Ženo pahnil v smrt - Pomurje.si

8 kultura26. november 2009 –Mali oder bo spet velikV soboškem MIKK-u bo to soboto spet tradicionalna revija novihmladih bendov Mali veliki MIKK-ov oder. Prijavile so se tri skupine,vse iz Pomurja. Hold Your Horses je glasbeni duo Lucijana Prelogain Pike Golob, Lametic je skupina, sestavljena iz članov nekdanjeskupine Kashtiga, Bile Eater pa je polovica znanega dueta Hexenbrutal.Uganite, katera?Reminiscence otroške literatureLetos Maček Muri praznuje 25 let. Zgodbo si je zamislil in jo napisalKajetan Kovič, ki je otroštvo preživel v Hrastju - Moti. Pesmi je uglasilJerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Maček Muri je s svojo druščinoše vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. V tehdneh pa je umrla znana in priljubljena otroška pisateljica Kristina Brenkova,med drugim se jo bomo spominjali po zgodbi o deklici Delfini.Širca za knjige brez DDV-jaKulturna ministrica Majda Širca bo v petek v Bruslju na Svetu za izobraževanje,kulturo in mlade predstavila pobudo, kako v državah članicahEU izboljšati položaj knjig v jezikih z majhnim številom govorcev, kakršenje slovenski. Predlaga, da bi z uporabo ničelne stopnje davka na dodanovrednost na knjigo prispevali k jezikovni raznolikosti in izboljšanju dostopnostiknjig. Ta čas pa v Ljubljani poteka 25. slovenski knjižni sejem.Beltinski župan Milan Kerman, v pogovoru z mag. FrancemObalom, je počaščen, da sta v njegovi občini vsakoletnakolonija in razstava. Foto: B. Z.Požrtvovalno delo društva za napredekumetnosti Aquila LipovciDediči IzakovezamisliJulija so v Lipovcih postavili doprsni kip Izidorju Horvatu- Izaku, po katerem nosi ime likovna kolonija. Prav on jezaslužen, da se vsako leto v Lipovcih zbirajo likovni umetnikiiz Slovenije in tujine. Letos je potekala že sedemnajstaMednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2009.V prostorih beltinske graščine pa si lahko ogledate razstavo umetniškihdel z omenjene kolonije. Razstavljajo Vlasta Arzenšek Gottstein,Cvetka Hojnik, Ilija Kavkaleski, Janko Orač, Anna KatharinaSpelten, Karmen Šnut, Veljko Toman, Franko Vecchiet, Peter Vernikin Vinko Železnikar. Na otvoritvi pa so poleg mag. Franca Obala, kije predstavil dela in avtorje, spregovorili še strokovni vodja razstavePeter Vernik in Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek umetnostiAquila. To društvo je zaslužno za organizacijo lipovskih likovnihkolonij, razstav in drugih družabnih srečanj. Obiskovalci so lahkoprisluhnili tudi zvenu cimbal, na katere je zaigral mladi nadarjeniglasbenik Miha Denša. Razstava, ki vzbuja precejšnje zanimanje takodomačinov kakor ljudi od drugod, bo odprta do 12. decembra.Bojan ZadravecPredstavili Trubarjev KatekizemFoto: J. R.V Spominskem domu Števana Küzmiča v Puconcih so v petekpredstavili ponatis Katekizma, ki ga je Primož Trubar izdal leta1550. V sodobno knjižno slovenščino so ga prevedli in izdali članiZdruženja Trubarjev forum, ki skrbi za ponatise Trubarjevih del,prvi je izšel njegov Abecednik. Njihove izdaje pa želijo nagovarjatinajširši krog bralcev, ki jim je Trubarjev jezik težko razumljiv. Novoizdajo sta predstavila sodelavca foruma dr. Kozma Ahačič in DragoSukič.Trubarjev Katekizem je za Slovence izrednega pomena, saj gre zaprvo slovensko knjigo in je pomenila veliko prelomnico v zgodovinislovenskega jezika, književnosti, teologije in slovenskega narodanasploh. Trubar je v njej svoje rojake prvič označil kot Slovence inutemeljil slovenščino kot knjižni jezik, nas pa kot narod postavil naduhovni in kulturni zemljevid Evrope. Iz te knjige izhaja tudi najboljpogosto navajani Trubarjev citat »stati inu obstati«. Ob tej priložnostiso v spominskem domu odprli tudi fotografsko razstavoPo Küzmičevih poteh, ki jo je pripravil Klub digitalne vizualnostiiz Rakičana.A. N. R. R.Na gimnaziji Franca Miklošiča v LjutomeruV čas ujeti dneviLjubezen se delamed rjuhamiJubilej Glasbene šole LendavaPol stoletja v zbornikuNa slovesnosti je nastopil tudi pihalni orkester lendavske glasbene šole. Foto: J. G.V lendavski gledališki in koncertnidvorani so v petek pripravilislavnostni koncert, s katerimso proslavili petdeset letdelovanja Glasbene šole Lendava.Na koncertu so nastopiliharmonikarski orkester inpihalni orkester Glasbene šoleLendava, komorna skupina,kvartet klarinetov in učenci ssamostojnimi nastopi ob spremljavimentorjev.Letos je v šolo vpisanih 241učencev. Pouk poteka v Lendavi indislociranih oddelkih Črenšovci inTurnišče. Ravnateljica šole HajnalkaMagyar je ob tem povedala, da ješola ena od manjših glasbenih šolv slovenskem prostoru, vendar vednobolj prepoznavna tudi v širšemMiklošičevi dnevi, ki jihpripravljajo na GimnazijiFranca Miklošiča Ljutomer,ohranjajo spomin na eneganajvečjih jezikoslovcev. Letošnjiso naslovljeni Ujetost včasu, od preteklosti k sodobnosti,s programom pa želijoopozarjati na občutljiva in zanimivavprašanja preteklostiin sedanjosti ter usmerjati vprihodnost.V čitalnici gimnazijske knjižniceso pripravili razstavo Literaturav prostoru, ki so jo posvetilisodobnim pomurskim piscem,ukvarjali so se z Miklošičevo dediščinoin tudi živo slovenščino,med drugim pa je mag. VladkaTucovič predavala o ljudski pesmi,pisatelj Vlado Žabot o slovenskimitologiji, o vseslovenskostislovenščine pa dr. HotimirTivadar. Ukvarjali pa se tudi zEstetiko ovinkarjenja in erotiko,pri tem pa so gostili dr. AlojzijoZupan, avtorico Antologije slovenskeerotične poezije, kamorje uvrščena tudi Petra Kolmančič,ki je skupaj z Ninom Flisarjempripravila mulitimedijskiperformans.Letošnji Miklošičevi dnevi sobolj sodobni, saj smo pripraviliprogram, s katerim želimo povezatisodobnega človeka in sedanjičas, to so vprašanja, ki se nasdotaknejo, je povedala Irena Štuhec,profesorica slovenščine naljutomerski gimnaziji.A. Nana Rituper RodežZa posebni poetično-vizualni performanssta poskrbela pesnika in nekdanja dijakaljutomerske gimnazije Petra Kolmančičin Nino Flisar, ki skušata na sodobennačin poezijo približati mladim. Skozi multimedijskiliterarni performans Noli metangere/Hibrid sta predstavila vsak svojopoezijo, ki se prepleta, njuni poetiki pa nagovarjatadruga drugo.Petra in Nino sta uveljavljena predstavnika pesniškegeneracije, oba sta že od nekdaj pisala poezijona multimedijski način, združevala pesmi zglasbo, animacijo, videom, Nino celo z gimnastiko.»Poeziji sta nastajali ločeno, ko pa sva ju združilav performansu, sva opazila, da najine poetikenagovarjajo druga drugo in nastaja sinergija,«pove Petra. Nino pa jo dopolni, da izhajata iz drugačnihpoetičnih izhodišč: »Jaz sem bolj družbenokritičen, rahlo angažiran, eksperimentiralsem s zvokom, Petra pa je bolj klasicistična.« Tapoezija je erotična, ki jo je treba brati med vrsticami,saj se ljubezen dela med rjuhami, še doda.V zadnjih dveh letih sta se s tem performansompredstavila trideset- ali štiridesetkrat, imatapa že načrte in ideje za novega, ki bo še bolj gledališki.Pri predstavi so z animacijami, fotografijami,grafikami in glasbo sodelovali še Jože Slaček,Aleš Uratnik, DJ Soma, Metod Sam, GorazdPavčnik, Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja.Foto: A. N. R. R.okolju in onstran naših meja. Instrumentalniprogram so v zadnjihletih dopolnili z razširitvijo godalnegaoddelka, hkrati pa upajo, dabodo lahko kmalu med svojo dejavnostuvrstili tudi plesni program,in sicer pouk baleta: »Vsi, zaposleniv šoli in učenci, že nestrpno pričakujemoselitev glasbene šole vnove prostore, saj smo prepričani,da bodo boljše prostorske razmereše dodatno prispevale k delovnemuzagonu, razvoju in uspehušole. Glasbena šola je močno vpetav svoj kraj, saj aktivno sodelujes svojim glasbenim programom naskoraj vseh prireditvah. Prizadevamosi, da je šola otrokom prijazna,saj je naš glavni namen vzgajati ljubiteljeglasbe in tudi morebitne poklicneglasbenike.«V petdesetih letih delovanja jemnogo mladih s pomočjo glasbenihpedagogov soustvarjalo glasbenokulturo in tako bogatilo okolje.Glasbena šola Lendava je javni glasbenoizobraževalnizavod, kateregaustanoviteljica je Občina Lendava,soustanoviteljica pa Madžarska samoupravaObčine Lendava. Učenciobiskujejo pouk instrumentov: klavir,harmonika, violina, violončelo,kitara, kljunasta flavta, flavta, klarinet,saksofon, trobenta in tolkala.Ob slovesnosti so izdali tudi zbornik,v katerem je predstavljenihpetdeset let glasbene šole, k zbornikupa je priložena zgoščenka znastopi učencev glasbene šole.Jože GaborZnanstvenakonferenca PAZU-juin Mladi zanapredek PomurjaFestivalza promocijoMladi znajo biti izjemnoustvarjalni, kreativni in inovativni,kar se kaže na različnihpodročjih tehničnekulture. In ker uspehi verjetnonisotako atraktivni, kotso denimo rezultati v športu,je prav, da imajo festival, kjerlahko predstavijo svoje delo,ki nastane ob pomoči mentorjev.V ta namen v MurskiSoboti tudi letos pripravljajofestival Mladi za napredekPomurja, ki je praznikustvarjalnosti mladih.Festival bo 3. in 4. decembrav hotelu Diana, pripravlja pa gaRegionalni center Zveze za tehničnokulturo Murska Sobota.Gre za dogodke, ki združujejopomurske vrtce, šole in drugeinstitucije tudi z gospodarstvomin ki bi lahko v mladih in njihovemdelu ter izdelkih prepoznalipotenciale za prihodnost, ki jihta regija še kako potrebuje.Potencialov in znanj imamov tej regiji veliko, to dokazujetudi Pomurska akademska znanstvenaunija (PAZU), ki združuje132 akademikinj in akademikov.Okoli štirideset pa jih bo vpetek, 27. novembra, in soboto,28. novembra, v hotelu Diana na7. znanstveni konferenci PAZUjaKako lahko pomursko znanjepospeši razvoj regije predstavilosvoja dela, dosežke in spoznanja,ki bi regiji še kako koristili, če bijih znali bolje aplicirati v življenje.Oba dogodka, tako mladihkot pomurskih znanstvenikov,želita predstaviti in promoviratitehnično kulturo in znanje, ki ješirši javnosti premalo znano, zarazvoj in napredek pa nujno potrebno.Predstavili so ju dr. MitjaSlavinec, podpredsednik ZOTKeSlovenije in predsednik PAZU,Iztok Zrinski, predsednik soboškeZOTK-e, in Darja Kozar Balek,vodja regionalnega centraZOTK-e. A. N. R. R.Festival mladih in konferencapomurskih znanstvenikovsta priložnosti, da se predstavijoin povežejo kreativnost inustvarjalnost, njihovi poglediin njihove rešitve za obstoječeprobleme. Prav je, da se že prinajmlajših razvijajo raziskovalniduh ter želja in potreba poznanju, po drugi strani pa, daizobraževalne institucije znajomladim posredovati znanjena manj šolski način. Zveza zatehnično kulturo pa spodbuja,da bi obstoječe domače znanjeali »domačo pamet« predstavili,pa naj gre za mlade aliza znanstvenike, in jo povezaliz gospodarstvom in razvojem.Ravno to, da bi izkoristili svojepotenciale, pa je tisto, kar našipokrajini manjka.