NAŠ DOM ZDRAVJA - ZD dr. Adolfa Drolca, Maribor

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 2”DOBER DAN”je naše priljubljeno geslo,saj v našem domu zdravjapozdravljamo paciente in sodelavcez nasmeškom na obrazu.VSEBINAPoslanstvo, vizija, vrednoteČestitkaZa aktivno in bolj zdravo starostBrezplačne meritve ob svetovnemdnevu zdravjaOddelek za promocijo zdravja obsvetovnem dnevu ledvicPristopili smo k projektu CityNetworkZD Maribor - učni center zaDenver II.Društvo MAkSi bo zbrana sredstvanamenil za reševalni motocikelPriznanje srebrni znak DMSBZTMaribor za leto 2011 je prejelaRozika KačičV našem zrcalu: asist. Štefan Mally,dr.med.spec.V SPOMIN:prim. prof. dr. Štefek Grmec234-5Dan odprtih vrat16Pošta Slovenije donirala za nakup 17ultrazvočnega aparataAdriatic Slovenica za digitalni 17mamografXXII. Srečanje pediatrov v Mariboruin IX. srečanje med.ses. v18-19pediatrijiOrganizacijska klima in zadovoljstvozaposlenih v letu 201120-29Razstava3066778910-1515Sindikalni boj 31Srečali smo se s predsednikom 31republikePOSLANSTVONudimo odgovorno incelostno zdravstvenooskrbo, utemeljenona izobraževanju,raziskovanju,učenju terspoštovanju inrazumevanjuposameznika,družine inokolja.VREDNOTEVIZIJAS stalno strokovno rastjopostati najbolj cenjenaustanova na področjuprimarnega zdravjav Sloveniji inučno središčeza osveščanjepacientovv regijio pomenuskrbi za zdravje.Zdravstveni domdr. Adolfa Drolca MariborSOČUTNOST IN PRIJAZNOSTSPOŠTOVANJE IN ZAUPANJEODGOVORNOST INZANESLJIVOSTSTROKOVNOST INUČINKOVITOSTKOLEGIJALNOST IN PRILAGODLJIVOST

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 4SVETOVNI DAN ZDRAVJA - ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROSTVsako leto, 7. aprila, obeležimo Svetovni dan zdravja tertako obeležimo obletnico ustanovitve Svetovne zdravstveneorganizacije (SZO). 7. 4. 1948 je v veljavo stopilaUstanovna listina SZO, ki je ena od specializiranih agencijOrganizacije združenih narodov. Zato na ta dan posvetimopozornost enemu od ključnih zdravstvenih indružbenih izzivov; letos opozarjamo na izzive staranja.Ob tem pa opozarjamo, da je celo letošnje leto 2012 namenjenoaktivnemu staranju in solidarnosti med generacijami.V 21. stoletju širše družbeno dogajanje močno vpliva nazdravje, hkrati pa zdravje vpliva na družbene okoliščine. Tostoletje, med drugim, zaznamujejo finančno - ekonomskaglobalizacija, čedalje večji delež ljudi, ki živijo v mestih,spremenjena struktura in dojemanje družin ter hiter razvojnovih tehnologij. Eno največjih družbenih spremembpredstavlja staranje prebivalstva (WHO, 2012a).SZO opozarja, da je, ekonomsko gledano, veliko cenejepreprečevati bolezni, kot jih zdraviti. Z zdravstveno vzgojnimiukrepi moramo vplivati na posameznike in skupineljudi, da bodo sprejeli in osvojili zdrave vzorce vedenjaoz. zdravega življenjskega sloga. SZO je na osnovi tegazapisala ključne ukrepe:- Spodbujanje zdravja na osnovi zdravega načina življenjain preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni.- Z zgodnjim odkrivanjem zmanjšati posledice kroničnonenalezljivih bolezni.- Ustvariti takšno fizično in socialno okolje, ki bo vzpodbujalostarejše k sodelovanju za ohranitev zdravja.- Spreminjati odnos družbe do starejših in odpraviti stereotipeo njih, da bodo ti spoštovani, cenjeni in se bodopolnovredno vključevali ter sodelovali z ostalimi v družbi.Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego,ki deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor(ZDM), vsako leto s številnimi aktivnostmi obeležisvetovni dan zdravja. Moto letošnjega dneva zdravja jeposvečen izzivom staranja, zato smo skupaj z uradomSZO v Sloveniji in ob podpori Ministrstva za zdravje, Ministrstvaza delo, družino in socialne zadeve in Inštituta zavarovanje zdravja Republike Slovenije, 6.4.2012 organiziraliosrednji nacionalni dogodek v Mariboru, z naslovomZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVO STAROST.Kakovost življenja v starosti ne merimo samo z letiživljenjske dobe, ocenjujemo ga predvsem po tem,kako doživljamo in preživljamo ta leta, kako zmoremopremagovati skrbi in težave, ki nam jih tudi prinaša jesenživljenja. Prav zato smo na letošnje strokovno srečanjepovabili strokovnjake iz različnih področij dela s starejšimiljudmi.V zborniku, ki smo ga izdali, so ob tej priložnosti, objavljenipovzetki strokovnega dialoga z naslovom “ZA AKTIV-NO IN BOLJ ZDRAVO STAROST”. Z uvodno besedo vas nagovarjajo:vodja urada Svetovne zdravstvene organizacijev Sloveniji Marijan Ivanuša, s prispevkom Več zdravja zabolj polno življenje, Tamara Lubi, vodja KC SZO za primarnozdravstveno nego s prispevkom Kolaborativni centersvetovne zdravstvene organizacije za primarno zdravstvenonego in direktor ZDM Jernej Završnik, s prispevkomZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor ob svetovnemdnevu zdravja.Barbara Gobec, direktorica direktorata za javno zdravje,Ministrstva za Zdravje predstavlja prispevek z naslovomSlovenija k boljšemu zdravju.Aleš Kenda in Magda Zupančič iz Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve v svojem prispevku obravnavataEvropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskesolidarnosti 2012 kot eden od odzivov na demografskespremembe. Božidar Voljč iz Inštituta Antona Trstenjakaza gerontologijo in medgeneracijsko sožitje se ukvarjas starostjo in izzivi dolgoživosti. Mateja Kožuh Novak,predsednica društva upokojencev Slovenije, razmišlja oaktivnem staranju - skrbi starejših za lastno zdravje. IgorKrampač, Olivera Stanojević Jerković in Lidija Krampač izZavoda za zdravstveno varstvo Maribor nam v prispevkuz naslovom Skrb za zdravo staranje v Mariboru – projekt»New Age« opisujejo pilotni model New Age, izvedenv mestni četrti Radvanje v obdobju 2010/2012. LiljanaZorko iz Mestne občine Maribor pa nam predstavlja projektQ-ageing: Kakovostno staranje v urbanem okolju,Peter Kokol in Milica Lahe iz Fakultete iz zdravstvenevede v Mariboru pa projekt BT T2 o nasilju nad starejšimiženskami. V zborniku se s svojimi prispevki predstavljajotudi zaposleni iz ZDM: Zvezdana Vražič s prispevkom Promocijazdravja v skrbi za starostnika, Ingrid Čuš s prispevkomVloga patronažne medicinske sestre pri zaznavanjunasilja v družini, Jožica Gamse s prispevkom Hišni obiskistarostnika - pogled psihiatra in Tamara Lubi, DarinkaFras in Jožica Eder s prispevkom Primarno zdravstveno

stran 5NAŠ DOM ZDRAVJAvarstvo v skrbi za zdrave in bolne starostnike. Na koncuzbornika nas Jelka Černivec iz Doma Danice Vogrinec vMariboru seznani z Merili za razvrščanje stanovalcev vkategorije zahtevnosti zdravstvene nege in rehabilitacijev socialnovarstvenih zavodih.Ob tej priložnosti, smo izpostavili določene povzetkeproblemov, s katerimi se srečujejo zdravstveni in socialnovarstveni zavodi ter odpirajo vprašanja in zahtevajoodgovore in njihovo reševanje iz naslednjih področij:- Neustrezni kadrovski normativi v socialno varstvenihzavodih.- Spremenjena struktura uporabnikov domskega varstvazaradi krajšanja ležalnih dob v bolnišnicah in zaradi nezadostnegaštevila postelj v negovalnih bolnišnicah.- Izvajanje zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodihtistim uporabnikom, ki izpolnjujejo vse kriterije za namestitevv negovalne bolnišnice (vsaj 30 % stanovalcev vdomovih za starejše).- Dodeljevanje novih koncesij brez ugotavljanja dejanskihpotreb in upoštevanja strokovnega dela.- Primarno zdravstveno varstvo sledi potrebam ljudi inspremlja njihove probleme, pa klub temu področje paliativneoskrbe še ni organizirano tako, kot narekuje Nacionalniprogram paliativne oskrbe. Vzroki so v pomanjkanjukadra in finančnih sredstvih, kar pa povzroča organizacijskoneurejeno to področje. Patronažne medicinske sestrese sicer dnevno srečujejo z paliativnimi pacienti nanjihovih domovih in jih v okviru svojih kompetenc obravnavajoter vsakodnevno opozarjajo, da za kakovostno inučinkovito paliativno oskrbo, pacient potrebujejo še ostalestrokovnjake – multidisciplinarni paliativni tim.Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org.,vodja KC SZO za primarno zdravstveno negoGlavna organizatorja in moderatorja strokovnegasrečanja ZA AKTIVNO IN BOLJ ZDRAVOSTAROST: Tamara Lubi, vodja KC SZO za primarnozdravstveno nego in Marijan Ivanuša, vodjapisarne SZO v Ljubljani.Foto: Vesna Rečnik-ŠiškoNa sliki od leve proti desni:Liljana Zorko iz Mestne občine Maribor, prim. Danilo Maurič, strokovnidirektor ZD Maribor, Mojca Gobec iz Ministrstva za zdravje,mag. Tomaž Kancler, podžupan MOM in prim. asist. mag. JernejZavršnik, direktor ZD Maribor.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 6Ob svetovnem dnevu zdravja so bile v organizacijiOddelka za promocijo zdravja Zdravstvenegadoma dr. A. Drolca Maribor v avli ZDM,na voljo za obiskovalce brezplačne meritvekrvnega pritiska in vrednosti glukoze v krvi. Tegadne so se pacienti lahko posvetovali o inkontinenciin si po ceni en evro izmerili venski pretok.Samoplačniško, a s 30% popustom, so v centralnemlaboratoriju za paciente opravljali tudinekatere druge krvne preiskave. V avli ZDM sonaše svetovalke promocije zdravja od 9. do 11.ure pacientom (kot vsak prvi petek v mesecu) dajaleinformacije o programu Svit in o pravilnemodvzemu vzorca blata. Obiskovalci so se lahkoudeležili tudi predavanj o mišicah medeničnegadna in inkontinenci.Zvezdana Vražič, dipl.m.s., spec.BREZPLAČNE MERITVEOB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJAFoto: Vesna Rečnik-ŠiškoODDELEK ZA PROMOCIJO ZDRAVJAOB SVETOVNEM DNEVU LEDVICOddelek za promocijo zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (ZD) Maribor, se je pod okriljemZveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije odločil za sodelovanje pri preventivnih dejavnostih v okviru svetovnegadneva ledvic, ki je vsako leto drugi četrtek v mesecu marcu. V avli ZD Maribor so v četrtek, 8. marca od 8. do 11. urepotekale brezplačne meritve krvnega pritiska in vrednosti glukoze v krvi s svetovanjem. Pacienti so imeli po posvetutudi možnost, da so jim v laboratoriju ZD Maribor brezplačno opravili osnovno urinska analizo. Rezultate te analize sodobili istega dne oo 12. uri.Svetovni dan ledvic je namenjen spodbujanju zanimanja ljudi za delovanje ledvic in skrbi za svoje zdravje. S tem, ko seljudje zavedajo dejavnikov tveganja, lahko preprečijo ledvično bolezen ali pa poskrbijo, da morebitno bolezen pri njihodkrijejo čim prej. Ključno sporočilo letošnjega svetovnega dneva ledvic je »Daruj ledvico, podari življenje!« Na leto vSloveniji zboli za kronično ledvično odpovedjo 230 ljudi, 100 bolnikov čaka na presaditev, 50 bolnikom pa presadijoledvico. Možno je darovanje po smrti ali darovanje ledvice za časa življenja. Nekateri bolniki čakajo na presaditev ledvicetudi več let. Darovanje ledvice po smrti ali za časa življenja je izjemno plemenito dejanje. Kdor se želi opredeliti kotdarovalec po smrti, lahko dobi več informacij na spletni strani Zavoda Slovenije Transplant.Zvezdana Vražič, koordinatorka Oddelka za promocijo zdravja v ZD Maribor: »Dejavniki tveganja za nastanek kroničneledvične bolezni so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak, bolezni srca ter ožilja, prisotnost kronične ledvične bolezni vdružini in starost (nad 50 let), kajenje in debelost. Pri ledvičnih bolnikih obstaja bistveno večje tveganje za nastaneksrčno-žilnih zapletov kot pri sicer zdravih ljudeh. Med sicer zdravim odraslim prebivalstvom ima vsaj deset odstotkovljudi kronično ledvično bolezen, ki je pogosto še neodkrita. Ugotavljanje prisotnosti beljakovin v seču s testnimlističem je preprost način za zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni in povečanega tveganja za bolezni srca inožilja.«Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 8Društvo MAkSi bo zbrana sredstva nameniloza reševalni motocikel za potrebe reševalne postaje ZD MariborDruštvo Motorističnih aktivistov Slovenije (MAkSi) ssedežem v Ljubljani, je zaradi izjemnega odziva nadobrodelno akcijo Sekunda za življenje preseglo načrtz donacijami zbrati sredstva za nakup reševalnegamotocikla za Reševalno postajo UKC Ljubljana. Zato seje odločilo, da bo presežek zbranih sredstev nameniloreševalcem motoristom Zdravstvenega doma dr. AdolfaDrolca Maribor, ki prav tako potrebujejo nov reševalnimotocikel. Skupaj s sredstvi društva in SMS donacijamiso zbrali že okoli 23.000 evrov. Sredstva so zbirali do 30.aprila.»Organizacijska enota Nujne medicinske pomoči (NMP) jeena izmed sedmih organizacijskih enot v našem zavoduin je v letu 2011 opravila skupaj 20.632 prevozov, od tegaje motoristična enota opravila okrog 500 intervencij.V letu 2011 smo prevozili 819.840 km. Storitve nudimopribližno 200.000 prebivalcem mesta Maribor in enajstihokoliških občin, v slučaju večjih nezgod pa se geografskiobseg poveča,« je dejal direktor ZD Maribor prim. asist.mag. Jernej Završnik, dr. med., spec.»Zavedamo se pomena hitre, varne in zanesljive nujneoskrbe pacientov, zato si prizadevamo za korenitoprenovo voznega parka organizacijske enote NMP.Motorno kolo, za katerega se zbirajo sredstva, bo velikapridobitev, saj imamo sedaj na voljo samo eno motornokolo. Društvu MAkSi se za pomoč iskreno zahvaljujemo.Ima pa ta pomoč tudi simbolno vrednost, saj ta gestapovezuje Ljubljano z Mariborom,« je dejall prim. asist.mag. Jernej Završnik, dr. med.,spec.reševalcev motoristov v Ljubljani.»Dobrodelna akcija je v polnem zamahu in veseli smo,da je prvi cilj že dosežen, saj smo s sredstvi na posebnemračunu za to akcijo in s sredstvi društva MAkSi že dosegliprvi zastavljen cilj 17.000 evrov. S tem denarjem bomokupili motocikel Yamaha XTZ 1200 Super Tenere. Dopričetka motoristične sezone reševalcev motoristov gabomo predali UKC Ljubljana,« je povedal Blaž Žganjar,vodja projekta v Društvu MAkSi.Aleksander Jus, dipl. zn.Reševalci motoristi v Mariboru imajo dva stara reševalnamotocikla, najnovejši pa je po lanski prometni nesreči,v kateri se je na intervencijski vožnji hudo poškodovalreševalec motorist, nevozen. Odločitvi MAkSija, da bopresežek sredstev namenil mariborskim reševalcem,je botrovala najava podjetja AS Domžale, da Reševalnipostaji UKC Ljubljana omogoči uporabo še enegareševalnega motocikla. Morebitni presežek sredstevje društvo namreč sprva nameravalo nameniti opremiNajnovejši reševalni motocikel, ki je bil predan v uporabov letu 2011, je po lanski prometni nesreči postalnevozen.

stran 9NAŠ DOM ZDRAVJAPriznanje »SREBRNI ZNAK« Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Maribor za leto 2011 je prejela Rozika KačičNa sliki: strokovni direktor in predstojnik organizacijskeenote Varstvo žensk prim. Danilo Maurič z dobitnico srebrnegaznaka gospo Roziko Kačič.Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikovMaribor je za leto 2011, v skladu s Pravilnikom o priznanjudruštva, podelilo, za posebne dosežke na področjuzdravstvene in babiške nege, najvišje priznanje društvaSrebrni znak. Priznanje »Srebrni znak« je prejela upokojenamedicinska sestra našega zavoda gospa Rozika Kačič.Gospo Roziko Kačič je neizmerna želja, da bi skrbela zazdravje žensk, vodila že od rane mladosti. Leta 1965 jeuspešno zaključila Srednjo medicinsko šolo v Mariboru -ginekološko porodniške smeri in se zaposlila kot srednjamedicinska sestra v Zdravstvenem domu Maribor naDispanzerju za ženske. Z željo po nadgradnji znanja, jenadaljevala formalno izobraževanje s področja zdravstvenenege na Višji šoli za zdravstvene delavce, Univerze EdvardaKardelja v Ljubljani. Diplomirala je leta 1980 in si pridobilastrokovni naziv višja medicinska sestra.Rozika Kačič je vsa leta izvajala preventivno in kurativnodejavnost na področju zdravstvene in babiške nege. Bila jementorica dijakom srednjih zdravstvenih šol, študentomzdravstvene nege, pripravnikom in novo zaposlenimmedicinskim sestram.Področja njenega delovanja so številna. Po dolgoletnihdelovnih izkušnjah je od leta 1985 in vse do upokojitve leta2003 opravljala dela in naloge glavne medicinske sestreDispanzerja za ženske. Gospo Roziko Kačič je odlikovalaizjemna doslednost in zavzetost pri delu, marljivost,natančnost pri opravljanju nalog, zavzetost za dobro počutježensk, dobro timsko sodelovanje in dobra organizacija delana dispanzerju za ženske. S svojim značajem je tudi samaveliko prispevala k dobrim medsebojnim odnosom nadelovnem mestu, saj se je zavedala, da je dobro razumevanjeosnova za dobro in kakovostno delo. S svojim delom jeaktivno prispevala k izgradnji pozitivne organizacijskekulture.Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju takratne Materinskešole, danes Šole za bodoče starše. Opravila je pionirskodelo, katerega sadove lahko uživamo še danes. V vsehletih službovanja se je tudi aktivno in pasivno udeleževalarazličnih strokovnih izpopolnjevanj in tako dopolnjevalain nadgrajevala pridobljena znanja na področju stroke,pedagoškega dela, psihologije, komunikacije in vodenja.Ta znanja in z leti pridobljene izkušnje ter osebnostnevrednote, so ji izostrile čut, da je znala pogledati človeku vdušo.Gospa Rozika Kačič je izkazovala pripadnost zavodu, sajje od prvega dne zaposlitve in vse do upokojitve bilazaposlena v našem Dispanzerju za ženske.Gospa Rozika Kačič ima neponovljivo vlogo pri ohranjanju,razvoju in širjenju zdravstveno vzgojnega delovanja naširšo mariborsko populacijo žensk in bodočih staršev.Od začetka svoje poklicne poti, pa vse do upokojitve, jeprispevala k humanizaciji odnosov med uporabniki in članinegovalnega ter zdravstvenega tima. Njeno delo je bilokakovostno, učinkovito in uspešno.Predlagatelji: Člani Kolegija zdravstvene negeZdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca MariborPosebna umetnost življenja dobitnice najvišjega priznanjaDruštva srebrni znak, Rozike Kačič, je njena prehojena pot,ki jo je prehodila za svoj poklic, za svojo profesionalnost,za mozaik stroke zdravstvene in babiške nege in za skrb začloveka, tako v svoji regiji, kot tudi širše.Čestitamo!Milena Frankič, viš. med. ses.,

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 10asist. Štefan Mally, dr. med. spec.predstojnik organizacijske enoteNujne medicinske pomočiZa Vami sta dobra dva meseca predstojniškihobveznosti. Kako ste sprejeli ta strokovnoorganizacijskiizziv, potem ko med nami ni večvašega vzornika, mojstra urgentne medicine prof. dr.Grmeca?»Predstojnik sem od 1. marca. Z odhodom prof. Grmecaje bilo kar razumljivo, da bom prevzel to dolžnost, sajsem do takrat bil njegov namestnik in vodja ambulanteNujne medicinske pomoči. Moj obseg dela se je sevedakar bistveno povečal, več je komunikacije s sodelavci indrugimi, več je reševanja problemov, tudi organizacijskih.Za novo dolžnost sem se odločil po nekaj sestankih skolegi, ki so mi izrekli podporo, odločitev pa je dozorelapo temeljitem razgovoru z ženo, ki pa ni bil najboljprijeten, saj je bilo namreč že doslej tudi doma karprecej čutiti mojo dosedanjo službeno obremenitev. No,odločitev je sprejeta tudi z njenim soglasjem. Odločenoje tudi, da bomo nadaljevali naše delo tako, kot smo sito zamislili skupaj s prof. Štefekom Grmecem. V Mariborusmo dosegli zavidanja vredno raven predbolnišničneurgence, ki je zelo prepoznavna ne samo v slovenskemprostoru, ampak tudi širše. Urgentna medicina pa nezajema samo predbolnišničnega dela, ampak ima svojepomembno mesto tudi na pragu bolnišnic. Ne bom rekel,da je v Mariboru ta drugi del urgence pomanjkljiv, je pamogoče z boljšo organizacijo še izboljšati obravnavourgentnega bolnika na celi njegovi poti – od oskrbe naterenu do odpusta iz bolnišnice.Za doseženo kakovost predbolnišničnega dela bolnikoveoskrbe gre zasluga vodstvu našega zavoda, ki je imeloposluh za urgentno medicino, kar pa ne moremo rečiza nekatere regije v Sloveniji. Sam sem namreč občasnonadzornik Ministrstva za zdravje, ki opravlja nadzoreenot NMP in imam priložnost za primerjave; so tudi nampodobne regije, je pa še veliko krajev, kjer NMP na terenukrepko škriplje.«Po opravljenem pripravništvu na internem oddelkuv vašem rojstnem Ptuju, ste najbrž imeli priložnostŽIVLJENJEPISAsist. ŠTEFAN MALLY, dr.med.spec., je rojen 12. avgusta1971 v Ptuju. Po končani osnovni šoli je nadaljevalšolanje v Srednješolskem Centru Ptuj in pridobil nazivnaravoslovno-matematični tehnik. Leta 1990 je opravilsprejemni izpit za vpis na Medicinsko Fakulteto vLjubljani. Študijske obveznosti je izpolnjeval redno,prejemal je Zoisovo štipendijo in 21.11.1997 diplomiralter pridobil naslov doktor medicine.Po služenju vojaškega roka je opravljal pripravništvo in3.3.1999 opravil strokovni izpit za poklic zdravnika. Do12.7.1999 je kot zdravnik pripravnik delal na internemoddelku SB Ptuj, nato pa se redno zaposlil v ZD dr.Adolfa Drolca Maribor kot zdravnik v Prehospitalni enotiza nujno medicinsko pomoč, kjer od takrat opravlja delourgentnega zdravnika na terenu in v ambulanti nujnemedicinske pomoči. Po odobritvi Zdravniške Zbornice jeoktobra 1999 začel s specializacijo iz splošne medicine,dne 1.4.2003 pa uspešno opravil specialistični izpit.Od tega leta kot zdravnik specialist sodeluje v enotiHelikopterske nujne medicinske pomoči.Naziv asistent za področje družinske medicine je pridobil30.6.2008, trenutno sodeluje pri pedagoškem procesu spodročja družinske medicine, prve pomoči in urgentnemedicine na Medicinski fakulteti v Mariboru.Leta 2009 je bil imenovan za glavnega mentorja zapodročje specializacije iz urgentne medicine in jetrenutno glavni mentor trem specializantom urgentnemedicine.Sodeluje v skupini za nadzor enot nujne medicinskepomoči, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje RS, polegtega pa je član Komisije za NMP pri Zdravniški Zbornici.Je aktivni sodelavec in predavatelj ter strokovni vodjaobmočne enote Rdečega Križa Slovenije v Ptuju.Aktivno sodeluje pri znanstveno-raziskovalnem delu; dosedaj je objavil nekaj člankov v revijah, ki jih indeksiraSCI in aktivno sodeloval na več simpozijih o urgentni inintenzivni medicini doma ter v tujini.

stran 11NAŠ DOM ZDRAVJAOd 1. marca 2012 je predstojnik organizacijske enoteNujne medicinske pomoči.V obdobju po opravljeni specializaciji se je udeležilnaslednjih pomembnejših podiplomskih izobraževanj,tematsko vezanih na urgentno medicino:• tečaj dodatnih postopkov oživljanja za odrasle(ALS), ki ga je organiziral European ResuscitationCouncil (2003),• šola urgentne nevrologije, ki ga je organiziralanevrološka klinika KC (april 2004),• seminar o nujnih stanjih v urologiji (UKC Maribormaja 2004),• seminarji Akutna stanja ( 2003, 2005, 2007 in2009) v organizaciji CNMP Maribor,• 8. kongres ERC na Norveškem maja 2006,• strokovna delavnica o zgodnjem zdravljenjuAMI v Dresdenu junija 2006,• tečaj za inštruktorje ALS pod okriljem ERCseptembra 2006,• tečaj dodatnih postopkov pri oskrbipoškodovancev (ATLS) v Nottighamu novembra2007,• tečaj „Ultrazvok v nujni in intenzivni medicini“maja 2008,• delavnica „Mali kirurški posegi“ klinike zakirurgijo UKC Maribor decembra 2008,• tečaj „Winfocus“ novembra 2009.V zadnjih dveh letih je sodeloval na več kongresih inseminarjih (6. hrvaški kongres urgentne medicine 2009,simpozij „Prihodnost kardiopulmonalnega oživljanja“v Mariboru 2010, „ Iz prakse za prakso“ 2010 in 2011,„13. seminar o bolečini“ 2010, 17. srečanje slovenskihin hrvaških intenzivistov 2011, „Akutna možganskakap VI“ 2011) in na več lokalnih strokovnih srečanjih insimpozijih, organiziranih v UKC Maribor.Pri svojem dosedanjem delu je pridobil dobroteoretično in praktično znanje s področja urgentnemedicine, oskrbe urgentnih stanj v predbolnišničnemin bolnišničnem okolju, ter izkušnje iz vodenja ekipnujne medicinske pomoči.Foto: Vesna Rečnik-ŠiškoNovi predstojnik OE NMP asist. Štefan Mally, dr. med. spec.ostati tudi specializant v domači bolnišnici, pa ste seraje odločili za našo prehospitalno enoto – za nenehennemir, kdaj boste po klicih na pomoč odhiteli kponesrečenemu ali nenadoma hudo obolelemu. Ste sepri tej odločitvi pridružili tistim svojim kolegom, ki radirečejo, da je prava medicina urgentna medicina, ko semoraš odločiti hitro, premišljeno in seveda pravilno vnajkrajšem času?»Vedno sem si želel delati v splošni ambulanti, saj takratše ni bilo družinske medicine, takrat je bila še vse splošnamedicina, in v urgenci. Privlačila so me nujna stanja inpa terensko delo. Mislim, da imam to po mami, ki je biladolga leta patronažna sestra v Majšperku in mislim, daso tu geni prišli do izraza. Rad imam dinamično delo into urgenca je. Dolgo časa sem delal na internistični prvipomoči v Ptuju na sprejemnem oddelku. To delo me jepovsem prevzelo, toda na Ptuju takrat še ni bilo mogočedobiti te specializacije. Rekli so mi, naj nekaj let delam kotsplošni zdravnik brez specializacije, potem pa bi morebiti

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 12bila priložnost za specializacijo. V Mariboru so v tistemčasu organizirali prehospitalno enoto po zamislih prof.Grmeca in Zdravstveni dom Maribor mi je takoj ponudilspecializacijo. Z veseljem sem sprejel to priložnost.Na Slovenskem se prav po polžje oblikuje inuresničuje načrt o urgentnih centrih. Pa bi si pravti centri zaslužili tudi urgentno uresničitev, marne. Botruje tej počasnosti poleg manjka denarjatudi manjko za urgentno medicino specializiranihkadrov? Smo pri nas prepozno dočakali specializacijoiz urgentne medicine?»Večji problem kot postavit stavbo, zazidat zid in opremiturgentni center je, kako organizirati delo in pa do kjesegajo kompetence posamezne medicinske strokeoziroma profila zdravnika v urgentnem centru. S temvprašanjem se že kar nekaj let ukvarjam, ampak pravegaodgovora v bistvu ne najdem, predvsem zaradi tega, kerje preprosto potreben konsenz na najvišji ravni. Državase mora odločiti kaj želi imeti in ko se bo odločila, potembo v bistvu lažje organizacijsko speljat določene zadeve.Tu pa vidim določeno neskladje. Med prehospitalno inbolnišnično urgenco še vedno ni optimalne povezave,toda ta veriga bi morala biti trdna in sklenjena.Urgentni centri naj bi se vzpostavljali, evropska sredstvabi naj s strani ministrstva bila pridobljena. Stavbo lahkozgradiš, organizacijsko pa ostaja to vprašanje odprto.Kot predstojnik, pa tudi kot zdravnik urgentne medicine(naziv specialist urgentne medicine sem pridobil napodlagi dosedanjega dela - poleg specializacije iz splošnemedicine) ocenjujem, da se glede tega utegne ohranitisedanje stanje, kar pomeni, da bo predbolnišnično ravenpokrivalo predvsem primarno zdravstvo, sekundarnoin terciarno pa bolnišnice in klinična centra. Urgentnozdravstvo pa lahko umestiš tako na eno kot na drugo stran.Za bolnika je najboljše, da se začne ustrezna obravnavaže na terenu, ne pa šele po prevozu v bolnišnico. Zatomora po mojem osebnem prepričanju specialisturgentne medicine delati tudi na predbolnišničniravni, saj splošni ali družinski zdravnik zaradi majhnegaštevila primerov obravnavnih nujnih stanj ne more takodobro obvladati vseh postopkov urgentne medicine.Ne bi pa mogel reči, da je premalo kadrov. Mordazaenkrat, kajti specializacija urgentne medicine se ješele začela. Prvega specialista z opravljenim izpitom izurgentne medicine smo že dobili, to je naš Gregor Prosen,ki mu ob tej priložnosti iskreno čestitam. Je prvi specialisturgentne medicine v Sloveniji, ki je opravil ta izpit, in toz odliko. Specializacijo iz urgentne medicine na podlagidela smo pred tem pridobili štirje naši zdravniki. Menesploh ne skrbi, da ne bi bilo dovolj ljudi, ki bi se odločili zato specializacijo. Zanimanje na medicinski fakulteti, kjertudi aktivno sodelujemo zdravniki iz naše enote, je veliko.Vsakodnevno prejemamo prošnje mladih zdravnikov, ki bise radi zaposlili pri nas. Tudi na zadnji razpis se je prijaviloveč kandidatov, kot pa je prostih mest za specializacijo.Bolj me zanima, kako bo država gledala na ta kadrovskiproblem. Bodo specializacije za urgentno medicinorezervirane samo za večje prehospitalne enote v večjihmestih, torej predvsem za predbolnišnično obravnavo,ali pa se bo ta specializacija potem uveljavila tudiv nadaljnji obravnavi pacienta v sami bolnišnici.Mi imamo klinične poti izdelane za dve urgentni stanji:za srčni infarkt in pa za svežo možgansko kap. Glede tegaimamo z UKC Maribor usklajen protokol. Vemo do kod jenaše področje delovanja, in od kod naprej prevzamejobolnika oni. Menim pa, da bi morali povečati številokliničnih poti za različna urgentna stanja, ki smo jim pričana terenu ali v ambulanti NMP, tako da se bi dogovorilido kod sega naša diagnostika na predbolnišnični ravni inod kod naprej prevzema to dolžnost bolnišnica ter kje sotiste stične točke, kako ravnati v posameznem primeru.To bi bil začetek poti, kako priti do enovitega urgentnegacentra.«To, da je naša prehospitalna enota dobila gostoljubjepod streho UKC, smo ocenili kot obetajoč napredekv prid ponesrečencem in bolnim in v prid boljšihmožnosti za delo prehospitalnih ekip. Kaj vampomeni to oporišče na drugem bregu Drave?Kakoocenjujete sodelovanje s kolegi v UKC Maribor?»Prostorska umestitev v UKC nam pomeni predvsemneposreden stik s specialisti bolnišnice, ki jim predajamonaše paciente obravnavane v ambulanti NMP ali naterenu. Ta prednost je velika v primerjavi s tem, če bibili nekje dislocirani. Denimo, predbolnišnična enotabi lahko bila locirana v prostorih reševalne službe vulici Proletarskih brigad, vendar to ne bi bilo dobro zastrokovno rast tako zdravnikov, kot tudi zdravstvenihtehnikov, ki delajo v predbolnišnični enoti. Sedanje stanjenam omogoča predvsem učinkovito in hitro pridobitevdodatne informacije. Tako se tudi dodatno izobražuješ insi za naslednje paciente še boljše strokovno podkovan.Ni pa zanemarljiv tudi neposreden kontakt s kolegi izbolnišnice in s tem lažje in učinkovitejše reševanje dilempri medicinski obravnavi bolnikov.Kot predstojnik z vodstvom UKC še nisem imel dostistikov. Drugače pa imam kot zdravnik redne stike s kolegi

stran 15NAŠ DOM ZDRAVJAAli vam ob vseh teh obveznostih sploh ostane kajprostega časa?»Čas doma z ženo posvečava predvsem skrbi za najinasinova. Starejši je prvošolček, mlajši pa je star dobro leto.Jasno je, da v tem obdobju prostega časa ostane komajkaj. Kolikor pa ga imam, pa se rad sprostim bodisi obposlušanju glasbe ali pa njenem izvajanju, saj sem žeod 3. razreda osnovne šole član pihalnega orkestra naKidričevem, kjer igram klarinet.Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.V SPOMINprim. prof. dr. Štefek Grmec(1962-2012)Dragi mentor in prijatelj,gledam v prazen list in čutim veliko odgovornostnapisati besede, ki bi te bile vredne. Ne gre za strah predplitvostjo moje misli. Prej je to občutek nemoči, kakoopisati vso širino in globino tvoje osebnosti, ki je globokozaznamovala mene, sodelavce in vse, ki so te poznali.Rodil si se v Ptuju leta 1962. Medicino si študiral vZagrebu in kot splošni zdravnik služboval v Ormožuin Ptuju, od leta 1997 pa svoje delo posvetil urgentnimedicini v prehospitalni enoti Zdravstvenega domaMaribor. Glede na tvoj nemirni duh in zanimanje zaznanstvenoraziskovalno delo je samoumevno, da sinadaljeval s podiplomskim študijem in leta 1998 končalmagisterij v Zagrebu, leta 2002 pa v Ljubljani doktorirals področja urgentne medicine. Tvoje veliko veselje jebilo delo s študenti, tvoja predavanja so bila vednonavdihujoča, predavalnice polne in v naslednjih letihsi pridobil naziv docenta in končno profesorja na obehMedicinskih fakultetah ter Fakulteti za zdravstvene vedev Mariboru. Znal si pritegniti mlade ljudi in jim zbuditizanimanje za raziskovanje na strogo medicinskempodročju, kot tudi za odkrivanje lastne duhovnosti znamenom izobraziti dobrega zdravnika in človeka.Upirale so se ti uokvirjenosti našega vsakdana, na človekasi gledal celovito, kar so hvaležni bolniki, ki si jih zdravil,znali prepoznati in ceniti. Tvoja strast je bilo raziskovanjena področju oživljanja. Študije in številni objavljeničlanki s tvojim avtorstvom v najuglednejših medicinskihrevijah so bili odmevni ne le doma, ampak tudi po svetu.Najlepše priznanje tvojemu znanstvenemu delu je bilobisk šestnajstih vrhunskih strokovnjakov septembra2010 v Mariboru, ki so na dvodnevnem simpoziju govoriliin usklajevali mnenja o prihodnosti kardiopulmonalnegaoživljanja. Nikoli ne bom pozabil tvojega iskrenegaveselja in žara v pogledu, ko so se odpirale tolike možnostisodelovanja z gostujočimi velikimi imeni znanosti, ki sobili hkrati preprosti, skromni ljudje. Kot si bil sam.Spomnim se najinih številnih pogovorov, ki so mi vednobili v užitek; iz tebe so nenehno vrele nove ideje, nekatererevolucionarne, usmerjene v prihodnost, spet drugeučinkovito preproste, ki so reševale dnevne problemepri delu. Pogosto sem te spraševal, kje jemlješ vsoenergijo in čas za neštete aktivnosti v vlogi predstojnika,predavatelja, mentorja, svetovalca na ministrstvu zazdravje, koordinatorja za urgentno medicino... Nikoli tenisem videl izgorelega, preobremenjenega, s tekom okoliptujskega jezera in meditacijo si skrbel za svojo dnevnokondicijo, daljši jesenski oddih pa si si običajno privoščil vhribih ali na morju, kjer si v neokrnjeni naravi polnil svojodušo.Tvoja nenadna smrt je kot britev zarezala v naše življenje.Vsi, ki smo te poznali in spoštovali, še vedno težkodojemamo dokončnost tega dejstva. Kar ostaja, smoljudje, prežeti s tvojimi idejami, ki vodijo k boljšemu v nasin okoli nas.Dragi Štefek, naj zaključim z besedami S.Lorca: „Ne metulj,ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.“Štefan Mally

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 16DAN ODPRTIH VRATFoto: Vesna Rečnik-ŠiškoDneva odprtih vrat se je udeležilo veliko naših upokojenih delavcev.Vodja Službe za laboratorijsko diagnostiko Jolanda Prah,mag. farm. spec., jim je razkazala nove prostore laboratorija.Foto: Vesna Rečnik-ŠiškoOdgovorna medicinska sestra Oddelka za radiologijos centrom za bolezni dojk Petra Žižek,dipl. m. s., je obiskovalcem dneva odprtih vratpredstavila nov digitalni mamograf.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je organiziral, ob otvoritvi novih prostorov in simboličnem zaključku dobrodelneakcije Veliko srce za mamograf, 13. januarja dan odprtih vrat. Tega dne so si obiskovalci lahko ogledali noveprostore laboratorija, pneumoftiziološkega dispanzerja, medicine dela, prometa in športa ter radiologije s centrom zabolezni dojk in novi digitalni mamograf.Direktor ZD Maribor prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.: »ZD Maribor je na našem območju osrednjazdravstvena ustanova primarnega zdravstvenega varstva. Našo vlogo v osnovnem zdravstvenem varstvu Mestneobčine Maribor in občin Duplek, Hoče-Slivnica, Kungota, Lovrenc, Miklavž, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica, Starše inŠentilj zaznamuje naša odgovornost za več zdravja.V vizijo strokovne in organizacijske rasti smo zapisali, da želimo postati najboljša zdravstvena ustanova osnovnegazdravstvenega varstva v državi in pomembno učno središče za osveščanje prebivalstva o lastni skrbi za zdravje. Inv tem duhu tudi ravnamo. Pri tem znamo ceniti zavzetost in inovativnost v našem zavodu zaposlenih, ki se zavedajoodgovornosti do pacientov in do stroke, kar je eden izmed ključnih dejavnikov za dobro delo. Stalna vodnica prinašem delu je, kako dobro opraviti svoje poslanstvo, kako uresničiti najbolj nujne strokovne in poslovne načrte, dabo pod našo streho poleg znanja in izkušenj tudi dovolj sodobne diagnostične in terapevtske medicinske opreme. Pritem ni mogoče mimo spoznanja, da tega vsega preprosto ne zmoremo sami, brez pomoči naših ustanoviteljev in vnekaterih primerih tudi ne brez solidarnosti.Od 22. decembra lanskega leta je naš dom zdravja prijaznejši, prostornejši, obenem pa premore sodobno diagnostičnoopremo – med katero je prava dragocenost novi mamograf za zgodnje odkrivanje bolezni dojk. Skrbno premišljenoinvesticijo vredno 2,2 milijona evrov, smo uresničili z združenimi močmi, veliko truda in dobre volje. Ponosen sem, dasmo skupaj uspeli končati takšen projekt.Pridobitve našega zavoda so novi prostori laboratorija, pneumoftiziološkegadispanzerja, medicine dela, prometa in športa ter radiologije s centrom za bolezni dojk in novi sodobni digitalnegamamograf. Tu gre posebna zahvala Skupini Nove KBM, ki nam je zagotovila več kot polovico potrebnih sredstev zanakup te sodobne diagnostične naprave in Mestni občini Maribor.Za vse to velja zahvala našim ustanoviteljem, vsem zaposlenim in vsem, ki so prispevali svoj delež v solidarnostni akcijiVeliko srce za mamograf.«Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.

stran 17NAŠ DOM ZDRAVJAPošta Slovenije donirala za nakup ultrazvočnega aparataPošta Slovenije v skladu z lastniminačeli družbene odgovornostivsako leto nameni delsredstev za donacije različnimustanovam in skupnostim. PoštaSlovenije je tako v humanitarnenamene razdelila 48.000 evrov.Konec februarja so generalni direktorPošte Slovenije Aleš Hauc,namestnik generalnega direktorjamag. Igor Marinič in članposlovodstva Vinko Filipič predalimed drugim tudi Zdravstvenemudomu dr. Adolfa DrolcaMaribor donacijo v znesku 4.000evrov za za nakup ultrazvočnegaaparata za potrebe ginekologije.Na sliki dobitniki humanitarnih sredstev s predstavniki Pošte Slovenije.Adriatic Slovenica za digitalni mamografZa donacijo se jim iskrenozahvaljujemo.V mesecu marcu je bila v prostorih hotelaBetnava tiskovna konferenca, nakateri je zavarovalna družba AdriaticSlovenica predstavila svoje poslovneuspehe. Na tiskovni konferenci sopredstavniki družbe (na sliki) predaliZdravstvenemu domu dr. A. DrolcaMaribor donacijo v vrednosti 5.000evrov za digitalni mamograf. Poslovnaenota Maribor je imala v začetkuaprila teden odprtih vrat na kateremso sodelovali tudi strokovni sodelavciZD Maribor in Društva za srce in ožiljeSlovenije, ki so izvajali brezplačnemeritve tlaka, srčnega utripa, holesterola,EKG in obsega pasu.Za donacijo se jim iskrenozahvaljujemo.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 18XXII. SREČANJE PEDIATROV V MARIBORU IN IX. SREČANJEMEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJISpomladanski mesec april je vsako tekoče leto namenjen srečanju pediatrov in medicinskih sester v pediatriji.Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je bil ponovno soorganizator srečanja. Srečanje je potekalo 13. in 14.aprila v kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru. Dvodnevno druženje, tako strokovno kot tudi družabno, jebilo namenjeno pediatrom in medicinskim sestram v pediatriji, pa tudi študentom Medicinske fakultete in Fakulteteza zdravstvene vede UM. Skrbno načrtovano strokovno srečanje je bilo posvečeno izjemno aktualnim temam:»Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice?«, »Celostna obravnava otroka in mladostnika z duševnimi motnjami«,»Novosti v pediatrični gastroenterologiji« in »Zdravstvena nega otroka s kronično pljučno boleznijo«. Prve tri strokovneteme so se prepletale tako na predavanjih pediatrov, kot tudi medicinskih sester v pediatriji, s posebnim poudarkomna sodelovanju zdravstvenega tima in kontinuiteti primarne in sekundarne ravni.1. Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice?Tuberkuloza v Sloveniji še ni izkoreninjena, število primerov je sicer redko in v pediatriji se posledično zaradi tega sto boleznijo pediatri redkeje srečujejo. Zato so pediatri problematiki tuberkuloze posvetili posebno pozornost in sedogovorili za nacionalno strategijo, ki bo omogočila najboljši dolgoročni nadzor nad to boleznijo.2. Celostna obravnava otroka in mladostnika z duševnimi motnjamiPri obravnavi in delu z mladostniki, ki se srečujejo z duševnimi težavami oz. stiskami, je bil velik poudarek predvsemna tem, kam naj se njihove težave sploh uvrstijo, ali so to duševne motnje (npr. Depresija) ali gre za adolescenčnokrizo? Celotni zdravstveni tim mora pri obravnavi mladostnika z duševnimi težavami vzpostaviti z njim pristen odnos spomembno vlogo zaupanja in mladostnik mora začutiti, da mu strokovnjaki želijo resnično pomagati. Predstavljeni sobili vzroki, posledice in načini obravnave ter zdravljenje otrok z depresivnim in samopoškodovalnim vedenjem.3. Novosti v pediatrični gastroenterologijiV široko strokovno zastavljeni temi glede novosti v pediatrični gastroenterologiji so bile natančneje predstavljenesmernice za obravnavo otroka s sumom na tujek v prebavilih, smernice za diagnostiko celiakije pri otrocih in mladostnikih,sodobne smernice prehrane otrok in številne druge strokovne teme s področja gastroenterologije. Predstavljeni so bilitudi najpogostejši problemi pediatrične gastroenterologije v ambulanti primarne pediatrije.4. Zdravstvena nega otroka s kronično pljučno boleznijoV strokovnem programu srečanja medicinskih sester v pediatriji je bila obravnavana, v sklopu predavanj, tudi strokovnatema zdravstvene nege otroka s kronično pljučno boleznijo s številnimi prikazi primerov. Celostni prikaz teoretičnihstrokovnih vsebin je bil v sklopu organizacije popestren tudi z delavnicami, kjer je bil praktični prikaz številnih intervencij,ki se navezujejo na obravnavano strokovno temo.Iz ZDM so na strokovnem srečanju aktivno sodelovali: Metka Kelbič, dipl.m.s., Špela Žnidaršič Reljič, dr.med., spec.,Branka Kvas Kučič, dr.med., spec., Tatjana Krajnik, dr.med., spec., Mojca Švab Zavratnik, dr.med., spec.Strokovni prispevki predavateljev za pediatre so zbrani v zborniku XXII. Srečanje pediatrov v Mariboru, strokovniprispevki za medicinske sestre pa so zbrani v zborniku IX. Srečanje medicinskih sester v pediatriji.Zaposleni Klinike za pediatrijo UKC MB so zvečer, na prvi dan srečanja, pripravili tudi svečanost, ki je bila namenjenaspominu 25. letnice selitve takratnega Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Maribor v nove prostore. Svečanost jepotekala z izbranim kulturnim programom in podelitvijo priznanj.

stran 19NAŠ DOM ZDRAVJAPo dvodnevnem zaključenem strokovnem srečanju je potekala okrogla miza, kjer je bila prikazana nacionalna mrežapediatrične ambulantne službe in problem pomanjkanja pediatrov na primarni ravni.Milena Frankič, viš. med. ses.Udeleženci pediatričnega srečanja na sliki (prva vrsta) od leve proti desni: asist. dr. Vojko Berce, asist. dr. JernejDolinšek, doc. dr. Nataša Marčun Varda, doc. dr. Darja Arko, prof. dr. Rajko Kenda, prof. dr. Alojz Gregorič, prim. KurtKancler in prim. asist. mag. Jernej Završnik.Strokovna debata uglednih slovenskihpediatrov (od leve proti desni):direktor Zdravstvenega doma dr. AdofaDrolca Maribor prim. asist. mag. JernejZavršnik, zaslužni slovenski pediater prim.Kurt Kancler in predstojnik Pediatričneklinike Ljubljana prof. dr. Rajko Kenda.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 20ORGANIZACIJSKA KLIMA IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIHV ZDRAVSTVENEM DOMU DR. A. DROLCA MARIBOR V LETU 2011Kaj je organizacijska klima in kaj je zadovoljstvo?Vsak zaposleni si ustvari svojo subjektivno podobo o podjetju, na kar vplivajo organizacijski procesi, strukture, viri…kot tudi kultura. Med vplivnejše elemente sodijo: sistem nagrajevanja, razporeditev virov, stil poslovanja, avtonomnostodločanja, vzorec komuniciranja, delo in delovni pogoji,… Organizacijska klima predstavlja torej način, kako zaposlenirazumejo organizacijo kot celoto. (Češnovar, 2001)» Organizacijska oziroma psiho-socialna klima se ponavadi definira kot percepcija vseh tistih vidikov delovnega okolja(dogodki, postopki, pravila, odnosi), ki so članom organizacije psihološko smiselni, oziroma pomembni. « (SiOK, 2003:4)Pri organizacijski klimi gre za posredno ugotavljanje razmer, pri merjenju zadovoljstva zaposlenih, ki je precej odvisenod klime, pa za njihov neposredni odnos.Zadovoljstvo predstavlja pomemben vidik posameznikovega doživljanja delovnega okolja. Odvisno od tega, kakoposameznik zaznava trenutne razmere in jih primerja s svojimi vrednotami.Organizacijsko klimo lahko razdelimo na naslednje elemente: odnos do kakovosti, inovativnost, iniciativnost, pripadnostorganizaciji, motivacija in zavzetost, notranji odnosi, poznavanje poslanstva, vizije in ciljev, vodenje, organiziranost,strokovna usposobljenost in učenje, notranje komuniciranje in informiranje, nagrajevanje, razvoj kariere, zadovoljstvo.MetodologijaZ anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti organizacijsko klimo in izvedeti zadovoljstvo zaposlenih v Zdravstvenemdomu dr. Adolfa Drolca Maribor, saj menimo, da je zadovoljen zaposleni eden izmed ključnih dejavnikov uspehaposamezne delovne organizacije.Klima se najpogosteje meri s pomočjo vprašalnikov, ki jih sestavlja veliko število trditev. Pri tem je naloga v raziskavovključenih oseb, da na danih lestvicah ocenijo, v kolikšni meri posamezni opis ustrezno označuje njihovo organizacijov kateri delajo.Poleg trditev, ki merijo organizacijsko klimo, je v vprašalniku še 11 trditev, ki se nanašajo na zadovoljstvo pri delu in seocenjujejo s pomočjo 5-stopenjske ocenjevalne lestvice.Na začetku vprašalnika so demografska vprašanja po spolu, starosti, strukturi vzorca anketiranih po izobrazbi in njihovidelovni dobi.Opis vzorcaVzorec sestavljajo zaposleni v zdravstvenem domu Maribor. Razdeljenih je bilo 830 anket od katerih smo prejeli 269(32,4%) izpolnjenih. Anketo je izpolnilo 232 žensk (86%) in 30 moških (11%), anketirancev (3%) ni odgovorilo navprašanje (graf 1).Raziskava je potekala v decembru 2011.

stran 21NAŠ DOM ZDRAVJASPOL100,0%86,2%80,0%60,0%ŽenskeMoški40,0%20,0%11,2%2,6%Drugo0,0%1STAROST35,0%30,0%25,0%20,0%15,0%10,0%5,0%1,1%7,8%25,7%33,5%30,5%1,5%do 20 let21 do 30 let31 do 40 let41 do 50 let50 let in starejšiDrugo0,0%1

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 22IZOBRAZBA35,0%30,0%25,0%20,0%15,0%10,0%5,0%0,0%1,1%1,1%34,8%7,9%124,0%16,1%13,1%1,9%Osnovna šolaPoklicna šolaSrednja šolaVišja šolaVisoka strokovna šolaUniverzitetna izobrazbaPodiplomska izobrazbaDrugoZAPOSLITEV V ZDM45,0%40,0%35,0%30,0%25,0%20,0%15,0%10,0%5,0%0,0%42,0%18,2%14,5% 15,2%8,9%1,1%1do 5 letdlje kot 5 let do 10 letdlje kot 10 let do 20 letdlje kot 20 let do 25 letdlje kot 25 letDrugo

stran 23NAŠ DOM ZDRAVJA4,54,03,53,02,52,01,51,00,50,0ODNOS DO KAKOVOSTI4,33,73,93,43,71Menim, da večinazaposlenih v ZDM, svojedelo opravljakakovostno.Kakovost dela inkoličina sta v ZDMenako pomembni.Zadovoljen pacient jenajvišja vrednota vsehzaposlenih.Preobremenjen/a sem zevidencami in papirji, kimi otežujejo učinkovitoststrokovnega dela.Pri delu imam narazpolago sredstva, kiso potrebna, da deloopravim dobro.INOVATIVNOST4,04,03,7 3,6 3,5Zaposleni v ZDM sezavedamo nujnostisprememb.3,53,0Storitve stalno izboljšujemoin posodabljamo.2,52,01,51,00,50,012,2V ZDM se pričakuje, dapredloge za izboljšavedajemo vsi – ne le vodje.Zaposleni smo pripravljeniprevzeti tveganje zauveljavitev svojih pobud.Želim spremembodelovnega mesta znotrajzavoda.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 24PRIPADNOST ORGANIZACIJ3,93,83,73,63,53,43,913,73,6O našem zavodurazmišljam pozitivno.Zaposlitev v ZDM je varnaoz. zagotovljena.Mislim, da sempomemben/a član/icanašega zavodaMOTIVACIJA IN ZAVZETOST4,54,03,53,02,52,01,51,00,50,04,1 4,013,42,6Zaposleni smo zavzeti za svojedelo.Zaposleni smo pripravljeni nadodaten napor, kadar se to prinašem delu zahteva.Neposredni vodje cenijo dobroopravljeno delo.Za dobro opravljeno delo sempohvaljen/a, nagrajen/a.

stran 25NAŠ DOM ZDRAVJANOTRANJI ODNOSICenim delo svojih sodelavcevznotraj svoje službe.4,54,03,53,02,52,01,54,33,53,43,3 3,2Odnosi med zaposlenimi sodobri.V našem zavodu zaposlenimed seboj mnogo boljsodelujemo kot tekmujemo.Konflikte rešujemokonstruktivno.1,00,50,01Organizacijske enote (OE –ji) in uprava med seboj dobrosodelujejo.POZNAVANJE POSLANSTVA,VIZ.,CIL.4,03,93,6 3,5Poznam poslanstvo, vizijo,vrednote in cilje našegazavoda.3,53,02,9Cilje ZDM zaposlenisprejemamo za svoje.2,52,01,5Cilji, ki jih moramo v zavodudoseči, so realno zastavljeni.1,00,50,01Pri postavljanju ciljev polegvodij sodelujemo tudi zdrugimi zaposlenimi.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 26VODENJE4,54,03,53,02,54,13,63,53,3Zaposleni smosamostojni pri opravljanjusvojega dela.Neposredni vodje nasspodbujajo k sprejemanjuvečje odgovornosti zasvoje delo.2,01,51,0Neposredni vodje se spodrejenimi pogovarjajoo rezultatih dela.0,50,01Seznanjen/a sem zodločitvami, ki jih sprotisprejema vodstvozavoda.ORGANIZIRANOST3,93,9Zaposleni razumemo svojpoložaj v organizacijskishemi.3,83,73,63,53,43,63,5Zadolžitve posameznihzaposlenih in njihovih vodijso jasno opredeljene.Pogoji dela so ustrezni zzakonodajo.3,31

stran 27NAŠ DOM ZDRAVJASTROKOVNA USPOSOBLJENOSTZaposleni si strokovno znanjeprenašamo po spirali znanja.3,73,63,7Pri napotitvi na usposabljanje seupoštevajo tudi želje zaposlenih.3,53,43,33,23,13,03,33,13,3 3,3Zavod mi omogoča zadostnostrokovno izpopolnjevanje.Imam vse možnosti, da sledimspremembam, ki vplivajo na mojedelo.2,92,81Zavod ima jasno politiko gledeformalnega izobraževanjazaposlenih.3,93,83,73,63,53,43,33,2NOTR.KOMUNIC.IN INFORMIR.3,93,83,73,51Neposredni vodje insodelavci se pogovarjamoprofesionalno, sproščeno,korektno in enakopravno.Delovni sestanki so medzaposlenimi oblikakomuniciranja.Vodstvo zavoda posredujeinformacije zaposlenim narazumljiv način.Z vodstvom svoje OE imammožnost opraviti pogovor,kadar le tega potrebujem.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 28NAGRAJEVANJE3,53,02,52,03,32,62,12,7Kriteriji za napredovanje sojasni.Razmerja med plačamizaposlenih v zavodu soustrezna.1,51,00,50,01Tisti ki so najboljobremenjeni z delom, sotudi ustrezno stimulirani.Za slabo opravljeno delosledi ustrezna kazenoziroma ukrep.3,02,52,01,51,00,50,0RAZVOJ KARIERE2,92,72,41Zaposleni na vseh ravnehimamo realne možnostiza napredovanje.Imamo sistemnapredovanja, kiomogoča, da najboljšizasedajo najboljšepoložaje.Zavod me podpira pridodatnem izobraževanjuin osebni rasti.

stran 29NAŠ DOM ZDRAVJAZADOVOLJSTVOZADOVOLSTVO… z delom… z vodstvom organizacije4,54,03,53,02,52,04,03,44,13,72,8 2,73,4 3,3 3,24,34,0… s sodelavci… z neposredno nadrejenimi… z možnostmi zanapredovanje… s plačo… s statusom v ZD1,51,00,50,01… z delovnimi razmerami(opremo, prostori)… z možnostmi zaizobraževanje… s stalnostjo zaposlitve… z delovnim časomPrimerjava rezultatov med letom 2010 in 2011V letu 2011 j e anketo oddalo 14 manj zaposlenih kot v letu 2010. Rezultati ankete se pri večini odgovorov niso bistvenospremenili, saj so odstopanja minimalna. Znotraj zavoda (kljub omejenim sredstvom), zaposlenim omogočamointerna strokovna izobraževanja. V letu 2011 smo za zaposlene organizirali 9 strokovnih večerov. V zavodu so ob petkihpopoldan potekale tudi delavnice s področja internega komuniciranja in komuniciranja s pacienti. V letu 2011 se jih jeudeležilo 319 zaposlenih.V ZDM se zavedamo, da smo v današnjem času, ki zdravstvu pogosto ni naklonjen, in ko se nestrpnost pacientov donas veča, zaposleni pogosteje izpostavljeni povečani obremenitvi na delovnem mestu. Prepoznavanje orodij obvladovanjastresa, reševanja konfliktov in preprečevanja izgorelosti je zato bistveno za dobro počutje na delovnem mestuin zato smo se odločili, da zaposlenim ponudimo delavnico z naslovom Poskrbimo zase – obvladajmo stres, rešujmokonflikte, preprečimo izgorelost. Na delavnici zaposleni rešujejo tudi vprašalnik o stresu in izgorelosti na delovnemmestu, saj želimo z raziskavo preveriti stopnjo stresa in izgorelosti med zaposlenimi. V letu 2011 so bile v mesecu novembruin decembru izvedene 4 delavnice na temo Poskrbimo zase – obvladajmo stres, rešujmo konflikte, preprečimoizgorelost, ki se jih je udeležilo 34 zaposlenih.Anketiranci v letu 2011 so še vedno mnenja, da so razmere med plačami zaposlenih v zavodu neustrezna in da tisti,ki so najbolj obremenjeni z delom, niso ustrezno stimulirani. Na tem področju zavod ne more narediti izboljšav, saj jeto vezano na plačni sistem za javne uslužbence in na ostale ukrepe vlade. Kljub sprejetim in realiziranim ukrepom sozaposleni še vedno mnenja, da za slabo opravljeno delo posameznikov ne sledi ustrezna kazen oziroma ukrep, zato bona tem področju potrebno poiskati nova orodja. Zaposleni, v primerjavi z letom 2010, v letu 2011 še vedno menijo, dapri postavljanju ciljev poleg vodij premalo sodelujejo tudi drugi zaposleni. Zadovoljstvo z možnostjo napredovanja, zmožnostmi za izobraževanje in s plačo je tudi v letu 2011 slabše ocenjeno.Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org.

NAŠ DOM ZDRAVJA stran 30POGLEDI V ZGODOVINO ZDRAVSTVENE NEGE – RAZSTAVAz bogato zbirko razstavljenih virov. V njej niso manjkalanajnovejša zgodovinska dela, ki se dotikajo zdravstvenenege v preteklosti, kot so: Viljem Brumec, Kratka zgodovinamedicine; Gregor Pivec, Razvoj bolnišnice Mariborin Gregor Pivec, Zgodovina medicine 20. stoletja. K ogledusta vabila grafično zanimiv naslovni pano in miniaturnovodilo, nameščena na izhodišče ogleda. Razstavaje bila zajeta v dveh steklenih vitrinah – torej strokovnemudogodku ob rob, po obsegu majhna , a po svoji vlogivredna omembe. Zakaj?Na področju profesije zdravstvene nege imajo negovalnikadri vseh izobrazbenih stopenj, od zdravstvenih tehnikovdo doktoric in doktorjev zdravstvene nege, vse možnostiin obveznosti, da v okviru Zbornice - Zveze poglabljajoin izmenjujejo svoje znanje. Glavnino te skrbi brez dvomanosijo regijska društva na regijski ravni. Društvu medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor, ali kakorradi rečemo „našemu društvu“, pa gre priznanje pravposebej za ta vidik njegovega delovanja. Tudi za njegovjanuarski celodnevni program strokovnega izpopolnjevanja.V veličastni, 170 letni palači mariborske Kadetnice je bilo13. januarja celodnevno strokovno izpopolnjevanje navedno aktualno temo „Zdravi na delovnem mestu“. Danje zaključila svečana prireditev s podelitvijo priznanj zadosežke v zdravstveni negi z druženjem po njej. Obiskalanas je predsednica Zbornice – Zveze Darinka Klemenc.Njenemu tehtnemu nagovoru sta prisluhnila tudi glavnidirektor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Mariborprim. asist. mag . Jernej Završnik, dr. med. spec. in strokovnidirektor zavoda prim. Danilo Maurič, dr. med. spec.Tokratno strokovno srečanje je spremljala še posebnost:zgodovinska razstava „Pogledi v zgodovino zdravstvenenege“. Njeni pogledi so se zazrli na razvojno pot zdravstvenenege od davnine do 1. svetovne vojne. Opisi nastajanjadejavnosti negovanja v minulih obdobjih so bilislikovno opremljeni. Posebej je bilo zajeto dogajanje vnašem mariborskem okolju. Predstavitev je bila podprtaOdkar padajo ovire za akademizacijo profesije zdravstvenenege, je njen intenzivni razvoj vse pogosteje odpiralvrzel, ki zeva na nacionalni ravni in zadeva celovitostnjenega zgodovinskega proučevanja. Vsekakor obstajaže veliko posameznih zgodovinskih del in prispevkov.Z namenom , da bi se približali sistematičnemu zgodovinskemuproučevanju in tudi obravnavanju aktualnihtematik na tem področju, je bila v letu 2011 na nacionalniravni ustanovljena delovna skupina za ohranjanjezgodovine zdravstvene in babiške nege, ki deluje priZbornici - Zvezi zdravstvene in babiške nege Slovenije.Stalna delovna skupina šteje šest članic, a odprtost zapridobivanje njenih sodelujočih članic je ena njenihosnovnih opredelitev.Kar dve stalni članici in dve priključeni članici smo iz Maribora.Sestajamo se seveda na sedežu mariborskegadruštva, kjer je tudi prostor za deponiranje zbirateljskihpredmetov, dokumentov in publikacij. Nekaj tega je bilozbranega tudi v našem Zdravstvenem domu. Ustrezenpredpis nam bo omogočil muzeološko registriranje. Pričakujemo,da se boste tudi v prihodnje ob preteklih uniformah,fotografijah, dokumentih, knjigah in predmetihspomnili, da je pravi prostor zanje v zbirki na sedežu društva.Odprlo se je torej neobdelano polje mozaika, za kateregašteje vsak kamenček historičnega proučevanja. In razstava,ki je bila predstavljena ( avtoric Vuga, Stričević ) imato vlogo.Silva Vuga, članica historične skupine

stran 31NAŠ DOM ZDRAVJASINDIKALNI BOJ!V začetku aprila je vlada objavila izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za leto 2012 in ukrepe na področju plačter drugih prejemkov v javnem sektorju. Sindikati javnega sektorja se s predlaganimi ukrepi NE STRINJAMO, saj sonepravični, nesocialni in ponovno usmerjeni zgolj v zmanjševanje pravic državljanov RS, zlasti pa na varčevanje naplečih zaposlenih v javnem sektorju.Ukrepi ne upoštevajo raznolikost položajev javnih uslužbencev po posameznih dejavnostih v javnem sektorju. Nemoremo se strinjati s trditvijo, da zaposleni v javnem sektorju, ki vsakodnevno moramo in želimo kvalitetno opravljatistoritve za vse državljane RS, le izčrpavamo javna sredstva.Ker v pogajanjih ni bil dosežen sporazum, se je konfederacija sindikatov javnega sektorja in večina ostalih sindikatovodločila izvesti stavko, ki se je zgodila 18. 04. 2012. Stavkalo je skoraj 100 000 zaposlenih v javnem sektorju (23sindikatov). V pogajalskem procesu o celotnem sklopu varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada brez uskladitve s socialnimipartnerji sprejela in poslala v državni zbor v obliki Zakona o spremembah zakonov za uravnoteženje javnih financje več kot 50 zakonov, ki bodo preko ukrepov prizadeli celotno prebivalstvo. Režejo se pravice upokojencem,brezposelnim, porodnicam, otrokom, družinam, zaposlenim v javnem sektorju, skratka vsem, razen tistih, ki imajoveliko. Ruši se socialna država!Stavka zaposlenih v javnem sektorju tako ni samo boj za pravice teh delavcev, temveč je boj proti nespametnemu,prenagljenemu in nepremišljenemu zategovanju pasu zgolj na državljanih!NAŠE STAVKOVNE ZAHTEVE SO BILE IN OSTAJAJO:ZAHTEVAMO, DA VLADA RS UMAKNE NEPRAVIČNE UKREPE, KI RAZGRAJUJEJO SOCIALNO DRŽAVO,OHRANI DOSEŽENE STANDARDE KAKOVOSTI JAVNIH STORITEVNE ODPUŠČA IN ZNIŽUJE PLAČ JAVNIH USLUŽBENCEV.Po stavki ponovno potekajo pogajanja na katerih pa vlada daje vtis, da pogajanja v javnem sektorju niso ključnegapomena, jemlje jih zelo ležerno (v ključnih trenutkih ni prisotnih najbolj odgovornih s strani vlade), trmoglavi prisvojih stališčih, kljub temu, da večina stroke v Sloveniji nasprotuje tako drastičnim ukrepom. Prav tako je bistveno tudito, da trditev predsednika vlade, da so vse države v EU že sprejele ostre ukrepe, ne držijo, saj jih je večina plače javnihuslužbencev zgolj zamrznila ali pa zgolj nekoliko znižala (pa še to tiste najvišje).Zadnji predlog vlade je 10% znižanje plač (s kombinacijo linearnega in kompresijskega znižanja) in odpravonesorazmerij, vendar pa so tudi ostali ukrepi na preostalih prejemkih preveč ostri (prevozni stroški zgolj 5% cenebencina, posegi tudi v letošnji regres, dopusti, zlasti pa posegi v letu 2013) in kot takšni so za sindikate nesprejemljivi.Kaj bo na koncu dejansko zapisano v zakonu, se ne ve (trenutni predlog vsebuje glede plač odpravo nesorazmerij vdveh delih in -10%), amandmaji se lahko na zakon vlagajo do 4.5., zakon pa naj bi državni zbor predvidoma obravnaval7. maja. Po zadnjih informacijah (24.4.) naj bi bil na dnevnem redu 10. maja (in ne 7, kot je bilo sprva načrtovano).Pričakovanja sindikalne strani, da bi do dogovora tudi prišlo, so vse manjša (pri čemer pa ne smemo dopustiti, da bivlada na sindikalno stran prevalila odgovornost za propad pogajanj), tako da bodo očitno potrebni naslednji korakipovezani z referendumom, pri čemer je potrebno počakati na sprejem zakona.Aleksander Jus, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva

NAŠ DOM ZDRAVJASREČALI SMO SE S PREDSEDNIKOM REPUBLIKEPredsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je povabilna sprejem motoriste reševalce nujne medicinskepomoči.Predsedniku republike so se predstavili delovanje,organiziranost in naloge, med katere ne spada samoreševanje in pomoč ljudem, ki imajo težave z zastojemsrca, slabostjo, nenadnimi hitrimi obolenji, poškodbamiali drugimi zdravstvenimi težavami, temveč delujejo tudiedukacijsko in humanitarno.Predsednik se je sogovornikom zahvalil za njihovo delo, skaterim rešujejo številna dragocena življenja. Poudaril je,da motoristi reševalci predstavljajo pomemben del našeprometne kulture in so nepogrešljivi pri zagotavljanjuvarnosti v cestnem prometu.Motoristi reševalci so posebej izpostavili pomen hitreodzivnosti, strokovne usposobljenosti ter ustreznetehnične opremljenosti.Aleksander Jus, dipl. zn.Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je sprejelmotoriste reševalce naše nujne medicinske pomoči.Izpod peresa odgovorne urednice:Prvomajski prazniki so za nami in verjamem,da so vas sončni žarki napolnili z energijoin da bomo skupaj stopili novim delovnimizzivom naproti. Časi, ki so pred nami, nebodo lahki, saj nam ponovno grozijo vladnivarčevalni ukrepi.Pred vami je nova, tokrat obsežnejša številkaNašega doma zdravja. V njej je ogledalonašega dela v prvih štirih mesecih letošnjegaleta. Pozitiven poslovni rezultat, novi prostori,organiziranje mednarodnih strokovnihsrečanj in številne aktivne udeležbe nanjih, so le del tega s čimer se lahko pohvalimoin naši uspehi so tako veliki, da jihmorajo opaziti tudi drugi. Zato ob novici,da je naš direktor prim. asist. mag.Jernej Završnik dobil soglasno potrditevnovega mandata tako na svetu zavoda,kot na seji Mestne občine Maribor, nisempresenečena, sem pa ponosna. Inklub težkim časom, ki nas čakajo, namje lahko lažje, ker vemo, da smo vsi misoustvarjalci pozitivne zgodbe o strokovnirasti našega zavoda.Lepo bodite in veliko sončnih dni vam želim,Vesna Rečnik-ŠiškoMISEL MESECADrevo moranajprej v globino,da lahko zrastev nebo.UREDNIŠKI ODBOR:Glavni urednik: prim. asist. mag. Jernej Završnik, dr. med. spec.Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org.Svetovalec: Milan GolobE-pošta: glasilo@zd-mb.siZdravstveni dom dr. Adolfa Drolca MariborUlica talcev 9, 2000 Maribor, tel. 02 22 86 200, faks 02 22 86 585, e-pošta: info@zd-mb.si, www.zd-mb.si