejorazpoke v hidroizolaciji.Slika 9: poškodba cevi talnega ogrevanja.Slika 5: poškodba parne zapore in izolacije privgradnji elektro instalacij.2.4 Napake pri izvedbi toplotneizolacije ravnih montanih strehNemalokrat predstavlja nosilna konstrukcijaali ojačitvena rebra strešnihpanelov toplotne mostove, ki bistvenovplivajo na izolativnost celotnepovršine strehe (slika 6). Toplotneizgube skozi streho so velike. Razlikatemperature je razvidna iz diagrama(slika 7). Na podhlajenih mestih senabirajo kapljice kondenzata, ki nanajnijem mestu zateka ob steni.Slika 6: velik toplotni most predstavlja konstrukcijastropa - strehe.Slika 8: poškodba hidroizolacije ravne strehe.2.6 Poškodbe podometnihinstalacij in talnega ogrevanjaPri poškodbi cevi talnega ogrevanjain podometnih instalacij je materialokoli cevi vlaen in toplotnoprevodnejši (slika 9). Zato se tudiokolica napake hitreje segreva. Natak način je mono dokaj zanesljivodoločiti mesto okvare instalacije.Običajno iztekajoča voda zateka obceveh in se lahko pokae v spodnjemnadstropju popolnoma nadrugem mestu.Termovizijska kamera mdr. nazornoprikae poloaj cevi, kar je v velikopomoč pri morebitni sanaciji tlakovali sten.Slika 10: IR-posnetek talnega ogrevanja.3. ZaključekNova spoznanja, uporaba novih materialov,zahteve po boljši kvalitetibivanja in neprestana draitev vsehvrst energentov so tudi v gradbeništvupostavili nova merila. Novi materializahtevajo nove načine vgradnje.Površnost, neznanje ali uporabanekompatibilnih materialov so lahkovzrok posledic, kakršne so prikazanena IR-posnetkih. Običajno se vidnenapake pokaejo po daljšem obdobju,oziroma takrat, ko so vidne posledice.Zaradi tega so tudi sanacijeobsenejše in drage. Velikokrat jevidna samo posledica, vzroka pa nimogoče določiti dovolj zanesljivo.Termovizijski pregled pokae vse tenapake in v večini primerov je z IRposnetkamogoče razbrati tud vzrok.V mnogih dravah EU je termovizijskipregled sestavni del pregleda zgradbev sklopu energetske ocene ter zaodpravo morebitnih napak. S tem jekupcu ali bodočemu uporabniku prihranjenamarsikatera nevšečnost.Termovizijske kamere 5

Kontaktna fasada na kameni volni RockwoolToplotna izolacija zunanjih zidov je poleg izolacije ostrešij eden od najpomembnejšihukrepov znievanja toplotnih izgub in izboljšanja bivalnega ugodja v objektih. Izračuninamreč kaejo, da se preko fasad pri neizoliranih objektih vrši tudi do 40% vseh toplotnihizgub objekta.Pri izvedbi toplotne izolacije zunanjihzidov nam gradbeno-fizikalnezakonitosti narekujejo, da izolacijovedno poloimo na zunanjo – hladnostran zidov. Prehod toplote in padectemperature preko zunanjih zidov,kjer ni izvedena toplotna izolacija,poteka linearno. Takoj ko pa uporabimotoplotno izolacijo, se prehod toploteenormno znia, praktično 80 %temperaturnega padca pa se izvrši vplasti toplotne izolacije (glej sliko 1).Slika 1: potek temperature preko neizoliranegain izoliranega zidu.To pomeni, da je zid, ob izvedbi toplotneizolacije na zunanji strani,pozimi topel, poleti pa se ne pregreva.Na tak način se ob močnoznianih toplotnih izgubah in s temmanjši rabi energije za ogrevanjeizboljša tudi bivalno ugodje, saj toplotnaizolacija preprečuje velikanihanja temperature v prostorih.Iz navedenega je razvidno, da jetoplotna izolacija fasad smiselnatako iz ekonomskih, kot bivalnih inekoloških razlogov.Rockwool, vodilni svetovni proizvajalecizolacijskih materialov iz kamenevolne, nudi za izvedbo toplotne, zvočnein poarne zaščite kontaktnih fasaddva tipa izolacijskih materialov,plošče COVERROCK 035 in lameleSPEEDROCK ali RP-PL 040.6 ROCKWOOL - kamena volna

Sistem kontaktne fasade na ploščahCOVERROCK 035 je novost na trgu,saj je plošča narejena v dvoslojnigostoti in omogoča boljšo toplotnoizolativnost. Plošča je v razredu toplotneprevodnosti = 0,035 W/mK,medtem ko je večina ostalih izolacijskihmaterialov v razredu = 0,040W/mK. Prednost Rockwoola predkonkurenco je torej predvsem v tem,da je eden redkih proizvajalcev, ki natrgu nudi toplotno izolacijski materialza kontaktne fasadne sisteme vrazredu = 0,035 W/mK, kar pomenivišjo kakovost in optimalno rešitevza kupce, ki ne morejo vgraditi večjihdebelin (sanacije).Vgradnja plošč poteka tako, daploščo kamene volne prilepimo nazid in dodatno pritrdimo s štirimi pritrdilina ploščo. Preko prilepljene inmehansko pritrjene toplotne izolacijelahko izvedemo kontaktno tankoslojnofasado (nanos lepilne maltena ploščo, vtiskanje armirne plastificiranemreice, drugi – izravnalni nanoslepilne malte ter po nekaj dnehsušenja nanos zaključnega fasadnegasloja). Ob uporabi ustreznihpritrdil lahko preko plošče COVER-ROCK 035 izvedemo tudi “klasično”debeloslojno fasado (cementni ometarmiran z jekleno mreico, zaključni“praskani” fasadni omet iz plemenitefasadne malte). Kontaktno debeloslojnofasado na kameni volni jezaradi mehanskih lastnosti in načinapritrjevanja mono izvesti le naploščah COVERROCK 035.Sistem kontaktne tankoslojnefasade na lamelah RockwoolSPEEDROCK in RP-PL je primerenpredvsem za novogradnje. Bistvenaznačilnost izolacijskih lamel je v tem,da so vlakna kamene volne orientiranapravokotno na zid in ne vzporednoz zidom, kot je to značilno zaplošče iz kamene volne. Ta lastnostzagotavlja visoko razplastno trdnost,kar nam omogoča, da za objektedo višine 20 m ni potrebno izvajatinobenega mehanskega pritrjevanja,pač pa se lamele samo lepijo na zid.S tem se izognemo stroškom pritrdilin strošku porabljenega časa pritrjevanja.Lamele enostavno nama-emo z lepilno malto in s pritiskomprilepimo na zid.Lepilo se nanese po celotni površinilamel, kar posledično pomeni večjoporabo lepila kot pri ploščah COVER-ROCK 035. Tudi izolacijska vrednostlamel je slabša od te plošče, saj jelamela v razredu toplotne prevodnosti= 0,040 W/mK. Prednostilamel v primerjavi s ploščami sta nekolikohitrejša izvedba (ni meh. pritrjevanja)in monost vgradnje tudina ukrivljenih zidnih površinah. Debeloslojnihometov na lamelah nemoremo izvajati.Vse sloje na zunanji strani izolacijskelamele izvajamo enako kot priploščah: nanos lepilne malte napovršino, vtiskanje armirne plastificiranemreice, drugi – izravnalninanos lepilne malte ter po nekajdneh sušenja nanos zaključnegafasadnega sloja.Rockwoolovi materiali za kontaktnefasade so v Sloveniji sistemsko preizkušeniz ometi in lepili JUB, Baumit,Röfix, Synthesa in Terranova.ROCKWOOL - kamena volna 7

Mnogo podstrešij smo preuredili v stanovanja… z mnogo napakami!Bivalno ugodje v mansardnem stanovanju nam bodo zagotovili le upoštevanjegradbene fizike, izbor primernih gradbenih materialov in izjemno natančno izvedenodelo.Preureditev podstrešnih prostorov v bivalne je gotovo eden izmed najcenejšihnačinov pridobivanja novih stanovanjskih površin. Le malo je primerov, kjer jerazmerje med ceno za kvadratni meter in kakovostjo novopridobljene stanovanjskepovršine tako ugodno kot pri preureditvi podstrešja v bivalni prostor.Osnova za primerno bivalno okolje pa sta vsekakor preudarno izbranain kvalitetno izvedena toplotna izolacija ter njena zaščita. Brez tega si lahkonakopičimo mnogo teko rešljivih problemov in ugodje bivanja postavimopod vprašaj.Nebivalno podstrešjeDokler smo imeli za bivanje neizkoriščeno podstrešje, smo izolirali le ploščonad zadnjo etao in na strešni konstrukciji sami nismo poznali problemovtoplotnih mostov, pregrevanja, toplotnih izgub, kondenzacije in plesnihmadeev. Da streha pušča, smo enostavno ugotovili s pregledom podstrešjaob deju in zamenjali poškodovane strešnike. Podstrešje smo prezračevali in stem preprečevali udar poletne vročine v stanovanjske prostore.Bivalno podstrešjeKo pa smo v mansardi izdelali stanovanje, smo vse prej nepoznane problemesrečali na enem samem mestu – v konstrukciji strehe. Za potrebe bivanjajo je bilo potrebno izolirati tako, da bo ščitila pred vročino in mrazom.Da bi bila toplotna izolacija tudi trajno učinkovita, smo jo morali zaščititi prednavlaevanjem, ki je grozilo zaradi poškodb kritine ali zaradi kondenzata, kinastaja v konstrukciji kot posledica temperaturnih razlik med zunanjim innotranjim zrakom.In katere napake smo naredili?• izbrali nepravilno toplotno izolacijo (gorljivo, premalo debelo, premalo prilagodljivoobliki konstrukcije, prelahko za preprečitev toplotnega udara …);• izbrali napačno rezervno kritino (parozaporno ali slabo paroprepustno, zivljenjsko dobo nijo od ivljenjske dobe kritine, podvreno razpadu alibistvenemu poslabšanju kvalitete s staranjem, vetrno ali zrakoprepustno …);• izbrali neustrezno parno zaporo – oviro (netesno za zrak, nezadostno odpornona poškodbe, brez monosti zatesnitve spojev …);• nepravilno vgrajevali (pozabili na zatesnitev izolacije in folij na vogalih, nismozatesnili vseh špranj, nismo zatesniti parne ovire ob naknadno izdelaniinstalaciji, pozabili na prezračevanje kritine, toplotno izolacijo stisnili k parozapornirezervni kritini, nismo zalepili rezervne kritine na strešne preboje, kot sodimniki, strešna okna idr., nismo preverili vodotesnosti rezervne kritine …);• in še mnogo drugih napak bi se našlo …Kako pravilno izdelati strešnokonstrukcijo?Konstrukcijo lahko zasnujemo naveč načinov, seveda pa moramo privsakem posameznem upoštevatinjegove specifičnosti. Predvsem jepomemben ustrezen izbor materialovin njihova pravilna namestitev.Pri izvedbi toplotne izolacije ostrešijmoramo paziti predvsem na zadostnodebelino toplotne izolacije ternjeno pravilno namestitev v odvisnostiod izbrane rezervne kritine inparne zapore oziroma ovire.8Podstrešje stanovanja

Mone, pravilne, izvedbe izolacijepoševne strehe so prikazane nasledečih slikah:1. strešnik;2. prečne letve;3. vzdolne letve – zračna plast;4. paroneprepustna rezervna kritina;5. spodnja zračna plast (potrebna le v primeruuporabe paroneprepustne rezervnekritine);6. špirovec;7. Rockwool izolacijski klin;8. Tyvek ® VCL – parna ovira oz. parna zaporapri uporabi paroneprepustne rezervnekritine;9. Tyvek ® Solid – paroprepustna rezervnakritina;10. deske – slepa streha;11. lesen opa ali mavčnokartonske plošče.Priporočila DuPont za izborrezervne kritineKot rezervno kritino lahko zaradi zaresdobrih in v praksi preverjenih karakteristikpriporočimo folijo Tyvek ®Solid. Folija Tyvek ® Solid je paroprepustnain omogoča hitro izsuševanjevgrajene vlage in kondenzata, kinastaja v konstrukciji zaradi temperaturnihsprememb. Obenem Tyvek® trajno ščiti konstrukcijo prednavlaevanjem z zunanje strani, sajje vodoneprepusten in na tak načinzadruje vodo, ki priteče pod kritinozaradi vetra ali poškodb kritine.Tyvek je zelo čvrst. Odporen je protipretrgu, zato ga lahko napenjamoneposredno preko špirovcev, obenempa je trajen, saj ohrani vse svoje lastnostiskozi celotno ivljenjsko dobostrehe.Zaradi vseh navedenih lastnosti folijaTyvek omogoča, da se toplotnaizolacija poloi neposredno do folijein tako ni potrebna spodnja prezračevanaplast, kar je sicer značilno priuporabi paroneprepustnih sekundarnihfolij.Priporočila Rockwool za izbortoplotne izolacijeKot toplotno izolacijo zaradi optimalnihlastnostih priporočamo Deltarock– izolacijski klin. Kamena volna kottaka nudi optimalno poarno varnost,saj ima tališče nad 1000 o C inv ustreznih debelinah ter sistemihomogoča izvedbo konstrukcijskihelementov, ki so poarno odpornitudi do 90 minut. Poleg tega soproizvodi iz kamene volne Rockwoolvarni in neoporečni z zdravstvenegavidika tako za izvajalce del kot zauporabnike.Izolacijski klin – Deltarock se e navzvenrazlikuje od ostalih proizvodovza izoliranje tudi po svoji obliki. Taje nastala na osnovi izkušenj polagalcevgradbenih izolacij, ki si prisvojem delu večkrat pomagajo tako,da ploščo po diagonali prereejo nadva klinasta dela, ki ju nato vgradijomed nosilne elemente konstrukcijez zamikanjem ob diagonalni straniciin s tem lahko izolirajo različne konstrukcijskerazpone. Rockwool je – zarazliko od ostalih proizvajalcev, ki tanačin vgradnje le priporočajo – trikotnoploščo izdelal v proizvodnji in joe pripravljeno ponudil kupcem. Zuporabo Deltarocka – izolacijskega klinavam bo praktično prihranjeno razrezovanje,delo pa boste lahko opravljalisami, saj vam plošče ne bodopadale na glavo ali v naročje po tem,ko jih boste e namestili na svojemesto. Ker se plošči ena ob drugo zaklinita,ni bojazni, da bi izpadli; mordaboste morali odrezati le konice.Primer pravilne uporabe in izvedbeizolacije med špirovci z Deltarock– izolacijskim klinom:Nasvet: Odrezane konice uporabite za zapolnitevojih reg ob zidovih.Priporočila DuPont za izborparne ovireKot parno oviro priporočamo uporaboTyvek ® VCL. Idealno je namrečizvesti izolirano strešno konstrukcijos stalno sposobnostjo izsuševanja.Vgradite jo neposredno pod toplotnoizolacijo. Upor vodni pari naj bi bil priparni oviri vsaj 10-krat večji kot prifoliji, ki je vgrajena na hladni strehi,in to je v sistemu Tyvek ® Solid zunajter Tyvek ® VCL znotraj zagotovljeno.Pomembno je tudi, da parno ovirona stikih in na stene vetrnotesnozalepite s Tyvek dvostranskim butilnimtrakom. V prostoru je namrečvedno drugačen zračni tlak kot naprostem, zato pomeni vsaka špranjaprecejšnje premike zraka skozistrešno konstrukcijo, kar povzročanezaeleno podhlajevanje ali pregrevanje.IzvedbaNavedeni primeri v članku »Uporabasodobne termovizijske kamere« sodovolj zgovoren prikaz, kaj se lahkozgodi v praksi ob neupoštevanjupravil gradbene fizike. Iz termografskihslik je razvidno, da je izolacijoter njeno zaščito pomembno takoustrezno dimenzionirati kot kvalitetnoizvajati. Šele ko uskladimo obadejavnika: ustrezno načrtovanje toplotneizolacije in njene zaščite terkvalitetno izvedbo le-tega, lahkoupamo, da ne bomo imeli teav spojavom toplotnih mostov in z njimipovezanih problemov.Naš motivVsi proizvajalci in ponudniki toplotneizolacije ter zaščitnih folij si prizadevamo,da s stalnim strokovnimizobraevanjem dvigujemo znanjetako izvajalcem kot projektantom.Le s pravilno izoliranim objektomnamreč lahko doseemo ustrezno bivalnougodje in čim nijo raboenergije za ogrevanje, kar ob današnjihvisokih bivanjskih standardih instalnem višanju cen energentov nudimonost ekonomskih učinkov takona strani uporabnikov – kupcev (nijistroški ogrevanja) kot na strani investitorjev– prodajalcev (višji standardin bivanjsko ugodje).Podstrešje stanovanja 9

Tyvek VCLParoregulacijske plasti pogosto uporabljajo za zmanjševanje ali preprečevanje prehajanjatople zračne vlage iz notranjosti stavb na hladne zunanje površine. Pritem imajo PE, bitumenske in alu folije pomembne pomanjkljivosti. Preberite, kakoučinkuje Tyvek VCL!Paroregulacijske folije zelo pogostouporabljajo za zmanjševanje alicelo preprečevanje migracije toplepare iz notranjosti konstrukcije nahladne zunanje površine, npr. podbitumenskimi skodlami, kjer kondenzirav vodne kapljice, ki lahko imajoškodljive in nezdrave posledice.Čeprav parne zapore, kot so npr. polietilenskeali aluminijaste folije,zanesljivo preprečijo tok pare, pa imajonekaj bistvenih pomanjkljivosti.V prvi vrsti so relativno krhke in sez lahkoto predrejo, zato niso skorajnikoli 100 % učinkovite. V določenihprimerih pa lahko paroneprepustnostkonvencionalne paroregulacijske folijedejansko pripomore k nastankuvlage v strehi. Kako? Če je popolnomaneprepustna, lahko membranaprepreči izsuševanje konstrukcijskihelementov, ki so na notranji strani.Še slabše, ne zagotavlja nobene dodatnesušilne kapacitete v ekstremnihrazmerah, kot so obdobje sušenjapo končani gradnji, po morebitnempuščanju strehe ali med neobičajnimivremenskimi razmerami.Odgovor je Tyvek VCL, integriranazračna zapora in paroregulacijskafolija proizvajalca DuPont, ki zadritopel zrak v notranjosti, kamor spada,in istočasno prepreči škodljivoin nezdravo tvorbo kondenza vpodročju strehe.10 TYVEK VCLVloga paroregulacijske folijeTyvek VCLTyvek VCL je kombinirana zrako-/paroregulacijska folija, ki izboljša zrakotesnost,kontrolira prehod zračnevlage skozi streho ali steno in pomagaustvarjati termično efektno strukturobrez kondenzacije. Vgrajena na topli,notranji površini strehe lahko znatnoprispeva k zmanjšanju toplotnih izgubstavbe in prav tako prepreči škodljivoin nezdravo tvorbo vlage.Popolnoma zrakotesno zomejeno prepustnostjo vlageTyvek VCL je bil razvit z namenomomejitve stopnje difuzije vodne pare(SD-parna upornost > 2 m), istočasnopa ostaja popolnoma zrakotesen,torej optimizira učinek zaprte strešnekonstrukcije. Tyvek VCL ohranja toplotnoučinkovitost strešne izolacije inje prav tako sposoben preprečiti prehodzračne vlage skozi konstrukcijo.Kakorkoli, ker lahko določeni bivalnipogoji predstavljajo potrebo po nekistopnji sušilne kapacitete na toplinotranji površini strehe, zagotavljaTyvek VCL omejeno stopnjo prepustnostizračne vlage v obeh smereh.Odprta strešna konstrukcija,zaprta za paroTako razširjene raziskave kot tudileta praktičnih izkušenj s terena soomogočile DuPontu razviti paletovisoko kakovostnih paroprepustnihgradbenih folij. To omogoča gradnjostrešnih struktur, ki dihajo, izvedbaprezračevalnega sloja za kontroliranjevlage pod strešno folijo pa jenepotrebna.S Tyvekom »zatesnjene« strešnekonstrukcije, ki so istočasno paroprepustne,delujejo tako, da dovoljujejokontinuirano odvajanje vlage zdifuzijo skozi paroprepustno folijoTyvek. Ker ta strešna folija omejujeprezračevanje navzven, hladenzunanji zrak ne more prodreti vpodstrešje (velja v primeru hladnestrehe) ali direktno na toplotno izolacijo(v primeru tople strehe) – glejtediagrame. Ta pristop prepreči prepihin zagotavlja, da ostane vrednost toplotneizolacije na deklarirani stopnji.Stroge študije so pokazale, da jelahko toplotna učinkovitost strešnestrukture povečana do 30 %, če je vzaprti strešni konstrukciji uporabljensistem Tyvek.Kakšna je razlika med TyvekVCL in drugimi parokontrolnimifolijami?Tyvek VCL je bil specialno razvit kotintegrirana zrako- in paroregulacijskafolija. Zaradi njegove optimiziraneodpornosti na paro (SD > 2 m) lahkoTyvek VCL učinkovito regulira prehodzračne vlage iz notranjosti stavbez vzdrevanjem zmonosti dihanja,ki dovoljuje hiter odvod vlage vprimeru kondenzacije ali prebojavode v strešno strukturo. V primerjaviz mnogimi drugimi paroregulacijskimifolijami je Tyvek VCL tudiizjemno trpeen; izdelan je iz 100 %poliolefinskega polimera, je izrednočvrst in bo pri pravilni vgradnji trajalcelotno ivljenjsko dobo strehe.Tyvek VCL deluje najbolje v kombinacijis paroprepustno folijo TyvekSolid. Če je uporabljen tako, nam tozagotavlja, da celotna struktura streheustreza principu »odprto za vlagoin zrakotesno«. Kakorkoli, obe foliji– Tyvek VCL in Tyvek Solid – odličnodelujeta tudi vsaka zase.

Ali je Tyvek VCL na strehistanovanjske hiše bistven sstališča kontrole kondenzacije?V vseh primerih, kjer imamo prazno,konvencionalno prezračevano hladnostreho, je treba omejiti prehod zračnevlage v podstreho ali strešno konstrukcijo.Podobno mora biti pri konvencionalnitopli strehi preprečenvstop vlanega zraka v strešni sistem.Če kot sekundarna kritina ni vgrajenaustrezna paroprepustna folija, bo vlagakondenzirala na njeni površini alicelo na notranji strani folije, od koderbo kapljala na toplotno izolacijo.Preprečevanje prehoda zračne vlageiz bivalnega prostora v podstrešjeali strešno konstrukcijo je samo enaod funkcij Tyveka. Osnovni razlog zauporabo Tyveka VCL v strehah stanovanjskihobjektov pa je kontroliranjenezaelenega gibanja zraka. Ker energijskaučinkovitost strehe ni odvisnasamo od njenih teoretičnih projektnihvrednosti, ampak tudi od učinkaprezračevalnih izgub in delovanjavetra, je pomembno, da te spremenljivkevključimo v energijsko enačbo.Samo povečevanje debelineizolacije ni odgovorKo se pribliujemo ekonomskim inpraktičnim mejam z enostavnimpovečevanjem debeline izolacije, dabi izboljšali toplotno učinkovitost,moramo najti nove poti za doseganjecilja – resnično nizkoenergetskihstreh. Pričakujemo, da bodo prihodnjerevizije gradbenih predpisovpredstavile standarde o zrakotesnosti,namenjene preprečevanju energetskihizgub zaradi uhajanja toplegazraka iz zgradbe in vdora hladnegav njo.Koncept zrakotesne strešne konstrukcijeprakticirajo v Skadinaviji e desetletjain so ga teoretično ovrednotilitudi v svojih energetskih enačbah.Zrakotesnost je e vrsto let del švedskihgradbenih predpisov. V tej vlogiTyvek VCL preprečuje konvekcijsketokove, ki prenašajo toploto prekostropov v strešino, kjer morajo bitipri konvencionalni prezračevani konstrukcijiodvedeni ven, če pa to nimogoče, skondenzirajo na hladnihpovršinah.Efekt mraza zaradi vetra čutijo tudinaše hiše in to je še en pomembenvir toplotnih izgub, vezan nanezaeleno gibanja zraka. Velikostrešnih izolacij deluje z uporabolastnosti termične bariere suhegazraka, ki je ujet v polsti mineralnihvlaken. Toda v praksi je njihovaučinkovitost zelo odvisna od hladnihali vlanih gibanj zraka, ki lahkopomenijo znaten hladilni efekt – karje popolnoma enak proces kot prit. i. wind-chill efektu oz. občutkumraza zaradi vetra pri človeku. Nipomembno, ali ta wind-chill efektnastaja zaradi nezaelenega vstopazraka (prepiha) ali načrtovanega(ventilacija). Efekt je popolnomaenak – zmanjšana učinkovitost izolacije.Torej si moramo prizadevatiza izboljšanje zrakotesnosti stavb inkontrolirati oz. preprečiti nepomembnemenjave zraka, razen tistih, kiso nujne za bivalno ugodje ljudi, ki vteh stavbah bivajo.Tyvek VCL ima poleg izboljšanja energetskeučinkovitosti še druge prednosti.S svojo vrednostjo paroprepustnostizagotavlja zelo uporabnodopolnilno vlogo, tako da dovoljujestoječim zračnim epkom na spodnjistrani izolacije, lesenim legamin špirovcem dihati v bivalni prostorzaradi visokega parnega tlaka.Tyvek VCL preprečuje zadrevanjeujete vlage, ki bi lahko privedlado lokalnega propadanja lesa aliplesnenja. Tudi pri konvencionalnoprezračevani hladni strehi, kjer jeprecejšen kontinuiran pretok zraka,lahko ta lokalna propadanja še vednonastajajo in bodo predstavljalaresen problem, če bodo uporabljenepolietilenske, PVC, bitumenske alidruge relativno neprepustne folije zakontrolo zračne vlage.Tyvek VCL deluje na toplih inhladnih strehahPrincipa sta popolnoma enaka. Prikonvencionalni topli strehi, ki vsebujeneprepustno ali nizkoprepustnostrešno folijo, mora prezračevalnizrak prehajati nad njo in pod njo,da odvede vlago. Kot smo videli, toni energetsko učinkovita rešitev inlahko predstavlja resne konstrukcijsketeave. Pri normalni hladni strehi jeedina razlika v tem, da je zračni prostormed strešno folijo in izolacijo večji– včasih celo podstrešje. Ponovno pamora biti vlaen zrak odveden iz tegaprostora. V obeh primerih sistem Tyvekzaprte strehe premaga teave stoplotno učinkovitostjo, ki nastajajozaradi strujanja hladnega zunanjegazraka preko izolacije. Tyvek VCL integriranazračna zapora in parna oviraznatno pripomoreta k topli notranjipovršini prostora.Kaj pa industrijske strehe?Navkljub temu, kar vam bodo reklinekateri proizvajalci, je paroregulacijskafolija bistvena v primeru velikevečine gradnje kovinskih streh.Medtem ko nekateri projektantiopustijo paroprepustno folijo zaradiuporabe naravno prezračevanihkovinskih strešnih sistemov, pa jebistveno, da se vedno uporabi kontinuiranazračna zapora na topli stranikonstrukcije, da zadri notranjoatmosfero in kontrolira difuzijo inkonvekcijo. Opuščanje paroregulacijskefolije ni priporočeno v nobenemprimeru izvedbe industrijskih streh,saj je izolacija še vedno pod delnimvplivom wind-chill efekta, njenaučinkovitost pa bo zmanjšana z absorpcijokondenzirane vlage.Morda vas bo ta članek napeljal krazmišljanju, kakšne so lahko posledicepri napačno izbrani in izvedeniparoregulacijski plasti. V slovenskemgradbenem prostoru je prepogostapraksa, da se tej problematiki neposveča kakšna posebna pozornost.Delno je to posledica nepoznavanja,velikokrat, kar pa je še huje, sezaradi cenitev oz. varčevanja za tenamene izbirajo popolnoma neprimernimateriali.TYVEK VCL 11

Tyvek proti konkurenci: Primerjalni teststrešnih folij izdelan na ZAG-uMnogo je vprašanj, kakšna je razlika med folijo Tyvek in njej konkurenčnimi. Vsakproizvajalec namreč objavi podatke za svojo folijo na osnovi testiranj, ki jih je opravilsam ali naročil v laboratoriju po lastnem izboru. Da pa bi bili podatki primerljivi inbi kupcem lahko dali zanesljiv odgovor, smo se odločili izdelati oceno kvalitete štirihrazličnih folij na osnovi vzporednega testiranja na neodvisni instituciji.Izbor neodvisne institucije je pogojza pošteno oceno kvalitete, zato smose odločili za Zavod za gradbeništvoSlovenije (ZAG) v Ljubljani. Naročilismo testiranje in primerjalno analizomehanskih lastnosti in vodotesnostištirih folij, ki so po našem mišljenjuna slovenskem trišču najbolj razširjenein predstavljajo največjidele prodaje v tem segmentu trneponudbe. Izbrali smo naslednje:• Tyvek Solid – dobavitelj RavagoLaško;• Tyson – dobavitelj K-dom Domale;• Bramac Flex – dobavitelj BramacŠkocjan;• Ursa SECO 2000 – dobavitelj PfleidererNovoterm.Testirane folije je ZAG kupil na triščusam, v različnih trgovinah, analizalastnosti pa je bila izdelana popostopku toplotnega in UV-staranjapo standardu EN 13859-1.Mehanske lastnosti in vodotesnostfolij so bile merjene pred inpo staranju. Najprej so bile folijev UV-komori 14 dni izpostavljenemočnemu obsevanju, nato pa šenadaljnjih 6 tednov povišani temperaturi70 °C .e prvi dan obsevanja v UV-komorise je po pribl. 3 urah folija Tysonrazslojila, njen MP-film pa se jenapel in pretrgal, tako da njeno nadaljnjetestiranje ni bilo več monoin smo jo morali iz postopka testiranjaizločiti.Tabela rezultatov meritev mehanskih lastnosti op.Preiskus TYSON BRAMAC FLEXURSA SECO2000TYVEKSOLIDRazred vodotesnosti W1 0 100 100 100Natezna trdnost MD nov 230 135 220Natezna trdnost MD staran 125 100 225Natezna trdnost XD nov 210 100 210Natezna trdnost XD staran 70 95 205Raztezek MD nov 63 52 9Raztezek MD staran 9 42 9Raztezek XD nov 91 59 14Raztezek XD staran 8 44 12Op. Vir podatkov: Poročilo ZAG Ljubljana, Oddelek za materiale, Laboratorij za polimere,št. P1192/03 – 460/1, izdano dne 9.2.2004Diagrama nateznih trdnosti pred in po staranju:Rezultati testiranja natezne trdnostinovih folij (pred staranjem)Iz folije izreemo trakove širine 5 cmin jih obremenimo s silo, ki jo določastandard.Vidimo, da je e pri novih folijah nateznatrdnost zelo različnaRezultati testiranja natezne trdnosti folijpo toplotnem in UV-staranjuIz folije izreemo trakove širine 5 cm injih obremenimo s silo, ki jo določa standard.Vidimo, da je natezna trdnost folijBramac Flex in Ursa Seco 2000 občutnomanjša kot pri novih, le Tyvek ohranisvojo vrednost. To kae na visoko kakovostTyveka, ki ohrani enake lastnostitudi pri dolgoletni izpostavljenosti ekstremnimpogojem, ki vladajo na strehi.Rezultati govore v prid DuPont TyvekSolid, saj so zelo pozitivni.12 TYVEK proti konkurenci

Diagram vodotesnosti folijRezultati testiranja vodotesnosti po toplotnemin UV-staranjuVse tri testirane folije so opravile testpo standardu EN 13859-1 in jih štejemokot vodotesne, čeprav je višina vodnegastolpca, ki ga zdrijo, zelo različna.Diagrama raztezkov pri pretrgu – pred in po staranjuRezultati testiranja raztezkov pri pretrgunovih folijVidimo, da je razteznost folij zelorazlična; ne gre pa tu za elastičnost folij,ampak le-te po obremenitvi ostanejotajno deformirane.Rezultati testiranj raztezkov pri pretrgufolij po toplotnem in UV-staranjuPonovno opazimo občutno zmanjšanjev lastnostih obeh konkurenčnih folij, leTyvek Solid zadri skoraj enako vrednostkot pred staranjem.Povzetek testiranj mehanskihlastnosti strešnih folij1. Tyvek Solid je vodotesen (razredW1 po UV in toplotnem staranju),ravno tako sta po staranju vodotesnitudi drugi dve preizkušani foliji.2. Folija »Tyson« ima izredno slabeobstojnostne lastnosti in hitro razpade(na testiranju je razpadla eprvi dan izpostavljenosti UV-sevanju,zato testiranje starane folije vtem primeru ni bilo mono), polegtega pa folija Tyson tudi ni vodotesna.3. Od testiranih treh folij je TyvekSolid najbolj stabilen in s tem zagotovljenodolgotrajen, saj pridepo UV in toplotnem staranju le doneznatne spremembe v njegovinatezni trdnosti in raztezku. Spremembamehanskih lastnosti TyvekSolida je manjša od 15 %, ti podatkipa so za konkurenčni dve folijibistveno slabši.Rangiranje testiranih treh folij, gledanos stališča mehanskih lastnosti predin po staranju, je naslednje:Tyvek Solid > Ursa Seco 2000 >Bramac Flexali:»Flash-Spun« Polietilen (Tyvek Solid)je boljši od MP filma (Ursa), kije boljši od MP filma (Bramac).Zaupanje v strešno folijo Tyvek Solidtako ostaja neomajno, kar pa dokazujetudi praksa. Tyvek je namrečpreizkušen, saj je vgrajen v milijonihkvadratih streh in fasad. DuPont jeopravil teste tudi na vzorcih, odvzetihiz streh, v katere je bil Tyvek vgrajenpred 20 leti. Dobri rezultati testovTyveka, ki je bil vgrajen v streho večkot 20 let, skupaj z rezultati testiranjaSP inštituta iz Borasa na Švedskemzagotavljajo foliji Tyvek ivljenjskodobo vsaj 50 let.TYVEK proti konkurenci 13

Ekološko prijazen strešni sistemizdelan z DuPont Tyvekom znatno zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida in s tempomaga svetu, biti bolj zelen in zdrav.Zvišujoče se koncentracije toplogrednihplinov v zadnjih nekaj desetletjihso bile povezane s škodljivimi spremembamiglobalnega podnebja, nivojaoceanov, agrikulturnih vzorcev in ekosistemov.Presenetljivo je, da so zgradbeodgovorne za priblino polovico celotnesvetovne emisije toplogrednih plinov,sklicujoč se na britanski oddelek zaokolje in transport (DETR). To je mnogevodilo v razmislek, kako bi z izboljšanogradbeniško prakso dosegli cilje Kijotskegaprotokola, tudi DuPont.Ker je streha eden glavnih virov uhajanjaenergije iz stavbe, je zasnova njenekonstrukcije predmet iskanja energetskoučinkovite rešitve. DuPont je razvilrešitev z uporabo druine DuPont Tyvekzaščitnih paroprepustnih folij, bolj poznanihkot »sekundarne kritine«. Ta jepoloena pod kritino, neposredno na toplotnoizolacijo, z namenom varovanjakonstrukcijskih elementov in toplotneizolacije pred škodljivo vlago in prednastankom kondenza.Tyvek uspešen v Veliki BritanijiSistem strehe, kjer je Tyvek poloenneposredno na toplotno izolacijo, seje v Veliki Britaniji pokazal kot izrednouspešen. Kot izumitelj te ekološkoučinkovite strešne tehnologije imaproizvajalec prve paroprepustne folijeTyveka, DuPont, vodilno vlogo na trgu.V Veliki Britaniji, na primer, je poraslaprodaja v letu 2002 za 175 % glede naleto 2001.Po podatkih Britanske ustanove zaraziskave v stavbarstvu (BRE) strehe,narejene s folijo Tyvek, niso le rešileproblema navlaevanja in kondenzacije,ampak so tudi 25 % energetskoučinkovitejše kakor konvencionalne,kjer je izvedeno prezračevanje medsekundarno kritino in toplotno izolacijo(npr. pri uporabi strešnelepenke). Z uporabo tega revolucionarnegasistema napodročju celotne Velike Britanije,bi se emisije CO 2zmanjšaleza 2 mio ton vsako leto.Tehnološka prednost, ki jozagotavlja Tyvek je očitnozelo pomembna, vendarovire za njeno uporabo ševedno obstajajo. Določenanapačna pojmovanja, kot npr.»Prezračevanje ne povzročaenergetskih izgub«, ogroajoizvedbo energetsko varčnega zatesnjeneganeprezračevanega sistema. Obstajajotudi namišljene trditve v zveziblokade por in o teavah pri izvedbi.Predvsem pa so konstrukcije streh, ki nezahtevajo prezračevanja nad toplotnoizolacijo, nepriljubljene pri proizvajalcihizdelkov in dodatkov, uporabljanih priprezračevanih strehah.Dr. Arturo Horta, tehnični direktor pri Du-Pontu, poudarja:»Dejstvo je, da so visokakovostneparoprepustne folije, kot je Tyvek,izredno hitro in enostavno uporabne,zmanjšujejo izgubo toplote iz izolacijein kontrolirajo kondenzacijo. Vseenoso kroile različne netočnosti gledezmonosti zagotavljanja teh koristiv praksi. Opaziti je namreč, da sodoločene komercialno motiviraneskupine videle rast uporabe paroprepustnihfolij kot neposredno gronjonjihovemu uspehu.«Dejstva zavračajo kritikeSplošno mnenje uradnih inštitucij vgradbeni industriji po vsem svetu podpirauporabo paroprepustnih folij. Tyvekje pred kratkim postal prva skupinaproizvodov, ki jim je bilo podeljeno univerzalnotehnično soglasje s strani BritishBoard of agrement (BBA) za »zatesnjenneprezračevan strešni sistem«.Po mnenju Dr. Johna Harta, raziskovalcana inštitutu BRE, lahko podpora uporabitega sistema znatno pripomore kzmanjševanju globalnega segrevanja inizboljša učinkovitost celotne gradbeneindustrije.Rešitev je tudi cenovno ugodnaPoleg ekoloških prednosti so študije v VelikiBritaniji potrdile znatne prihranke priprehodu iz konvencionalne na »s Tyvekomzatesnjeno, neprezračevano streho«.Takšne strehe so cenejše za gradnjo inprihranki se nadgrajujejo skozi celotnoivljenjsko dobo zgradbe. Znatni prihrankienergije nastajajo z eliminiranjem prepiha,uhajanja zraka in neelenih konvekcijskihtokov, kar pomeni, da so stroški zaogrevanje ali hlajenje manjši. Tyvekovačvrstost in trpenost prav tako zagotavljata,da bo trajal tako dolgo ali celo dljekot streha sama.Kako delujeParoprepustna strešna folija DuPont Tyvekje zelo razširjena. Z eliminiranjemenergijsko potratnega prezračevalnegasloja je lahko zgradba toplejša, bolj suhain okolju prijazna. Tyvek je perfektenza uporabo tako v hladnih kot toplihpoševnih strehah, saj dovoljuje izhajanješkodljive vlage in istočasno preprečujevdor vode. To ohranja izolacijski materialsuh in nepoškodovan, zagotavljajočmu optimalno delovanje. S Tyvekomzatesnjen neprezračevan strešni sistemzmanjšuje celotno energijsko porabo zanič manj kot 1000 kWh skozi operativnoivljenjsko dobo, z redukcijo emisije CO 2za nič manj kot 11 ton na stanovanje.Dodatno imajo Tyvek paroprepustne folijeizredno nizko porabljeno energijo zaizdelavo, poleg tega pa jih je mogoče vceloti reciklirati.Folije so certificirane za uporabo po celotniEvropi, tudi v Sloveniji.Vir: povzetek članka iz revije Du Pont magazinešt. 4/200314 TYVEK strešni sistem

elite zanesljivo povezavo?Toplotna izolacija podzemnih delov stavbe z»modrim« STYROFOAM XPSTopli in suhi prostori v kletnih etaah zahtevajo toplotnoizolacijske rešitve brezeksperimentiranja. Velja le tisto, kar omogoča zares zanesljivo zaščito pred vlago inzagotavlja trajno, dolgoročno učinkovito izolacijo.Izolacija podzemnih delov objekta zekstrudirano polistirensko peno (XPS)temelji na večdesetletnih izkušnjah.V ZDA in v Skandinaviji so se STYRO-FOAM XPS izolacijske plošče kot talnaizolacija v okoljih z ekstremno nizkimitemperaturami (tudi v cestnih inelezniških trasah) zelo dobro obnesle.V teh konstrukcijah so ploščeše zlasti močno izpostavljene vlagiter istočasno visokemu dinamičnemupritisku.Danes moderne poslovne stavbe ssvojimi etaami segajo globoko vzemljo, zato se izvaja izolacija tudido globine 10 m in več, v mnogihprimerih tudi ob prisotnosti talnihvoda.Toplotna izolacija se uporabljatudi pri zahtevnejših izvedbahstanovanjskih hiš, kot na primer toplotnaizolacija pod temeljno ploščo.Za uporabo v podzemnih predelihmorajo imeti toplotnoizolacijskeplošče zares posebne lastnosti,saj so tam nenehno izpostavljenemočni prisotnosti vlage ter istočasnimehanski obremenitvi. Vgrajeneplošče morajo trajno zmanjševatiizgubo toplote, preprečevati nastajanjakondenza ter zagotavljativečdesetletno zaščito zgradbe.STYROFOAM toplotnoizolacijski materialiblagovnih znamk ROOFMATE,PERIMATE in FLOORMATE te zahtevenedvomno izpolnjujejo. S svojo homogenozaprto celično sestavo so teizolacijske plošče:• izredno kvalitetne ter dolgoročnotoplotnoizolacijske;• neobčutljive na vlago;• visoko odporne na pritisk;• neuničljive;• obstojne ne glede na zmrzal inkondenzacijo;• odporne na kislost humusa;• lahke ter enostavne za obdelavo.Uporabo modrih Styrofoam plošč kottoplotne izolacije v podzemnih konstrukcijahlahko utemeljimo še z dodatnimiargumenti:• zaščita hidroizolacije med izgradnjoter pri zasipu gradbene jame;• pred izolacijsko ploščo nisopotrebne nobene dodatne zaščitneplasti;• ni omejitev glede globine vgradnjeali vertikalne obremenitve;• dovoljena postavitev v talno vodo;• mona postavitev pod nosilnetalne plošče;• omogočeno zasipanje gradbenejame in komprimiranje polnilnihmaterialov s teko strojno opremo;• z atestom zagotovljena dolgotrajnaobstojnost.Zaradi zaprte in homogenecelične strukture, ki je rezultatekstruzije, ostanejo STYROFOAMXPS izolacijske plošče tudi postalni izpostavitvi vlagi (talnavlaga, pronicajoča voda, vodev plasteh ter podtalnica) trajnotoplotnoizolacijske.Če je prisotna obremenitev,uporabimo FLOORMATE!Številne današnje zgradbe gradimona temeljnih ploščah. Sem sodijo tudizgradbe, katerih kletni prostori stojijov talni vodi in so izvedeni s tako imenovanimi»kesoni«. V teh primerih nidovolj, da je toplotna izolacija odpornana koristne obremenitve, temvečmora nositi tudi breme celotne gradbenekonstrukcije.STYROFOAM izolacijski materiali izpolistirenske ekstrudirane peneimajo pri teh uporabah e dolgomednarodno tradicijo. V mislih imamotoplotno izolacijo tal v hladilnicah,zaščito pred mrazom temeljnihplošč stavb in prometnih poti vSeverni Ameriki in Skandinaviji, kakortudi toplotno izolacijo visokoobremenjenih tal v industrijskihobratih.Toplotnoizolacijske materiale Styrofoamblagovnih znamk ROOFMATE SL-A, FLOORMATE 500-A ter FLOORMATE700-A postavimo kot toplotno izolacijopod temeljne plošče, kar veljatudi za uporabo v okoljih dolgotrajnegavodnega pritiska (talna voda).Zaradi visoke odpornosti na trajnoobremenitev, pa tudi zaradi njihoveneobčutljivosti na vlago inzaprte celične strukture, so izolacijskeplošče FLOORMATE in ROOF-MATE izredno primerne za tovrstnouporabo. Plošče se ne lomijo in soodporne na mnoge soli in kisline.Poleg tega sodi med njihove dobrelastnosti še tlačna trdnost v kombinacijiz visoko upogljivostjo inelastičnostjo, kar je vse zelo pomembnov procesu izgradnje objekta.Pri določanju tlačne trdnosti moramed odpornostjo na pritisk alitrdnostjo pri 10 % deformaciji po DINEN 826 v kratkoročnem preizkusuter tlačno trdnostjo pod določenočasovno obremenitvijo obstajatirazlika. Tlačna trdnost pri trajajočitlačni obremenitvi po DIN EN 1606(»Določanje dolgotrajne lastnostilezenja pri tlačni obremenitvi«) karakteriziralastnost izolacijskega materialapri stalni ali dolgotrajni obremenitvi,npr. pri toplotnem izoliranjupod temeljnimi ploščami.Ta izolacijski material ima gledematerialnih pomanjkljivosti zelodobre karakteristike in nobeneizrazite pomanjkljivosti oz. monostinepričakovane zatajitve. To karakteriziranjegove lastnosti; deformacijapod trajno obremenitvijo po 50 letihznaša le ok. 2 % debeline.STYROFOAM XPS - toplotna izolacija 15

Pri običajnih debelinah izolacijskihmaterialov je dopustno 1– 2 mmkrčenje, pri podtalni aplikaciji papraviloma večkratnik te vrednosti.Pri ekstrapolaciji merske vrednostipo DIN EN 1606 na obdobje 50 let,mora znašati trajanje meritve več kot1,5 leta! Tako postane jasno, da ugotovljenavrednost ob vrednosti tlačneobremenitve za 1000-urno meritevpo ISO 7850, kot jo navajajo nekateriproizvajalci, ni primerljiva.Določene tlačne napetosti pod trajnoobremenitvijo za izolacijske materialeiz STYROFOAM-a (npr. FLOORMATE)so e vrsto let redno nadzorovane.Na razpolago so rezultati meritev, kikaejo na njihov dolgotrajni obstojtudi pri dalj časa trajajočih obremenitvah.Za uporabo v podzemnem okolju sona razpolago naslednji STYROFOAMproizvodi:Polaganje na kletne stenePlošče ROOFMATE SL-A imajo vrtljivestopničaste preklope, s katerimipreprečimo toplotne mostove. Polaganjese izvede v zamiku, ploščepa lahko polagamo vodoravno alinavpično. Praviloma plošče lepimona predhodno hidroizolirane kletnestene. Lepljenje izvajamo s hladnimbitumenskim lepilom brez vsebnostitopila. Lepilo nanesemo na ploščotočkovno (šest nanosnih mest naploščo). Lepljenje je zgolj pomočpri montai. Plošča ROOFMATE SL-Amora imeti na podnoju trdno po-Stenska/talna izolacija:ROOFMATE SL-AFLOORMATE 500-AFLOORMATE 700-Adlago (razširitev temelja), s čimerStenska izolacija in drenaa: preprečimo zdrs plošč pri kasnejšemPERIMATE DI-Akomprimiranju zasipa.12413Izolacija podzemnih delov prinormalni vlanosti zemljeSmernice za projektiranje1 ROOFMATE SL-A2 hidroizolacija3 podloni sloj4 PE folijaTalna plošča, zunanja kletna stenaPolaganje pod talne ploščePri vgradnji izolacijskih plošč moramopaziti, da je podlaga zadostiravna in nosilna, kar lahkodoseemo s komprimirano in dobroočiščeno površino, izolacijske ploščepa poloimo tesno in z zamiki. Predenna plošče postavimo armaturoz distančniki, poloimo PE-folijo,praviloma s preklopi. Za doseganjetlačne obremenitve, kot je npr.toplotna izolacija pod temeljnimiploščami, nudijo toplotnoizolacijskeplošče FLOORMATE oz. ROOFMATEenostavne in ekonomične gradbeno-tehničneter gradbeno-fizikalnerešitve. 16STYROFOAM XPS - toplotna izolacija

Geosintetiki – ali jih znamo pravilno uporabljati?mag. Ana Petkovšek, univ. dipl. in. geol.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Gradbeni inštitut ZRMK LjubljanaNa svetovnem trgu lahko danes najdemo več kot 600 različnih vrst geosintetikov.Izdelani so iz različnih polimernih materialov, po različnih tehnoloških postopkih inimajo zelo različne mehanske in hidravlične lastnosti. Čeprav se uporabljajo e 50let, so še vedno razmeroma mlad gradbeni material, o katerem v šoli nismo pravveliko izvedeli. Priročnikov za gradnjo z geosintetiki je malo, pa še tisti, ki so, pogostonosijo pečat domačega, nacionalnega proizvajalca. Ameriški in evropski postopkipreizkušanja geosintetikov niso primerljivi, zato tudi visoko razvitih in uporabnikuprijaznih ameriških tehničnih predpisov za rabo geosintetikov v Evropi ni monouporabljati.Ni naključje, da je proces izbiranja primernega geosintetika na osnovi primerjavenjegovih lastnosti in cene lahko zelo teaven. Ta članek je uvod v serijo prispevkov,s katerimi elimo izboljšati osnovna znanja o geosintetikih in na ta način pribliatigeosintetike slovenskim uporabnikom - projektantom, izvajalcem in nadzorniminenirjem in tako izboljšati njihovo rabo.Kaj so geosintetikiGeosintetiki (GSY) so planarni,polimerni (sintetični ali naravni) materiali,ki se uporabljajo v stiku zzemljinami, kamninami ali drugimigeotehničnimi materiali za različnenamene v gradbeništvu. Med geosintetikeuvrščamo: geotekstilije(GTX), geomree (GNE), armaturnegeomree (GGR), geomembrane(GMB) in geosatovja (GCE). Geotekstilije,geomree in geomembrane selahko kombinirajo v najrazličnejšeproizvode, ki jih imenujemo geokompoziti(GCO). Posebna skupinageosintetikov so bentonitne membrane(GCL). V oklepajih podanisimboli so standardne oznake zageosintetike, kot jih predpisujeevropski standard EN ISO 10318.Kot nam pove e sama predpona»geo-«, so geosintetiki materiali, kise uporabljajo v geološkem okolju,največkrat v zemljinah, pogosto patudi v kamninah in zemljinam podobnihmaterialih, tako imenovanihgeomaterialih. Njihovo delovanje vzemeljskem objektu je vselej odvisnood lastnosti geomateriala.Kakšno vlogo bomo nameniligeosintetiku v naši konstrukcijiGeosintetiki opravljajo šest oz. sedemglavnih funkcij:• ločevanje (separiranje),• filtriranje,• dreniranje,• zaščita in protierozijska zaščita,• ojačitev,• tesnjenje.Pri določanju lastnosti geosintetikase moramo najprej vprašati:• zakaj smo se odločili, da uporabimogeosintetik;• kakšna bo njegova vloga vzemeljskem objektu po izgradnji;• kakšnim vplivom bo izpostavljen včasu gradnje?Načrtovanje lastnosti geosintetikovvedno določa njegova primarnavloga, čeprav geosintetik največkratopravlja tudi več pomonih vlog.Obremenitve, ki jim je geosintetikizpostavljen v času gradnje, sopogosto veliko večje od obremenitev,ki jim bo izpostavljen kasneje,v ivljenjski dobi objekta. Medvgradnjo poškodovan geosintetikne more opravljati svoje vloge. Prinačrtovanju lastnosti geosintetikovje zato vselej potrebno upoštevatipogoje gradnje.GEOSINTETIKI - pravilna uporaba 17

Geosintetik - ločilna plastKadar na primer načrtujemo rabo geosintetika za vgradnjomed glinasto zemljino v temeljnih tleh in kamnitoposteljico za voziščno konstrukcijo, je primarna vlogageosintetika ločevanje dveh, po lastnostih povsemrazličnih geomaterialov: gline in kamnitega drobljenca.Govorimo o ločilnem in ne o filtrskem geosintetiku, kotse v vsakdanji praksi to pogosto opredeljuje. Vendar paima geosintetik tudi vlogo filtra, a je filtriranje v temprimeru šele drugotnega pomena (Slika 1).Geosintetik - filtrska plastGeosintetik uporabljamo kot filter takrat, kadar je potrebnopreprečiti prehajanje drobnih delcev zemljine v drenaniagregat, prehod tekočine, pa mora ostati neoviran (slika2). Filtrski geosintetik mora vzdrevati trajno in dobro prepustnostdrenanega sistema za vodo, za odvod vode pa jezadolen nekdo drug, na primer drenani prodec, drenanacev ali drenani geosintetik. Glavna funkcionalna lastnostfiltrskega geosintetika je torej zagotavljanje filtrske stabilnostikontakta zemljina – drenaa v drenanih sistemih, prierozijski zaščiti brein, za kamnitimi zlobami in podobno.Na izbiro geosintetika za filtrsko plast odločilno vplivajo:• zrnavostna sestava in plastičnost zemljine, ki jo filtrskigeosintetik ščiti;• koeficient prepustnosti zaledne zemljine;• velikost, tea, oblika in način polaganja skal pri geosintetikihpod kamnitimi oblogami.Slika 1: ločilni geosintetik preprečuje mešanje dveh vrst materialov inna dolgi rok ohranja kakovost in debelino vgrajene plasti iz kamnitegamateriala.Na izbiro geosintetika za ločilne plasti, ki je običajno geotekstilija,odločilno vplivajo:• sestava in lastnosti podlage (temeljnih tal), predvsemnosilnost in deformabilnost;• lastnosti nasipnih materialov, velikost zrn, stopnjazaobljenosti zrn;• pogoji vgrajevanja;• prometna obremenitev.Na izbiro geosintetika za ločilne plasti pa na primer nevpliva gramatura geosintetika. Predpisovanje gramatureje najpogostejša napaka, ki se primeri projektantom, konačrtujejo geosintetik za ločilne plasti.Za ločevanje se največ uporabljajo geotekstilije.Slika 2: shematski prikaz delovanja filtrskega geosintetika na meji meddrenanim zasipom in zaledno zemljino.Ni zelo pomembno, ali je filtrski geosintetik izdelan izneskončnih ali končnih niti, ali je 300- ali 400-gramski,ali je tkan ali netkan, saj so funkcionalne lastnosti indelovanje geosintetika – efektivna poroznost, koeficientprepustnosti, odpornost na preboj (v primeru geosintetikovpod kamnitimi oblogami) – tiste, ki zagotavljajo trajnostin učinkovitost njegove rabe.Pomembno je vedeti, da predpisovanje zelo velike prepustnostiali zelo majhne efektivne poroznosti filtrskegageosintetika še ne pomeni boljše rabe ali daljšeivljenjske dobe drenanega sistema. V geosintetikih zmajhno odprtino por npr. lahko pride do zaostajanja zrnzaledne zemljine in s tem do odpovedi delovanja filtrazaradi zablatitve.Za filtriranje se največ uporabljajo geotekstilije.18 GEOSINTETIKI - pravilna uporaba

Geosintetik – drenana plastGeosintetik uporabljamo kot drenanisloj takrat, ko je njegovosnovni namen zbiranje in hitroodvajanje podzemne vode izvenvplivnega območja objekta (slika 3).Drenane geosintetike uporabljamov najrazličnejših delih cest, in sicerkot talne drenae, drenae za vkopanimizidovi, drenane trakove zapospeševanje konsolidacije z dreniranjemporne vode in številnedruge. Za dreniranje se največkratuporabljajo geokompozitni materiali,redkeje tudi geotekstilije.Na izbiro geosintetika za drenaneplasti odločilno vplivajo:• količine vode, ki jo mora geosintetikodvajati;• pritiski vode na geosintetik;• obremenitve, ki jim je geosintetikizpostavljen.Slika 3: raba drenanih geokompozitov prigradnji sidranih opornih konstrukcij na ACTrojane – Blagovica po sistemu od zgorajnavzdol. V tako zahtevnih konstrukcijah bibila raba klasičnih drenanih zasipov izjemnozamudna in zapletena.Geosintetik – zaščitna plastGeosintetik uporabljamo kot zaščitnisloj takrat, ko je treba podlago, kiso lahko mehansko ali kemičnostabilizirana temeljna tla ali plastinasipov, volumensko neobstojnakamnina, geomembrana ali druggradbeni material, zaščititi predškodljivimi vplivi vremena in drugihgradbenih materialov, pa predvplivi mehanizacije in podobno (slika4). Kot obvezna predpisana uporabazaščitnega geosintetika pri tesnjenjutal z geomembranami (Ur. list RS 4/2000). Za zaščito se največkrat uporabljajogeotekstilije.Slika 4: značilen primer rabe geosintetikaza zaščito neobstojne flišne kamnine v časugradnje.Geosintetik – ojačitvena plast(armiranje)Konstrukcijsko načelo armiranja zemljinje podobno kot pri armiranju betona:v zemljino, ki ima določenotlačno in strino trdnost a majhnoali nično natezno odpornost vgradimoarmaturni geosintetik, ki imavisoko natezno trdnost, tako da senapetosti iz osnovnega materiala strenjem in adhezijo prenesejo na armaturo.Pogosto se uporabljajo prigradnji prometnic za ojačitev mehkihtal, za vgradnjo med nasute plastiiz kamenega agregata z namenom,da preprečimo razrivanje kamnitihzrn ali ustvarjanje prevelikihkolesnic na nevezanih plasteh, zeloobseno je področje rabe geosintetikovpri armiranju nasipov in gradnjinajrazličnejših podpornih konstrukcij.Za armiranje se uporabljajopredvsem geotekstilije in geomree(Slika 5).Slika 5: gradnja nasipov po načelu armiranezemljine z uporabo geosintetikov ima vSloveniji 30 – letno tradicijo. Zadnja leta searmirani nasipi veliko uporabljajo za zaščitoproti hrupu.Geosintetik – tesnilna plastTesnilne geosintetike uporabljamokot bariere za preprečevanje pronicanjafluidov ali migracijo snovi skonvekcijo ali difuzijo iz območjavira onesnaenja v temeljna tla inpodzemno vodo. Njihova primarnafunkcija je tesnjenje. Kljub temu,da jih največkrat omenjamo v zvezis preprečevanjem pronicanja snoviiz območja vira onesnaevanja vokolje, jih pogosto uporabljamo tudiza preprečevanje migracije vode izokolice v območje objekta, na primerv predorih. Za tesnjenje uporabljamogeomembrane in bentonitne membrane.Slika 6: raba tesnilnih geosintetikov strmonarašča, ne le zaradi čedalje strojih okoljevarstvenihstandardov, temveč tudi zaradi hudegapomanjkanja naravnih glin.(Se nadaljuje. Prihodnjič: Lastnosti zemljin, kiodločilno vplivajo na lastnosti geosintetikov).Kam po več informacij opravilni rabi geosintetikov1. AASHTO M 288 – 96. GeotextileSpecification for Highway Applications.2. EBGEO – Empfehlungen fur Bewehrungenaus Geokunstoffen.(1997). Ernst&Son, Berlin.3. FGSV Merkblatt fur die Anwendungvon Geotextilien und Geogittern imErdbau des Strassenbaus. 1994.4. Koerner, R.M. (1999). Designingwith Geosynthetics. Prentice Hall.New York.5. Petkovšek, A. (2004). Nove smerniceza rabo geosintetikov pri gradnjicest. Megra 2004. DRC Ljubljana.6. Petkovšek, A. in sodelavci. (2004).Uporaba geosintetičnih materialovpri gradnji cest. RRN za DARS. ULFGG in ZAG Ljubljana št. 026-04.7. Posebni tehnični pogoji za zemeljskadela. SCS Ljubljana 1989. Knjiga5 dopolnil. DDC Ljubljana (2004).8. Ruegger, R., Hufenus,R. (2003).Bauen mit Geokunststoffen. SVG.ISBN 3 – 9522774-01.9. Smernice za zaščito podzemnevode na območju avtoceste.(Skupina avtorjev) DARS, 1999.10. SN 640 552. Geotextilien; Anforderungenfur die FunktionenTrennen, Filtern, Drainieren.GEOSINTETIKI - pravilna uporaba 19

DuPont TM Typar ® SF skladen zahtevam DDC prigradnji slovenskih avtocestZa potrebe izvedbe razpisov in izvedbe del je pripravo dopolnil splošnih in tehničnihpogojev organizirala, izdala in zaloila DDC, Druba za svetovanje in ineniring, d.o.o.V 5. knjigi Dopolnil splošnih in tehničnih pogojev so med drugimi postavljene tudinove zahteve glede kvalitete v cestogradnji uporabljanih geosintetikov za ločilne infiltrske sloje.Na strani 7 in 8 so objavljene spremembe in dopolnitve III. knjige Dopolnil splošnih in tehničnih pogojev za skupino»Zemeljskih del in temeljenja« in vrsto del »Drenane in filtrske plasti, povozni plato«.Skladno z navedenimi zahtevami objavljamo v nadaljevanju naša priporočila za uporabo geotekstila DuPont TM Typar ®SF, ob tem pa iz nove »zelene knjige« v obliki dveh ločenih razpredelnic povzemamo minimalne zahteve glede nanamen uporabe.Razpredelnica 1:Minimalne zahteve za ločilne geosintetike v splošnih primerih, ko ni bila izvedena izbira po postopkih, podanih v smernicahv dopolnilih ali z geotehničnim dimenzioniranjem.Trdnostne lastnosti:Lastnosti Enota mere Minimalne zahteve Postopek za preizkusTypar ® SF 65lastnosti / ustreza- natezna trdnost prečno-vzdolno kN/m > 14 SIST EN ISO 10319 16,7 da- raztezek pri porušitvi % > 30 SIST EN ISO 10319 55 da- odpornost na dinamični prebod mm < 30 SIST EN 918 25 da- odpornost na prebod (CBR) N > 2000 SIST EN ISO 12236 2.500 daHidravlične lastnosti:- karakteristična velikost por mm 0,05< O 90< 0,5 SIST EN ISO 12956 0,07 da- indeks hitrosti m/s 3 x 10 -3 SIST EN ISO 11058 20 x 10 -3 da- koeficient prepustnosti pri 20 kPa m/s > 10 k zemljineE - DIN 60 500-4 1,6 x 10 -4 da op.1.Vir:Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, knjiga V., stran 7.Op.1: potrebno upoštevati k - zemljineV skladu z minimalnimi zahtevami, kot je navedeno zgoraj (vir: Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, V. knjiga) inpreglednico trdnostnih in hidravličnih lastnosti Typar ® SF 65, lahko le-tega priporočamo za uporabo kot ločilni geosintetikv cestogradnji.20 TYPAR SF - pri gradnji avtocest

Na strani 7 in 8 so objavljene spremembe in dopolnitve III. Knjige Dopolnil splošnih in tehničnih pogojev za skupino»Zemeljskih del in temeljenja« in vrsto del »Drenane in filtrske plasti, povozni plato«.Slika Skladno 1: avtocestni navedenim odsek Lukovica zahtevam, v nadaljevanju objavljamo naša priporočila za uporabo geotekstila DuPont TM Typar ® SF,ob tem pa povzemamo minimalne zahteve iz nove »zelene knjige« v obliki dveh ločenih razpredelnic, glede na namenuporabe, kot sledi:Razpredelnica 2:Minimalne zahteve za filtrske geosintetike v splošnih primerih, ko ni bila izvedena izbira po postopkih, podanih v smernicahv dopolnilih ali z geotehničnim dimenzioniranjem.Lastnosti Enota mere Minimalne zahteve* Postopek za preizkusTypar ® SF 44lastnosti / ustrezaTrdnostne lastnosti:- natezna trdnost prečno-vzdolno kN/m > 8 SIST EN ISO 10319 10,3 da- raztezek pri porušitvi % > 30 SIST EN ISO 10319 52 da- odpornost na prebod mm < 35 SIST EN 918 27 da- odpornost na prebod (CBR) N > 1500 SIST EN ISO 12236 1.575 daHidravlične lastnosti:- karakteristična velikost por mm 0,05< O 90< 0,5 SIST EN ISO 12956 0,1 da- indeks hitrosti m/s 3 x 10 -3 SIST EN ISO 11058 45 x 10 -3 da- koeficient prepustnosti pri 20 kPa m/s > 10 k zemljineE - DIN 60 500-4 2,6 x 10 -4 da op.1.* priporočena je izbira filtrskega geosintetika po smernicahVir: Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, knjiga V., stran 8.Op.1: potrebno upoštevati k - zemljineV skladu z minimalnimi zahtevami, kot je navedeno zgoraj (vir: Dopolnila splošnih in tehničnih pogojev, V. knjiga), inpreglednico trdnostnih in hidravličnih lastnosti Typar ® SF 44, lahko le-tega priporočamo za uporabo kot filtrski geosintetikv cestogradnji.Slika 2: avtocestni odsek LukovicaTYPAR SF - pri gradnji avtocest 21

Pogumno in brez nepotrebnega strahu vizvedbo zelene streheSINTOFOIL uspešno prestal »preizkus FLL«:Preizkus koreninske odpornosti membrane za ozelenele streheZelo zanimiv vidik in ekološki pristopnačrtovanja ravne strehe je »zelenastreha«. Prekritje strešnih površinz vegetacijo je primeren način zapovečanje zelenih površin, predvsemv urbanih okoljih. Tudi pogled iz sosednjihobjektov ali višjega dela objektana ozelenelo streho je mnogoprijetnejši kot pogled na enoličnostrešno površino, preplaščeno le shidroizolacijsko membrano. Z rastjoin razvojem zasajenih rastlin na strehipa se razraščajo njihove različnoagresivne koreninice in prav te predstavljajoresno gronjo obstojnosti,predvsem pa pričakovani tesnosti hidroizolacijskemembrane.Zaradi večjega zaupanja investitorjevin načrtovalcev zelenih streh je predodločitvijo za njeno izvedbo nujnopreveriti obstojnost hidroizolacijskemembrane v sestavi takšne strehe.Neustrezna kvaliteta membrane nezagotavlja potrebne ivljenjske dobestrehe in povzroča uporabniku nemaloteav. Popravila (krpanje) hidroizolacijena zeleni strehi je vsekakorzamudno in drago opravilo.V Nemčiji, kjer zaradi visokeekološke osveščenosti in strogihurbanističnih zahtev v zadnjih desetletjihpotencirano raste dele»zelenih streh«, so leta 1999 razviliposeben test za preizkušanje koreninskeodpornosti hidroizolacij.Postopek preizkušanja membran jeopisan v zahtevah FLL. Za testiranjeje treba s preizkušano membranohidrotesno obdelati osem zabojev vskladu s standardnimi zahtevami inrazličnimi sestavami nadgrajujočih seslojev: kroglice ekspandirane gline,geotekstil, vodotesna membranain vegetacija. Testirajo se tudi spojipreizkušene membrane: v vsakemzaboju je namreč treba iz membraneizdelati ročno zvarjen T-spoj innotranje vogalnike. Za preizkus vzabojih so izbrane rastline s hitrimrazraščanjem in agresivnimi koreninami.V tako pripravljenih zabojihrastline negujejo dve leti (v zimskemčasu v ogrevanih rastlinjakih). Podveh letih vegetacijo odstranijo inpregledajo folijo, še posebej pazljivona spojih in notranjih vogalnikih.Pregled preiskovane membraneje pokazal, da korenine niso prerasleniti se zarasle v folijo niti naspoje. Sintofoil ST, debeline 1,2 mm– hidroizolacijska membrana TPO jeuspešno prestala test, ki je bil opravljenv Essen’s Gartenbauzentrum inpotekal od aprila 2001 do maja 2003,zato jo lahko priporočimo kot koreninskoodporno in s tem primerno zauporabo v ravni »zeleneli strehi«.Rezultati testa so na voljo vsem zainteresiranim.Polimer, iz katerega izdelujejo folijoSintofoil Rubberfuse, ima le dvaosnovna gradbena elementa: ogljikin vodo. V molekuli ni elementov, kibi obremenjevali okolje, kot so npr.klor, svinec in ostale teke kovine.Tudi zaradi teh naštetih lastnosti jeSintofoil prijazen do rastlin, ki rastejonad njim.Pogled na več zelenih ravnih streh vSloveniji bo razveselil prav vse: ekologe,urbaniste, uporabnike, sosede …22 SINTOFOIL - pri izvedbi zelene strehe

Upravičenost postopnega opuščanja uporabe PVCAnaliza uporabnosti, ki so jo izvedli na Inštitutu za globalni razvoj in okolje univerzeTuft, Somerville, ZDA (the Global Development and Environment Institute of TuftUniversity, Somerville, MA, USA), je prinesla zanimive odgovore na mnoga vprašanjav zvezi z monimi nadomestki (alternativami) za PVC. Študija vključuje številna stališčana to temo, in sicer industrijski obseg, stroške ivljenjskega ciklusa in dejstva o uporabivinila (vinyl). Prav tako vsebuje študijo o uporabnosti v krovstvu.V svojem predavanju na konferencio »Zelenogradnji« v ZDA (the USGreen Building) je Frank Ackerman,direktor raziskovalnega in gospodarskegaprograma ter avtor študije,dejal, »da se materiala v »zelenogradnji«naj ne bi uporabljalo, če jestrupen (toksičen) ali pa povzročarakava obolenja. Arhitekti, oblikovalciin graditelji, ki upoštevajo okolje,naj raje prioritetno uporabljajo manjstrupene nadomestne materiale (alternative)«.Glavni povzetek pomembnejšihugotovitev te študije je, da »to poročilomeče pravo luč na širše veljavnoprepričanje, da bo postopnoopuščanje uporabe PVC prinesloteko breme na pleča gospodarstva.Analiza upravičenosti, ki so joopravili raziskovalci na univerzi Tufts,ugotavlja, da je za skoraj vso uporaboPVC cenovno primernejši nadomestek(alternativa), če omogočaenakovredno ali celo boljšo izvedbo.V nekaterih primerih so PVC-ju cenovnoe primerljivi nekateri materiali,če se stroški izračunajo na osnoviivljenjske dobe izdelka. V drugihprimerih pa so nadomestni materialispet malo draji, a se bo njihovacena zaradi njihovega trnega deleanajverjetneje kmalu zniala.«Trišče sintetičnih membranDo nedavnega se je triščesintetičnih membran delilo na dvekategoriji: elastomere (npr.: EPDM) intermoplastike (npr. PVC)• elastomerne membrane vglavnem vsebujejo gumijasto osnovoin saje, kar jim daje visokemehanične lastnosti (brez ojačitve)ter odlični odziv na vremenskepogoje. So inercijske, t.j. okolju prijazne.al pa pri polaganju na objektuni moč uporabljati varjenja.Poleg tega pa se pri izvajanju za-htevajo še dodatki, ki temeljijo nasolventni osnovi.• termoplastične membrane vglavnem vsebujejo PVC osnovo inplastifikatorje (do 35 %). PVC jestrupen (toksičen), prisotnost plastifikatorjevpa lahko vodi do teavs kompatibilnostjo (npr. s polistireni).Poleg tega pa so plastifikatorjihitro hlapljivi, z leti se postopomaizluijo iz membrane, s čimervplivajo na okolje.TPO/FPA Sintofoil membrana je oblikovanatako, da zgoraj navedenepomankljivosti sploh ne pridejo vupoštev. Vnos etilen-propilenskegume v polipropilensko matrico ustvaripolimer, ki ima lastnosti standardnegapropilena in je izrazito mehak,zato predstavlja membranaproni (fleksibilni),inertni material, kinudi visoko izvedbenomonost konvencionalnegaelastomera teristočasno dopušča spajanjetrakov membranez varjenjem.Membrana TPO/FPASintofoil vsebuje leetilen in propilen, UVstabilizatorje in pigmenteter nobenihstrupenih oz. hlapljivihsestavin. Ker v njej nilateksa niti nobenedruge snovi je monauporaba materiala brezrizika. Torej lahko izvedemotoplotno varjenje brez, da bipri tem ustvarili emisijo strupenih dimovv ozračje.Sintofoil je torej sedaj poznan kotpopolnoma »zeleni« material. Zakaj?Surovine. TPO/FPA granule vsebujejoetilen-propilensko gumo, propilenskein posebne aminske (HALS)UV stabilizatorje. Vsi ti materiali soinertni in ne vplivajo na okolje.Proizvodnja FPA granul. »Catalloy«je patentirani postopek, ki gaje Basell razvil za proizvodnjo TPO/FPA granul. Postopek dovoljuje vnosetilen-propilenske gume v polkristaliničnipropilenski matrici (kalupu)neposredno v reaktor. Nima vplivana okolje.Proizvodnja Sintofoil membrane.Mešanica prosojnih granul in inertnihpigmentov se extrudira v oblikimembrane v italijanski tovarni Imper.Vključen ni noben drugi material.Sintofoil prav tako ne vsebujestrupenih elementov (npr. klorina).Sistem. Z gumo staplajoči se dodatkiso bili razviti na način popolne kompatibilnostis Sintofoil membranamiin pri tem upoštevajoč tudi skrb zaokolje. Posebna tehnologija vgradnjeponuja monost 100 % »zelenih«detaljev – sistem lepljenja, ki uporabljanetopna lepila, zaključevanje zFPA laminirano pločevino, itd.Zvari. Toplo-zračna vgradnja membranne proizvaja dimov in eliminirauporabo raztopnih prizvodov kot sočistila, lepila ali trakovi.Recikliranje. Specifikacija proizvodnjeSintofoil membrane dopušča uporabo10 % recikliranega standardnegaproizvoda. Prav tako se neprestanorazvija tehnologija za reciklacijo ojačanihin s filcem kaširanih membran.V vsakem primeru lahko Sintofoilmembrane recikliramo v stranskeproizvode ali seigamo v namenepridobivanja visoke energije brezonesnaevanja okolja.Na vašo zahtevo vam lahko posredujemotudi celotno poročilo.Vir: Imper Italia – Rubberfuse division, Mast sa,časopis Rubberfuse News, št. 13, junij 2004SINTOFOIL - opuščanje uporabe PVC 23

Osupljiv izgled, ki ga ustvarite, bo ostalnespremenjen mnogo letTrespa širi ponudbo Meteon Natural prints kolekcijeV preteklem letu uspešno vpeljana kolekcija fasadnih plošč Trespa Meteon Naturalprints se dopolnjuje s petimi novimi, sodobnimi oblikovanji, ki jih je, kakor tudiprejšnje, oblikoval oblikovalec Rolf Warda.Odsev divjineNatural print je našel svoj navdihv lesu kot naravnem viru in gradbenemmaterialu. Paneli, ki so navoljo v devetih različnih izborih, zizvirno Trespino kakovostjo prikličejov spomin čar tradicionalnega paneliranja.V sodobni arhitekturi predstavljajoNatural prints vez s svetomnaše narave.Naravni vir navdiha se odlično prilagajamodernemu gradbeništvu – samali v drubi Trespinega tradicionalnegaizbora proizvodov. Kot vsi paneliTrespa Meteon tudi Natural printssestojijo s 70 % mehkega lesnegavlakna, ki prihaja iz hitrorastočihiglavcev evropskih proizvodnih gozdov,in 30 % termovezočih smol.Vtis, ki trajaVisokokvalitetni fasadni paneli TrespaMeteon Natural prints nudijo polegimenitnega izgleda vrsto uporabnihpridobitev. Imajo prednosti, ki so jihnaredile tako priljubljene pri arhitektih,oblikovalcih in mojstrih – enostavniza montao in nepričakovanotrpeni. So zanesljivo vodoodporni,odporni na UV-sevanje, dolgotrajnobarvno obstojni, visokoodporni namehanske poškodbe in zelo enostavniza čiščenje. Vgrajeni ohranijo svojprvotni izgled mnogo let.Uporaba lesnih barv in efektov v moderniarhitekturi izraa odnos do narave.Ta je še posebej pomemben zainvestitorje, ki snujejo močno lastnoidentiteto. S tem pomeni Trespa Meteonprvo logično izbiro za vse. Razumljivo.Brezčasna lepota topline lesaPanele Trespa Meteon Natural printslahko izbiramo med devetimi oblikovanjilesa; vsak ima svojo vizualnoposebnost, vedno prepoznavno inzelo privlačno.Narava – naš virGozdovi, gore, travniki, reke, jezera,oceani in – kot se zdi – neskončnoodprto vesolje so podobe, ki nas vodijonazaj tja, od koder izviramo.Okolje z naravnim ravnotejem, vkaterem lahko harmonično ivimo zvsem, kar nas obdaja. Prostor, kjerlahko Narava del urbane pokrajinepovrne na pravo pot.24 TRESPA - Meteon Natural prints kolekcija

NW02 – Elegant Oakelegantni hrastSpominja na ivahen italijanski lahkihrast – mladostno, ljubko in barvito.NW01 – Loft Greygolobje sivaVtis blago sušečega se lesa– ustvarjalno, sodobno inavantgardno.NW06 – Montreaux AmberMontreaux jantarNaravna rumena toplina– neposredno, naravno in ivahno.NW03 – Harmony Oakharmonija hrastaNudi toplino temnega hrasta– tradicionalno, elegantno inprepoznavno.NW05 – Loft Browngolobje rjavaRjavi barvni spremljevalec golobjesivega – prefinjeno, privlačno invečno.NW07 – Montreaux SunglowMonteaux zarjaWhiskey rdeče rjave barve– neposredno, naravno ingostoljubno.NW04 – Pacific BoardPacifikObčutek lesa z oceana ali njegovebliine – klasično, eksotično in stilno.NW08 – Italian Walnutitalijanski orehToplina orehove barve– najpopularnejša od vsehnovodobnih lesnih barv, ki nudisodoben, topel in poseben vtis.NW 09 – WengePonovni razcvet elegance 60. letv temnem lesu – zlasti za barves poudarkom – tradicionalno,internacionalno s pridihomprvovrstnosti.TRESPA - Meteon Natural prints kolekcija 25

Kakovost zraka v zaprtem prostoru jezagotovljena z uporabo plošč Trespa VirtuonTrespa Virtuon je dekorativen, varen in higieničen notranji visokotlačni laminat,primeren za vsako, še tako zahtevno aplikacijo v prostoru, kjer se srečujejo ljudje. Vtem članku elimo predstaviti veliko pomembnost izbora pravega materiala z nizkostopnjo hlapljivih organskih sestavin za uporabo v notranjih prostorih. Temu kriterijuTrespa Virtuon popolnoma ustreza o čemer priča tudi poročilo Test report, št. No.208017-71-181, opravljeno v laboratoriju Eurofins Danmark A/S, julija 2003.Kakovost zraka v zaprtem prostoru(IAQ – Indoor Air Quality) in hitrohlapljive organske sestavine (VOC– Volatile Organic Compounds) sopomembni dejavniki, ki vplivajo nazdravje, udobje in delovno učinkovitostvsakogar, ki se zadruje vnotranjem prostoru. IAQ in VOC statematiki, s katerima se ukvarjajoštevilni znanstveniki in inštituti povsem svetu. V zvezi z njima lahko vprihodnjih letih pričakujemo še boljstroge dravne predpise.Izboljšanje in zagotovitev zdraveganotranjega okolja pomeni izboljšatikakovost zraka v zaprtih prostorih(ustvariti prave temperature terrelativno vlanost), zadostno dnevnosvetlobo, zadovoljivo prezračevanjestavbe (da se izognemo kopičenjuCO2 kot posledice dihanja in VOC),vsekakor pa preprečiti prisotnoststrupenih oz. draljivih snovi v stavbi.Strupene oz. draljive snovi solahko biološke (npr. mikrotoksini izplesni in alergeni iz hišnih pršic) alikemične narave. Organske snovi, kiprehajajo iz materialov v zrak, seimenujejo hitro hlapljive organskesestavine in so lahko popolnomaneškodljive ali pa izredno strupene.V okolju zaprtega prostora lahko izsledimomilijone različnih molekul,ki sodijo v skupino TVOC – popolnomahlapljive organske sestavine.Ena od takšnih je formaldehid, kise izloča iz lesa, lesenih panelov,stenskih barv, preprog, talnih oblog,lepil in mnogih drugih materialovter je najbolj poznan onesnaevaleczraka v zaprtih prostorih, vendar niosamljen primer snovi, ki se izločajoiz različnih materialov.26 TRESPA - uporaba plošč VirtuonVOC lahko vnesemo v okolje zaprtegaprostora s procesom čiščenjazraka (npr. sindrom bolne stavbe kotposledice neustreznega delovanjaoz. umazanega sistema zračnegahlajenja) ter z izločanjem snoviiz materialov, ki se uporabljajo vizdelavi ali opremi okolja zaprtegaprostora. Stopnja VOC je nija, čeje pritok sveega zraka od zunajzadovoljiv. Kadar je zunaj hladnoali pa izrazito vroče, pritok sveegazraka običajno zmanjšamo, s čimerzniujemo stroške ogrevanja oz.hlajenja, posledično pa povečamostopnjo VOC v notranjem prostoru.Posledice visoke stopnje draljivihkemikalij v okolju zaprtega prostorapa so manjša prijetnost bivanja,udobnost oz. delovna storilnost.Evropska skupnost je ustanovilaposebno delovno skupino, ki osredotočasvoje delo na kakovost zrakav zaprtih prostorih, saj postaja vsebolj in bolj jasno, da so potrebnadoločila, s katerimi bi lahko zaščitililjudi pred neustreznim počutjem inzdravstvenim tveganjem. Številnenesreče v zadnjih letih so pokazale,da je omejena skrb za kakovostzraka v zaprtih prostorih privedlado pritoevanja, sodnih sporov terzdravstvenega tveganja. Previdnostni odveč.Ameriška delovna skupina jenatančno proučila vpliv VOC izgradbenih materialov v zaprtihprostorih ter o tem napisalaporočilo.Glavne ugotovitve poročila:• skoraj vsi materiali v zaprtih prostorihizločajo manjše količinedraljivih ali strupenih sestavin;• postopki dnevnega čiščenja s čistilivnesejo VOC v zaprte prostore;• nekateri materiali lahko delujejokot nekakšni odtoki za VOC, npr.mavčnokartonske stenske obloge.VOC-odtoki le-te sestavine hitrovpijejo in jih nato počasi izločajo vokolje ter ga s tem onesnaujejo;to je priporočljivo upoštevati pribeljenju, čiščenju ali nanašanjulepil, če so prisotne VOC-sestavine;• nekateri materiali vpijajo vodo inustvarjajo prehranjevalno bazoza pršice; pršice izločajo v okoljestrupene snovi, ki lahko negativnovplivajo na zdravje;• postopek pregrevanja prostora predponovnim dekoriranjem (nekajdnevnosegrevanje notranjosti inistočasno močno prezračevanje)lahko znia koncentracijo neelenihsestavin v zaprtem prostoru, akljub temu ne zagotavlja popolnevarnosti;• udobje in varnost določa več dejavnikov,ne zgolj ugotavljanje stopnjeVOC-uporabljenih materialov;• plošče iz drobnih delcev (npr. vezaniles, MDF, iverne plošče, lesonitipd.), izločajo formaldehid, popolnazaščita pred tem pa ni mona.Pomembno je, da izberemo plošče,ki izločajo čim manj formaldehida;• lepila, tesnilna sredstva in smolevsebujejo VOC, ki so lahkostrupene ali drailne;

• za lepljenje preprog in talnih obloguporabljamo materiale, ki oddajajoVOC;• če so porozni materiali (npr. panelina lesni osnovi, mavčnokartonskestenske obloge ipd.) izpostavljenivlagi, lahko oddajajo strupenebiološke snovi, ki jih proizvajajopršice. Ti materiali zelo hitro vpijajovodo, a potrebujejo mnogo časa,da se izsušijo; ko so mokri, pršice vnjih pospešeno rastejo ter začnejoizločati po zraku leteče mikrotoksine,ki povzročajo »sindrom bolnezgradbe«.Kaj pomenijo te ugotovitvenam, ki se ukvarjamo zoblikovanjem notranjegaprostora?Pomembno je, da zelo natančnoupoštevamo končni namen notranjegaprostora. Če se v njem dlječasa zadrujejo ljudje, potem je trebaposkrbeti za neprestani dotok sveegazraka in previdno izbrati gradbenimaterial. Stopnja VOC naj bo kar seda nizka, saj le tako preprečimo, dabi zaprt prostor postal neprijazen,neudoben in vzrok za slabo počutje.Velik dotok sveega zraka je pomembentako pozimi kot poleti. Bolj kot seprostor uporablja, pomembnejši je dotoksveega zraka. Potrebno je nadziratitudi vsebnost CO 2 v prostoru.Od dobaviteljev dekorativnih materialovin pohištva zahtevajmo potrdilaali rezultate testiranj izločanja VOC.Če le-teh ne morejo posredovati, potemmoramo razmisliti o vzroku. Neuporabljajmo materialov, od katerihlahko pričakujemo škodni vpliv nanaše zdravje!Velika previdnost je potrebna šezlasti v primerih kondenzacije, pronicanjavode, mokrega čiščenja alikateregakoli drugega načina vnosavlage v zgradbo. Pršice se v mokremmaterialu pojavijo v roku 24-ih ur,kar ima za posledico pričetek oddajanjastrupenih snovi v ozračje.Kako pomembno jezagotavljanje kakovosti zraka vzaprtem prostoru?Ker ljudje e vrsto let oblikujejonotranje prostore brez kakšneposebne pozornosti na kakovostzraka v njih, se zdi, da zagotavljanjekakovosti zraka v zaprtem prostorudejansko ni posebej izpostavljenanaloga oblikovanja interierja. Todri in tudi ni razloga za paniko.Večina materialov je sprejemljivovarnih in v večini zgradb je dotoksveega zraka relativno dober.Vendar pa je v primerih, ko imamoopravka z bolehnimi ljudmi (npr. vzdravstveno-negovalnih centrih) aliv prostorih, kjer je močno prisotnavlanost (npr. v plavalnih bazenihSlika 1: supermarket Tuš Ljubljana VičSlika 2: upravna zgradba Komunala PtujSlika 3: dom ostarelih Črni vrh nad IdrijoSlika 4: kavarna Leonardo CeljeSlika 5: stanovanjski objekt Energoplan, v Ljubljaniin sanitarnih prostorih), potrebnoposkrbeti za večjo končno zaščito. Česo ljudje bolni, oziroma je ogroenonjihovo zdravje, moramo poskrbetiza varnejšo prilagoditev notranjihprostorov. Enako velja za šole in vrtce.Trespa Virtuon je zelo priljubljen materialza uporabo v okoljih, kjer sesrečuje mnogo ljudi. Oblikovan jetako, da ustreza najvišjim varnostnimin higienskim normativom, odporenje na vlago in ga je enostavno čistiti.Noben drug material ne nudi takšnepalete uporabnih lastnosti. Nekajpomembnejših podatkov:• Trespa Virtuon ne vsebuje halogenov,biocidov, pentaklorfenola,topnih sestavin, tekih kovin alizaščitnih sredstev;• Trespa plošče lahko nameščamomehansko brez uporabe lepilin tesnilnih sredstev, ki bionesnaevali zrak v zaprtemprostoru;• Trespa zahteva le malovzdrevanja, čiščenja in barvanja;• Trespa ne deluje kot VOC-odtok;• Trespa je material na lesni osnovi,narejen iz čistega lesa. Oddaja lemalo formaldehida, tj. maksimalno30 % stopnje najvišje E1-klasifikacijeza oddajanje formaldehida tevrste plošč;• Trespa ima zelo nizko VOC-vrednostglede na ICDLI deklaracijo inporočila inštitutov;• Trespa ni hranilno okolje za pršiceniti v svojem jedru niti na svojipovršini; v njej pršice ne morejoiveti in v tem pogledu zdravju niškodljiva;• Trespo lahko uporabljamo za izvedbopovršin, ki pridejo v stik z ivili,saj ne vpliva na njihov vonj, okusali varnost.Vsi ti podatki seveda niso edini razlog,da po Trespi posega vse večzadovoljnih uporabnikov, zlasti pa napodročjih zdravstvene nege, kopališč,sanitarnih prostorov in javnih zgradb.V Sloveniji lahko kot dober primernavedemo sistemsko rešitev oblogesten v trgovinah Tuš. Gre namrečza popolnoma varno in drugačnokončno oblikovanje, ki traja.S poročilom o preizkusu Test report,No 2080017-71-181, izdano julija 2003,se lahko seznanijo vsi zainteresirani.TRESPA - uporaba plošč Virtuon 27

Creatonov fasadni sistem Tonality ponuja ševeč monosti izvedbCreaton je v preteklem letu razširil program fasadnega sistema Tonality na 9 različnihtonov strukturno obarvanih plošč, 3 površinske strukture, 2 nova višinska rastra in 3tipe podkonstrukcij, kar nudi arhitektom še več monosti pri načrtovanju.Creatonova opečna fasada Tonalityje novost v našem programu. Polegarhitektonskih prednosti nam s svojimnaravnim izgledom zagotavljatudi vse gradbeno-fizikalne prednosti,ki jih nudijo prezračevane fasade.To so predvsem izredna parodifuzijskaodprtost sistema, odpornost protipreboju toplote v poletnem obdobjuin s tem neprimerljivo boljše bivalnougodje v takšnem objektu.Kreativnost v barvah in površiniUporabniki lahkopo novem v kolekcijiTonality– Classic izbirajomed devetimi osnovniminaravnimibarvnimi toni,pri katerih so elementistrukturnoobarvani skozi celotnodebelino.Te plošče imajoveliko prednostpred engobiranimiali glaziranimi,saj se obmorebitnemobkrušenju mehanskapoškodbazaradi strukturneobarvanosti napovršini ne vidi.Tonality Classicpa zaradi strukturneobarvanostinudi tudi zanimivemonostipovršinskih obdelav,saj lahkopoleg običajnegladke izbirate šepeskano ali narebrenopovršino28 TONALITY - Creatonov fasadni sistemelementov. Izbor barv v kolekcijiClassic tvori skupaj s površino ploščposebno harmonijo, ki daje vsakifasadi plemenit in suveren izgled.Kreativnost v rastrihPoleg dosedanjih treh višinskih rastrov– 175, 200 in 225 mm – sta sedajna voljo tudi dva nova, in sicer 150in 250 mm. Zaradi velikega zanimanjaarhitektov pa napovedujejodo konca leta 2004 tudi elementedoline 700 mm, katerih poskusneserije so e izdelane in so v fazi mehanskihpreizkušanj.Kreativnost pri izvedbiCreaton je razvil tri različne sistemepodkonstrukcij. Sistemu Classic, stase pridruila še njegova izpeljankaAdoptiv in povsem nov sistemBolzen, ki je še posebej zanimivzaradi svoje cenovne konkurenčnosti.Sistemi se med sabo razlikujejo porazličnih monostih izvedb vertikalnihfug, vogalnih zaključkov in izborabarv, vsi pa omogočajo enostavnoreševanje najzahtevnejših detajlovna fasadah.Da se izognemo terminološkim nesporazumom,govorimo pri tej fasadio dveh podkonstrukcijah. Primarnapodkonstrukcija je osnovna, njeno pritrjevanjev nosilni zid pa popolnomaenako kot pri drugih prezračevanihfasadah (npr. iz Trespa plošč ali pločevinastihpanelov). Pri statičnemizračunu moramo upoštevati le večjomaso opečnih elementov, ki znašapribl. 32 kg/m 2 . Sicer pa je lahko aluminijastaali lesena, oziroma kombinacijaobeh (aluminijaste konzolein lesene vertikalneletve). Količina oz. gostotapodkonstrukcije je odvisnaod rastra fasadnihplošč, ki je 400 ali 450mm, kar pomeni porabopribl. 2,1–2,5 tm podkonstrukcijena 1 m 2 fasade.Druga oz. sekundarnapodkonstrukcija pa je del sistemaTonality in jo sestavljajo različnitipi profilov – obešal, na katere seobešajo opečni elementi.V osnovi je sekundarna podkonstrukcijane glede na sistem (Classic,Adoptiv, Bolzen) sestavljena iz trehrazličnih profilov (obešal):• profil za izvedbo osnovne površinefasade;• vogalni profil za izvedbo zunanjihvogalov fasade ali špalet;• končni profil za izvedbo zaključkovfasade ali notranjih vogalov.Poleg navedenih obstajajo še številnidrugi profili, ki omogočajo izvedborazlično širokih vertikalnihfug, pa tudi izvedbo z izpuščanjemposameznih fug, pri čemer se večelementov stika eden do drugega,vsaka tretja ali četrta fuga pa je izvedenav normalni ali celo povečaniširini, pri čemer dobi fasada izgledizvedbe z zelo dolgimi opečnimi elementi.Za ta način izvedbe je še zlastiprimeren sistem Adoptiv, saj so navoljo posebni vstavki v širinah od 2do 30 mm za zaprte ali odprte fuge.Sistema Adoptiv in Bolzen sta dobavljivav poljubnih barvah, medtem koje vertikalna fuga pri sistemu Classicvedno črna.

CLASSIC SISTEMOsnovni sistem pritrjevanja- aluminijast profil;- s tesnilom iz črne neoprenske gumeNosilni profil sčrno neoprenskofugo širine 8 mmADOPTIV SISTEMPodkonstrukcija iz aluminija;Fleksibilne fuge v zaprti 2 in 8 mm ali odprti 2-30 mm izvedbi - tudi v barvah;vertikalni nosilni profil dobavljiv v različnih globinah(31 mm, 41 mm, 51 mm, 61 mm)8 mm širokaodprta fuga vsrebrno sivi barviz aktiviranimdemontanimvarovalom npr.proti vandalizmuBOLZEN SISTEMCenovno naugodnejši sistem pritrjevanja,kjer sta fuga in obešalo intergrirana venem profiluČrno lakiranBolzen profilz 8 mmširoko fugoTONALITY - Creatonov fasadni sistem 29

Današnja šolska igrišča – z igranjem se učimoDober primer z mednarodne šole v AmsterdamuJeanette Fich Jespersen, M.A., direktorica KOMPAN InstituteDanašnja šolska igrišča se lahko v svoji velikosti med seboj zelo razlikujejo, a je skorajvsem skupna ena sama stvar – ne razlikujejo se mnogo od igrišč iz preteklosti preddvajsetimi ali celo štiridesetimi leti, ko so se otroci znali igrati brez vsega – morda les koščkom oglja, ki so ga našli na poti v šolo. Zakaj naj bi spremenili današnja igrišča,če pa nam njihova ustreznost popolnoma zadošča? Poleg tega je šola le prostor zaučenje, mar ne?MladostnikiEna od sprememb je bila blaginja.Kar zajetno število mladostnikov vstarosti od osem do štirinajst let imavse več in več epnine, ki jo lahkozapravijo po mili volji. V Angliji najbi otroci v tem starostnem obdobjuskupaj prejeli kar 2,7 bilijonadolarjev letno v obliki epnin, ki jihpotrošijo za (digitalne) igrače, glasboin prigrizke.V svetu se igrišča soočajo z močnokonkurenco časa, ki ga mladostnikiporabijo za medijsko-zabavno industrijo.Ta denarna neodvisnost otrokima za posledico dejstvo, da hitrejedozorevajo vse mlajši in mlajši otroci.Njihovo odraščanje pohiti in njihovapuberteta se pojavi zgodaj, nazgodnjem nivoju pa privzamejo tudinajstniško kulturo. Torej potrebujejomladostniki dober razlog za fizičnoigro, saj se vendar igra razume kototroško vedenje. Vsekakor je to velikizziv ne samo za industrijo igralneopreme, temveč tudi za drubosamo, v kateri sta debelost in ilnosrčnaoslabelost narasli e do skrbzbujajoče stopnje in sta nedvomnoposledica pomanjkanja gibanja.Šolska igrišča v vlogi nosilcevkultureIzziv pripraviti otroke do gibanja bimoral spodbuditi predvsem šole, sajle-te e dolgo niso več zgolj okoljeza pridobivanje znanja, ampakigrajo glavno vlogo pri socializaciji(podrubljanju) naših otrok. Šola jezanje največji nosilec kulture. V temsmislu pa pogled na otroška igrišča30 Današnja šolska igriščaširom po Evropi ni prav spodbujajoč.Na večini otroških igrišč so prijetnišportni tereni, ki jih v glavnemzasedajo deset let stari dečki – ljubiteljinogometa. Aktivnosti za otrokev starostnem obdobju od pet do desetlet so omejene na nekaj gugalnicin plezal, ki omogočajo le nekajfizičnih izzivov. Deklice, starejše oddeset let, imajo le malo ali skoraj ničmonosti. Gledano z otroškega vidikaje torej edini moni zaključek ob pogleduna stanje otroških igrišč ta, daigra sploh nima nobenega pomena.Uporabljaj ga ali pa boš obnjega!Na vso srečo pa nekatere šole vendarlevloijo več denarja in časav njihove zunanje površine, saj jesplošno znano, da je učenje povezanos fizičnimi spretnostmi. Aktivnoivljenje z igro, gibanjem in športomdela človeško bitje ivahno in zdravo.Cerebellum oz. mali moganikoordinirajo naš proces spoznavanjain ivahne motorične spretnostiter se najbolj spremenijo ravno vnajstniških letih, kar je dober razlogza prepričanje, da so mladostniki, kise dosti gibajo, tudi boljši učenci.Dr. Jay Giedd, direktor Narodnegainštituta za duševno zdravje, Bethesda,USA, pravi: »Zdi se, da sta odmorin igra prvi stvari, ki so ju v hudihčasih črtali s šolskega kurikuluma.Pa vendar sta lahko prav tako alicelo bolj pomembna kot kateri odučnih predmetov, ki jih morajo otrociposlušati … Mislimo, da princip»Uporabljaj ga ali pa boš ob njega«velja tudi za male mogane. Če malemogane treniramo in jih uporabljamotako za fizične kot učne aktivnosti,bomo spodbudili njihov razvoj«.Mednarodna šola vAmsterdamuMednarodna šola v Amsterdamu jenaredila velik korak v igri na šolskemdvorišču in k igralnemu okolju. Kergre za novo šolo z antropofozijsko(človekoslovno) arhitekturo, je celotnopodročje zelo privlačno. GospaEvelyn Van Ramshorst, učiteljicana mednarodni šoli, je bila izbranaza koordinatorico igrišč in je izvedlanalogo oblikovati igrišče, ki se je nakoncu pokazalo tako za igralno kotučno okolje. Vzpostavila je stike ssvetovalcem KOMPAN Play Institutena Nizozemskem, gospodom JanomOomsom, rezultat njunega dela pa ječudovito igrišče za otroke od drugegado šestnajstega leta starosti, ki galahko mirno priporočimo kot nebeškoigrišče na zemlji.Šolsko igrišče je razdeljeno na notranjein nekaj zunanjih dvorišč. Zaprtonotranje igrišče je v glavnem namenjenoza igro otrok do šestega letastarosti, ki ima osnovno tematikoter peščene igralne kotičke z razstlinjemz vseh celin. Mnogo igralnihpripomočkov je nameščenih vzdoltlakovane pešpoti po sredini igrišča.Zunanja igrišča so razvrščena v prostoreza otroke različnih starosti odšest let dalje. Klasični prostor z gugalnicamije od ostalih površin ločenz grmičevjem; veliko je tematskeigralne opreme ter manjših površin,namenjenih za igro otrok, starih dodvanajst let.

Na igrišču KOMPAN GALAXY – zaosem do dvanajst let stare otroke– so vrtiljaki, naprave za plezalne aktivnostiin aktivnosti za ravnoteje,kjer lahko otroci starejši od šest letvadijo in utrjujejo svoje spretnostiravnoteja in koordinacije.Ker sta ustvarjalnost in domišljijazelo pomembni pri igri otrok nadšestim letom starosti, je za njih navoljo veliko gozdnato področje za napetedogodivščine, mdr. celo nihajočimost preko vodnega potoka.Šola pa nudi tudi redko, a zeloprimerno igrišče za otroke, starejšeod dvanajst let – površina za igre zogo, ki je obdana z mreo, na zunanjistrani pa so različne površine zadruenje z opremo »izdelaj-razstavi«,ki jih zlasti uporabljajo dekleta, koopazujejo fante pri igri z ogo. Tioddelki so vsekakor smiselni, zlastiker vemo, da dekleta – statistično– v najstniški dobi iz različnih razlogovne uporabljajo igrišč toliko kotfantje; eden od pomembnejših razlogovje ta, da tukaj pač ni prostoraza dekliško obnašanje. A na mednarodnišoli v Amsterdamu tozadevnoni tako!Mednarodna šola v Amsterdamu jeneobičajni primer ogromnega vlaganjav igralne površine šolskihigrišč, je pa tudi primer, da neka investicijane more biti prevelika. Mivlagamo v prihodnost naše kultureali po besedah gospe Van Ramshorst:»Dokler nismo dobili tega igrišča,sem kot učiteljica vedno mislila, daje čas odmora dober za otroke, da seznebijo svoje prekomerne energije.Sedaj pa vidim, da je šolsko igriščeučno okolje! Otroci se tam res velikonaučijo.«Igrajmo se, da odrastemo – telesno,učno, drubeno, čustveno in ustvarjalno!Šolska igrišča so za današnjo generacijoveč kot samo telesna aktivnostin igranje. Edinstvena igralnaokolja so učna okolja za telesne,spoznavne, drubene, čustvene inustvarjalne sposobnosti. Igrišča imajopomembno drubeno vlogo, saj soeden od zadnjih prostorov, kjer seotroci srečajo, preden gredo v klubeali učilnice in kjer se vse dogaja nanjihov način. Igrišča pa so pomembnaše iz enega razloga – otrokomiz druin z nijimi prihodki nudijobrezplačno monost za razvoj in aktivnost.Po statistiki otrok s prekomernoteo so le-ti močno zastopani!Današnja šolska igrišča 31

Igrati se pomeni učiti se in se pri tem tudizabavati!Poskusimo pogledati svet skozi otroške oči – so vrtci v osnovi ustvarjeni za otrokeali odrasle?Za otroke v starosti od dveh do šestihlet pomeni igra glavni vir njihovegarazvoja. Igrati se pomeni učiti se inse pri tem tudi zabavati. ivahnamotorična igra je njihova glavnapotreba in zunanjost vrtca temupopolnoma ustreza, saj ponuja dovoljprostora za glasno vpitje otrokin njihovo veselo kriljenje z rokami,poleg tega pa omogoča igrivemu pridobivanjuizkušenj, da postane nujnidel ivljenja naših otrok v obdobju,ko opazimo, da le-tega pri našihmalčkih primanjkuje.Kot odrasle osebe lahko otroškoaktivnost na prostem pospešimo– kot skrbniki in starši. Vendar pa sestopnja aktivnosti dvigne, če smosposobni omogočiti igralne aktivnostitakrat, ko otrok eljo po aktivnostitudi izrazi. Majhni otroci potrebujejoigrišča, ki ustrezajo njihovim zahtevamin so oblikovana na osnovipoznavanja današnjih otrok v vrtcih.Pogosta opaanja strokovnjakov zaigro po vsem zahodnem svetu sozelo podobna – pogosto so otroškaigrišča, še posebej tista na javnih površinahin mestnih igriščih, poligonza oblikovne zamisli odraslih (pa najbodo to arhitekti ali pa otroški pedagogi),ki pogosto uresničujejo idejo,da naj bi koristilo otrokom, kar samirazmišljajo, ne pa tisto, kar si otrocidejansko elijo. To se pogosto izkaetudi doma, saj se otroci ne igrajo skupljeno igračo, ampak najdejo velikoveč zaposlitve z enostavnimi,vsakdanjimi predmeti.Vrtec deluje kot dom, saj navsezadnjeotroci v vrtcu preivijo skoraj tolikočasa, kot traja delovnik. Posebnosttega vrtca je tudi to, da otroci pri igriuporabljajo prava orodja in predmeteiz vsakdanjega ivljenja; torejne kakšnih plastičnih imitacij, ampakprava kladiva, eblje, klešče, kuhalnice,lonce, pravo moko ipd.; v vrtcuimajo v ogradah tudi kokoši, zajceidr. Njihovo igro in dejavnosti naigralih spremljajo strokovnjaki vrtcaKompan, saj so to za njih neprecenljiveizkušnje in laboratorij za raziskavootroške igre. Tako pridobljeni podatkiin podatki od vzgojiteljic jimpomagajo pri oblikovanju vednonovih in še bolj dovršenih igral.Zanimiv podatek je tudi ocena zadovoljstvastaršev, otrok in vzgojiteljicv vrtcih na Danskem. Povprečjeza celotno Dansko je 46 %– stopnja zadovoljstva za vrtec FourSeasons znaša 93 %!Poleg tega vrtec »Štirje letni časi«obljublja staršem tri zanimive stvari,ki bi lahko postale moto vseh vrtcevpo svetu – ko bodo prišli njihovi otrocidomov, bodo umazani, utrujeni inzelo veseli ob koncu dneva, ki so gapreiveli v igri!Fotografije: KOMPAN – vrtec »Štirje letni časi«Poseben primer je otroški vrtec KOM-PAN v občini Ringe na Danskem,imenovan »Štirje letni časi«, ki gaobiskuje trideset otrok v starosti odtreh do šestih let. Vrtec ivi v KOM-PAN-ovem duhu prepričanja v igroivega bitja. Otroci preivijo priblino80 % časa na prostem – na 3.000 m 2veliki površini, polni otroških igral.32 Igrati pomeni učiti se in pri tem tudi zabavati

Kompan Freegame – druenje in igraRevolucionaren koncept športnega igrišča, ki poleg različnih športnih aktivnosti nuditudi prostor za druenje mladih»Meet & move« (druiti in gibati se)je osnovni moto tega zanimivegaprograma.V svetu mladostnikov se igranje hitropreobrne v šport in tekmovanje, sajsta igra in tekmovanje zanje zelo zabavna.Prijetno je opazovati in bitiopazovan. Mladostniki iščejo neodvisnostin mesta za druenje, kjerso lahko sami s svojimi vrstniki, sajjim druenje s prijatelji zelo velikopomeni.Kompan Freegame je bil razvit z namenom,da bi mladi raziskovali prednostišporta in druenja. Primeren jeza igro skoraj vseh starostnih skupin.Najmlajši se bodo morda manj posvečališportu, starejši pa bodo ure inure igrali svoje priljubljene športneigre. Vedno je odprt za igre, kakortudi za sklepanje prijateljstev, razvojosebnosti in učenje pravil obnašanjav drubi. Je prostor za fizične aktivnosti,ki spodbujajo mladostnike kaktivnejšemu ivljenjskemu slogu.Mladostniki so starostna skupina, kije pogosto pozabljena, ko govorimoo prostorih za oddih – preveliki soza otroška igrišča, športna igrišča pane pokrivajo vseh njihovih potreb.Z različnimi napravami in vsestranskovidljivostjo, ki dajejo uporabnikomobčutek varnosti, nudi KompanFreegame mesto vsem, ki raziskujejoatraktivnost športa – slast zmagovanja,prenašanje porazov in uitekdruenja.Širok vstop na igrišče zagotavljadostopnost za vse in s tem tudivključevanje vseh. Mladostnikiz disfunkcijami imajo dostop doaktivnosti, so lahko del igre alitam samo počivajo in opazujejoigralce. Oblikovanje igrišč omogočaopazovanje vsega dogajanja okrognjih, istočasno pa daje občutekvarnosti in motivacije za druenje.Masivna in stabilna konstrukcijavzdri vsa gibanja in aktivnosti terzaradi tega privlači mnoge skupineuporabnikov.Osnovo predstavlja masivna kovinskaograja, na katero so pritrjeni odbojnipaneli ali deske, istočasno papredstavlja počivališče za utrujeneigralce, prostor za sedenje in opazovanjeigralcev ali samo za druenje.To pomeni, da Kompan Freegamenudi monosti vsem udeleencem inobiskovalcem.Igrišče je prilagodljiva igralna površina,s koti odrezanimi pod kotom45 o , kar onemogoča agresivne točke,kjer bi se igra zaustavljala in zatovedno tekoče poteka. Na masivnovroče cinkano jekleno ogrodje solahko pritrjene 19 mm debele UV-stabiliziranein obarvane HDPE-plošče,ki zahtevajo zelo malo vzdrevanja,kljub visoki odpornosti in trajnosti,ali pa zelo odporne deske iz skandinavskegabora. Za varnost je poskrbljenoe v zasnovi, saj so vsi kovinskideli okrogli, nikjer ni ostrih robov,vsi pritrdilni vijaki pa so varno skritipod zaokroenimi plastičnimi pokrovi.Modularna zgradba oboda oz. ograjeomogoča prilagajanje igrišča velikostizemljišča, ki je za to namenjeno, sajlahko z dodajanjem ali odvzemanjemsegmentov doline 2 m naredimoigrišča velikosti od 12 x 20 m pa vsedo 20 x 40 m.Multigoal je osnovni element širine 7ali 9 m in s povišano odbojno ograjo,v katerega je vgrajen gol (v njegovinotranjosti je tudi vhod na igrišče),nad golom pa je na višini 3,05 mpritrjen košarkaški koš.Sprijazniti se je treba le s tem, daKompan Freegame nima pravih dimenzijkošarkarskega igrišča nitiigrišča za odbojko, tenis, badminton,nogomet, rokomet ali hokej, vendarpa omogoča igranje vseh teh športov.S tem daje mladostnikom monost,da pri vseh teh igrah uveljavijo povsemnova pravila, oziroma samo dodajonekatera nova ali pa igrajo poustaljenih pravilih.Koncept tovrstnih igrišč je močnouveljavljen v Franciji, Španiji, Belgijiin Nemčiji, kjer je predvsem v podeelskihkrajih to edino športnoigrišče, ki istočasno omogoča igranjeveč različnih športov, za kar bi sicerpotrebovali vsako posebej.Zaradi specifičnosti in razdrobljenostislovenskega prostora je koncepttovrstnih igrišč zelo primeren tudiza mnoge naše kraje, kjer si mladi vdomačem okolju elijo športnih igriščza mali nogomet, košarko ali tenis,vendar pa so za vse to potrebna velikasredstva in predvsem velikodragocenega prostora, ta igrišča panato tudi pogosto samevajo. KompanFreegame nudi vse te aktivnostina enem mestu, kar pomeni, da jetakšno igrišče veliko bolj uporabno inizkoriščeno.KOMPAN FREEGAME - druenje in igra 33

Sejemski in kongresni kompleks Malaga– Morje iz jeklaHaver & Boecker referencaProjekt, ki so ga razvijali dlje časa, je bil z več javnimi naročili realiziran v letu 2003.Arhitekt Angel Asenio si ga je zamislil kot »morje iz jekla« v tlorisni površini 62.045m 2 , preteno izdelanega iz jekla in drugih kovin.Zasnovan kot večnamenski objektje celoten kompleks po formiin funkciji sestavljen iz dveh jasnorazdeljenih delov. Prvi se raztezav ravnini in nudi prostore, namenjenerazstavam, kongresom in gastronomiji.V smeri proti morju je celotnaglavna fasada zaščitena s 130m dolgo, 20 m široko in 9 m visokomarkizo v valoviti formi, ki predstavljaenega najmarkantnejših pogledovobjekta. Sestavljena je iz ok.400 sestavnih elementov iz tkanihičnih mre Haver & Boecker DOKA-MONO 1601 v skupni površini 5.600m 2 in v najrazličnejših formatih tergeometriji. Doline elementov segibljejo med 1 do 25 metrov. Elementiso preteno trapeznih oblik,na podkonstrukcijo pa so preko napenjalnihprofilov napeti s posebnimiviličastimi vijaki.Izvedena markiza je bila arhitektuin njegovi skupini tako všeč, da so zmrenimi elementi eleli zakriti tudiceloten strop glavne avle v skupnipovršini 2.000 m 2 . Mreo, ki je bilaizdelana po njihovi specifikaciji, so vtovarni izvedli kot kasetne elementetrapeznih oblik. Osnovne oblike 3–6m dolgih elementov in širine ok. 1,5m so bile izdelane v tovarni, nato papritrjene na podkonstrukcijo. Polegarhitektonskega efekta se je v vhodniavli močno izboljšala tudi akustika.Naslednje naročilo za Haver & Boeckerpa je bil osvetlitveni otok nastropu glavne hale. Blok površine250 m 2 je izdelan iz sedmih kasetnihelementov trapeznih oblik in mree,izdelane po lastni specifikaciji, v kateregaje vgrajenih 40 integriranihsvetil.Materiali, uporabljeni v notranjosti,so preteno marmor in plemeniti les.Razstaviščne hale se razprostirajona površini 17.000 m 2 , glavna restavracijaza 2.000 ljudi pa je največjav Malagi. Dva avditorija s po 1.600sedei in konferenčna hala za 960oseb so opremljeni z najsodobnejšotehnologijo.Vir: Judith Ahlke, Haver & Boecker34 REFERENCA - kompleks Malaga

Senčila na zahodni in juni fasadi poslovne stavbeHaver & Boecker referencaAvtorji: Vozlič arhitekti, Matej in Vesna VozličSenčila so pogosto najizrazitejši element fasade. Navadno gre za drobno strukturiranepovršine, za rastre lamel in podobno.Fasada poslovne stavbe Linde MPAv Ljubljani je ploskovno artikulirana,zato je bila izbira senčila nekolikoneobičajna. Arhitekt se je odločil zamreasto kovinsko tkanino Haver &Boecker.Izbrano pletivo idealno prestrezapremočne june in zahodne arke,obenem pa dovoljuje svetlobi prostvstop v prostore. Transparentnamrea funkcionira tudi kot zastor.Zato je senčilo lahko fiksno, karpomeni preprosto pritrditev.Stavba Linde je delena velikegazanimanja strokovne javnosti tudizaradi izbranih in inovativno vgrajenihmaterialov.REFERENCA - poslovna stavba Linde 35

Fasade Mercator centra v CeljuAvtorica: Jelka Šolmajer, univ. dipl. ing. arh., Ljubljana, oktober 2004Pri urbanističnem načrtovanju Mercator centra v Celju (z multikinom) je bilo prvotnoizhodišče uskladitev našega, razmeroma velikega objekta z nogometnim stadionom,ki je bil tudi v nastajanju. Naš objekt ni le zdruil funkcije nakupovalnega centra inmultikina, objekt ima tudi garao, ki slui potrebam tako centra kot obiskovalcemnogometnega stadiona (tudi izven časa delovanja centra) in tudi na tak način odraainvestitorjev odnos do športa.Promenada, ki jo ustvarjata paralelnifasadi obeh objektov, se bo v prihodnostilahko navezovala na pešpot poGolovcu in je hrbtenica celotnegašportno-nakupovalnega kompleksa.Tesna naslonitev nakupovalnega objektaob Golovec pa je za dostavnadvorišča ustvarila naravni zaslon invidno poudarila le tri fasade.Arhitekturno oblikovanje teh trehfasad izkazuje prizadevanje, kakoomehčati fasadno ovojnico, ki je prinakupovalnih centrih praviloma introvertna,ter jo narediti vsaj delnotransparentno, hkrati pa omiliti velikedimenzije centra.V primeru naše promenade, obrnjeneproti stadionu, smo dosegliodpiranje fasade s kombinacijo steklenefasade v spodnjem delu (v katerise v slučajnem, igrivem ritmupojavljajo transparentna okna aliizlobe v potiskanem delu stekla,za katerega smo rahlo inspiracijopoiskali v naravi) in Trespa fasade vzgornjem delu. V široki paleti svetlih,pastelnih barv serije Meteon smozlahka našli barvo (sivo vijoličenton), ki se je vklopila v modrikastoulico promenade, in ujela z zelenkastimtonom vhodne mikroliniranefasade. Ta barva je v kombinaciji ssrebrnimi senčili nadsvetlobe tudiprevladujoča z Opekarniške, akcentpa tvori povišana medetaa s Trespaploščami v svei zeleni barvi.V objektu smo, kot je e pravilo,predvideli tudi ukrepe za varčnorabo energije, ki so postali standardniv naših centrih (poleg ustrezneizolacije še talno ogrevanje in hlajenje,prezračevanje z izpodrivnim36 REFERENCA - Mercator center v CeljuObjekt:Mercator center Celje (z multikinom)Investitor:PSM Mercator, Dunajska 107, LjubljanaLokacija:Celje, OpekarniškaPovršina nakupovalnega dela objekta:11.000 m 2 , garaa 11.000 m 2prezračevanjem z difuzorji, vgrajenimiv stenske delilne elementemed lokali, izrabo odpadne energijehladilne tehnike ter akumulacijo toplote,ki prodira skozi stekleno strehov tla). Prav tako stalnica v naših objektihje naravna osvetlitev glavnenotranje ulice (delno kot nadsvetloba;glavni atrij, ki je stičišče poti,pa kot steklena streha). Ulica, ki vodiproti multikinu, pa z barvnimi efektiprelije pot iz svetlega (nakupovalnega)v temnejši svet filmskegatraku. Streha centra, tako nagnjenihdelov v atriju kot ravna streha prodajnihpovršin, je pokrita s Sintofoilom.Prvič smo pri Mercatorjevih objektihuporabili zunanja igrala Kompan injih umestili ob vhodni terasi pizzerije.Kvalitetno oblikovanje igral, pa tudidomiselni načini igranja in uporababarv so se v praksi dejansko pokazalikot obogatitev objekta.Avtorica:Jelka Šolmajer, u.d.i.a.Generalni izvajalec:Gradis, JeseniceSteklena fasada:Almont, Slovenska BistricaJeklena konstrukcija, pločevinastisendvič:Trimo, Trebnje

Mestotvorna arhitekturaAvtorji: Vladimir Koelj, u.d.i.a. s sodelavcema Jagodo Ličina, u.d.i.a. in Matejem Bartolom, u.d.i.a.Predvideno območje CO5/2 je ujeto med Masarykovo in Resljevo cesto, Kotnikovoulico in e obstoječi stanovanjski objekt L5 – Stara plinarna.Stanovanjske objekte smo postavilipravokotno na e obstoječi objektL5 – Stara plinarna tako, da bi obstoječemuobjektu in novim objektomdali čim več zraka in svetlobe terodprtih vedut.Da bi s sanitarnih in humanih vidikovzagotovili visok nivo bivanja, smoobjekte kar se da razmaknili, in to za20 m.Z vidika elje investitorja po majhnihstanovanjih so gradbene mase, ki solocirane v smeri S–J, odlično postavljene,saj s tem dobivamo vzhodnoin zahodno orientacijo.Območje je glede na disperznostprometnih tokov pešcev zasnovanotransparentno, saj se tu mešajo peštokovi z več smeri (bliina prometneglave, kliničnega centra itd.).Kljub transparetnosti pa ustvarjamopol javni prostor med stanovanjskimiobjekti.Stanovanjski del in javni del smorazdelili z zeleno bariero – drevoredom,in to z raščenim drevjem.Pričujoči projekt obdeluje prvo fazostanovanjske pozidave, to je objekt C1in C2, ter pripadajočo klet z uvoznimain izvoznima rampama, ki bosta funkcioniraliza celotno območje.Vhodi v stanovanjske lamele inlokale so predvideni bodisi pod arkadamiali pod stekleno nadstrešnico.Osnova zasnove stanovanjskih objektovje ta, da ob svetlem in prezračevanemvertikalnem jedru nizamostanovanjske enote.Objekta C1 in C2 imata predvidenipo dve vertikalni jedri. Na eno vertikalnojedro, ki sestoji iz stopnišča indvigala, se napajajo največ 3 stanovanjskeenote.Na eljo investitorja smo zasnovali50 % velikih in 50 % malih stanovanj.Tako ustvarimo eleno strukturovelikosti stanovanjskih enot.V zadnji – terasni etai so zasnovanaterasna stanovanja, ki omogočajovečjo kvaliteto bivanja (zelena soba).Terase so orientirane na zahod.Fasadne linije so pri stanovanjskoposlovnihobjektih C1 in C2 na stranijeder poravnane, medtem ko se nastrani stanovanjskih enot lahko prilagajajostrukturi stanovanj. Zasnovaobjektov je taka, da se objekti medseboj razlikujejo, saj nočemo ustvaritiuniformiranosti, pa čeprav bododoločeni gradbeno-arhitektonski elementienaki. Fasadi objektov C1 inC2 sta mestotvorni, saj se objektanahajata v urbani strukturi mesta.Fasadno platno je določeno v kombinacijiometa teranova ter fasadneopeke CREATON Tonality.Pritličje obeh objektov je oblečeno sploščami TRESPA, v enakem materialupa so finalno obdelane vse loggiein balkoni, na klima balkonih pa smodali objektoma prepoznavni pečat zmodro in zeleno barvo, nenazadnjepa z barvo ločimo objekta tudi poprepoznavnosti.V svetlih stopniščih so vertikalnajaška dvigala ter portali dvigala oblečenis TRESPA ploščami, prav takov modri in zeleni barvi, le da sta tuizpeljanki obeh barv.MOTO snovanja tega stanovanjskegapredela je bil na kratko tak: Nareditičloveku prijazno in humano bivalnookolje ter obenem mestotvornoarhitekturo, ki doprinese k oblikovanjutega predela mesta Ljubljane.REFERENCA - območja C05/2 37

Atraktivnost prodajnih ambientovNova aplikacija stenske obloge iz TRESPA ATHLONAvtorica: Mateja Kričej, univ. dipl. ing. arh., Celje, november 2004Pri projektiranju trgovskih centrov je osnovno izhodišče projektantov oblikovanjeatraktivne podobe notranjega prodajnega ambienta ter zunanjega izgleda objekta.Ob projektiranju novih ambientov za prodajo ivil je neizogibno potrebno upoštevatisodobne tehnološke doseke. Raznovrstnost sodobnih materialov omogoča ustreznoaplikacijo, ki nam pomaga ustvariti ustreznejši način prodaje in predstavitev hranekupcu ter prodajalcu daje monost prijaznejšega načina prodaje.Splošna in ekološka osveščenost ter odprtost investitorjev za sedanji razvoj prodajnetehnologije lahko pomaga pri oblikovanju novosti in preseči slabosti e uveljavljenihrešitev, ki vsebujejo sklop nerešenih detajlov in čakajo na pravo rešitev oziromaodločitev.Ta trenutek za eno od pravih odločitevje v celjskem trgovskem podjetjuEngrotuš, d.o.o., pomenil korak blijeh kvalitetnejši in ustreznejši ponudbiter večjemu zadovoljstvu kupcev.V celovit koncept snovanja prodajnegaprostora, ki ga razvija podjetjeEngrotuš pod okriljem g. BranetaCokana, univ. dipl. in. arh., v navezavis celjsko drubo Ingrad - projektivnibiro in ineniring, je bil leta 2002sprejet nov izbor materialov Trespa.Notranje plošče Athlon so skozi dosedanjouporabo potrdile svojo kvalitetoin zagotovo omogočajo s svojimiizjemnimi lastnostmi izločitev problemačistoče v območju priprave inprodaje delikates, prodaje in dopekekruha ter prodaje rib in mesa. Nateh higiensko najbolj izpostavljenihmestih je stenska keramična oblogas preštevilnimi kritičnimi stikinadomeščena z enovitejšo oblogo,izdelano iz plošč Athlon. Plošče soizdelane iz toplotno vezanih smol, homogenoojačanih s celuloznimi vlakni.Proizvedene so pod visokim tlakom.Plošče so kemično in mehanskoodporne. Izdelalo jih je nizozemskopodjetje Trespa International. Ustrezenizbor materiala Trespa Athlon, kiv največji moni meri zadosti funkcijičistoče, je nadgrajen z ustreznoizbranim niansiranjem površinsketeksture in barve. Izbor teksture z izgledom»zmrzline« dodatno poudarisveost in čistost ponujene hrane, kismo jo z barvnim izborom v različnihkontrastih s hrano še poudarili ter38 REFERENCA - stenske obloge ATHLONSlika 1: supermarket Tuš Ravne na KoroškemSlika 2: supermarket Tuš Murska SobotaSlika 3: supermarket Tuš BreiceSlika 4: supermarket Tuš Ljubljana Vičtako dodatno pribliali kupcu. Kruhje kot svee pečena dobrota ponujenna temnejšem »sivem ozadju« Athlon- CONSTRUCTION E O-04/QZ; vesdelikatesni »neskončni« izbor sirovin salam na toplejšem »rumenemsončnem ozadju« Athlon - FRESCO PA-4/QZ; svee ribe na »modremozadju« Athlon - POLAR PA-5/QZ;mesni izdelki kot energetsko bogatoivilo na »rdeči podlagi« Athlon -FRESCO PA-3/QZ itd.S pomočjo tehničnih svetovalcev podjetjaRavago so bili ustrezno rešenidetajli vgrajevanja plošč, stiki medploščami, stik s tlemi in stropom idr.Nova stenska obloga se vključujev celotno podobo notranjega prodajnegaprostora, zagotavlja večjoučinkovitost pri ponudbi prehrambenihartiklov, vodenju in usmerjanjukupcev. S tem sta doseena končnacilja investitorja: večja prodaja inmanj kritičnih točk pri preiskavahsanitarne neoporečnosti prodajnihoziroma delovnih okolij v njihovihtrgovinah.Prvo vgrajevanje plošč Trespa Athlonje bilo izvedeno v SupermarketuTuš Logatec leta 2003, sledili pa sonaslednji objekti: Supermarket TušMurska Sobota leta 2003, kjer je bilapri izvedbi fasade objekta uporabljenazunanja plošča METEON; SupermarketTuš Ljubljana Vič leta 2003;Supermarket Tuš Mozirje leta 2004,Supermarket Tuš Ravne na Koroškemleta 2004 idr.

še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še vereferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refeenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še vše več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... Še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... Kompan še več - Kolektiv referenc... Ravago & Otroško igrišče še več Novo mesto referenc... Trespa - Leonardo še več Celje referenc... še več referenc... Trespa - Betnavska še IV Maribor več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc...Kompan - Otroškašeigralavečv Hotelureferenc...Mons Brdoše večTonalityreferenc...- Kmetijska zadrugaše večLaškoreferenc... šeTrespaveč- Celeiaparkreferenc...Celješe več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.Kompan - Otroško igrišče v Planetu TušTonality - Strelišče PragerskoTrespa - Komunala Ptuje več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več Kompan referenc... - Vrtec Anice Černejeve še Celje več referenc... Haver še & več Boecker referenc... - Talum Kidričevo še več referenc... Trespa - RITS še Celje več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... Sintofoil še več - Spar Lendava referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... Trespa - Športna dvorana še več Golovec referenc... Celje še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc.e več referenc...Sintofoil in Rockwoolše več- Srednjareferenc...gradbena šola - MBše večTrespareferenc...- Vzorcna hiša Marlesše več referenc... šeTrespaveč- Telemreferenc...Mariborše več referenc... še veeferenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več referenc... še več refeREFERENCA - še več referenc... 39