Ženo pahnil v smrt - Pomurje.si

4 GOSPODARSTVOVladni obisk PomurjaEni o hruškah,26. november 2009 –drugi o jabolkihVeliko vprašanj brez odgovorov, nekateriodgovori so šli mimo vprašanj – Dela privodovodu šele čez dve leti – Zakaj so vRadencih ploskali LahovnikuSklepno dejanje vladnegaobiska prejšnji teden se jezgodilo v hotelu Radin, kjerso med drugim ministri odgovarjalina vprašanja pomurskihgospodarstvenikov, županovin druge zainteresiranejavnosti. V debati, za katerolahko brez slabe vesti zapišemo,da je na trenutke padla naraven gostilniških prerekanj,so se dotaknili mnogih za Pomurjeaktualnih tem.Med drugim so dejaliPatrick Vlačič je omenil vprašanjeodstavnih pasov na pomurskiavtocesti. Pri DARS-u so tako ponjegovih besedah naročili študijoo upravičenosti izgradnje odstavnihpasov, ta pa naj bi bila končanado konca letošnjega leta. »Vprašanjerazvoja in infrastrukturezame ni vprašanje jajca in kokoši,gotovo pride infrastruktura predrazvojem,« je bil jasen prometniminister. Državni sekretar na ministrstvuza obrambo Uroš Krekje pojasnil, da je Pomurje pomembenkadrovski bazen za slovenskovojsko, saj kar deset odstotkov pripadnikovprihaja iz te regije, v letošnjemletu celo 20 odstotkovnovih vojakov. Eden najbolj kritičnihudeležencev posveta je bilsoboški župan Anton Štihec, ki jevladi očital, da njihovi dopisi naministrstva ostajajo brez odgovorov,ter izrazil upanje, da ne bodozaprli pediatričnega oddelka vmurskosoboški bolnišnici. Dobilje zagotovilo ministra Miklavčiča,da bo ostal. Zanimalo ga je tudi,zakaj v Pomurju ni več subvencioniranihkonkurenčnih visokošolskihprogramov, vendar je njegovovprašanje tudi tokrat ostalobrez odgovora. Metod Grah iz Vivatav Moravskih Toplicah je podalpredlog glede geotermalneenergije, ki je v zakonu o Pomurjuopredeljena kot ena od trehtemeljnih razvojnih usmeritevpomurske regije. Po njegovemmnenju je pri geotermalni energijiproblem cena kilovatne ure,ki je 6,2 centa, kar je premalo,da bi se kdo loteval naložbe tempodročju. Vladi je predlagal, daceno dvigne na raven nemške, kiKatarina Kresal, Irma Pavlinič Krebs in Ivan Svetlik. Na vladni strani je prevladovalo dobrorazpoloženje, med občinstvom nekoliko manj, tudi zaradi nekaterih navzočih, ki so prišlido mikrofona z neumestnimi vprašanji in predlogi. Foto: T. M.znaša 15 centov za kilovatno uro.Župana Moravskih Toplic FrancaCipota je zanimalo, ali je možnopričakovati, da bodo prvi metrivodovoda zaživeli že leta 2010.Po njegovem mnenju je za nekatereljudi predolgo čakati še šestOster nastop soboškega župana Antona Štihca Foto: D. M.let. Odgovor državnega sekretarjaz ministrstva za okolje in prostorZorana Kosa, da se bodo dela začelašele čez dve leti, ni bil všečniti lendavskemu županu AntonuBalažku, ki meni, da bi vodovodlahko začeli graditi že prihodnjeleto, opozoril pa je še na izrazitopovečanje socialnih transferjev vobčinskih proračunih.Komu zemljišča?Roberta Graja iz podjetja inženiringGraj, ki se je predstaviltudi kot predstavnik Luke Koper,je zanimalo, ali bo vlada podprlagradnjo infrastrukture in izpeljalapotrebne postopke za logističnicenter v Lipovcih. Gospodarskiminister Lahovnik je poudaril,da bodo pripravili razpis in takratse bo morala po njegovih besedahLuka Koper na razpis prijaviti.»Če se ne bo, boste moralipojasniti, zakaj se niste, ker stev večinski državni lasti.« Po njegovihbesedah se je problem pojavilzaradi informacije, ki so joimeli na ministrstvu, po kateriLuke Koper ta projekt naj ne biveč zanimal. Čeprav je Lahovnikza svoj odgovor prejel aplavz občinstva,se je kasneje v izmenjavimnenj med Lahovnikom in Štihcempokazalo, da ne govorijo oistem logističnem centru. Ministerza gospodarstvo je imel v mislihlogistični center, ki naj bi bilpredviden znotraj gospodarskegasredišča Oko, temu pa je Štihecoporekal, češ da logistični centerni bil nikoli predviden znotrajomenjenega projekta. Slednjemuje pritrdil tudi direktor RRA MuraDanilo Krapec. Dejan Židan izskupine Panvita pa je izrazil podporoZakonu o kmetijskih zemljiščihin zaščiti kmetijskih zemljišč.Po njegovem mnenju je moralnosporno spreminjanje namembnostizemljišč, saj je veliko obrtnihcon praznih.Timotej MilanovOkrogla miza o posodobitvi pokojninskega sistemaZa obračun pokojnine četrt stoletja?Predlagan ukrep podaljšanja z 18 na 35 let je preveč radikalen, bolj sprejemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski unijiOb bližajoči se reformi pokojninskegasistema in predlaganipokojninski zakonodaji,ki neposredno vplivapredvsem na pravice in obveznostiaktivne populacijein na že upokojeno generacijo,je Pomurska pokrajinskazveza društev upokojencev vprostorih Pokrajinske in študijskeknjižnice Murska Sobotaorganizirala okroglo mizoz naslovom Modernizacija pokojninskegasistema. Med gostista bili tudi predsednicaZveze društev upokojencevSlovenije Marjeta Kožuh Novakin predsednica komisijeza pokojninsko politiko priZDUS-u Anka Tominšek.Gre za pomembne vsebinskespremembe v pokojninskem sistemu,ki jih je pripravilo ministrstvoza delo, družino in socialnezadeve. Poudarjeno pa je bilo, date reforme ni možno povezovatis sedanjimi gospodarskimi in socialnimirazmerami pri nas, saj joterjajo povsem drugi razlogi, zlastidemografski trendi in strukturaprebivalstva, ki se vse bolj stara.Na okrogli mizi v Murski Sobotiso menili, da je gradivo o posodobitvipokojninskega sistema sprejemljivoza široko javno razpravo,čeprav glede nekaterih predlaganihsklepov ni dovolj jasno. Predvsembi morali ločiti tiste ukrepe,ki so nujno potrebni zaradi doseganjatemeljnih ciljev, od ukrepov,ki zadevajo boljšo preglednost pokojninskegasistema.Brez socialnih dajatevV razpravi so postavili vprašanje,kako oblikovati prehodnoobdobje, da posameznih skupinzavarovancev ne bi prizadeli vprimerjavi z drugimi. Ko je namrečgovor o dostojni pokojnini,manjka podatek, kakšno boimela tako upokojena generacijakot tudi prihodnje generacije,Pomurski upokojenci o reformi upokojenskega sistema Fotografiji: M. J.Anka Tominšek (levo) in Mateja Kožuh Novakupoštevajoč povprečno plačo.Soglašali so z mnenjem, da je nujnotreba povečati delež aktivnihzavarovancev s podaljševanjemdelovne aktivnosti. Opozorili paso, da tega pomembnega cilja nimožno doseči le z ukrepi na področjupokojninskega sistema,ampak so prav tako nujni ukrepiza izboljšanje zdravega in varnegadelovnega okolja, omejevanjesive ekonomije in za odpravoovir, ki preprečujejo normalnodelovanje trga delovne sile.Veliko bolj pa mora priti do izrazaeno temeljnih načel pokojninskegasistema, po katerempravica do pokojnine temelji nadelu. Zato je sprejemljiv predlaganiukrep o izločitvi vseh socialnihdajatev iz pokojninskega sistema,ki se že danes ne plačujejoiz prispevkov, temveč iz državnegaproračuna. Hkrati je treba doslednoizpeljati načelo odvisnostimed vplačili in izplačili, pričemer ne bi smeli pozabiti nasolidarnost. Načelo odvisnostipokojnine od višine vplačil vsekakorterja tudi podaljšanje obračunskegaobdobja za odmeropokojnine. Ocenjujejo, da je predlaganiukrep podaljšanja z 18na 35 let preveč radikalen. S temukrepom bi, kljub prehodnemuobdobju, prizadeli predvsem delavce,ki že daljše obdobje prejemajominimalno plačo. Bolj sprejemljivonaj bi bilo obdobje 25let, ki prevladuje v Evropski uniji.So pa proti povišanju minimalnein polne starosti za uveljavljanjepravic.Prav tako so deljena mnenjao predlaganem sistemu bonusov.Kot je bilo rečeno, bi moralisprejeti družbeni dogovor o tem,kakšna delovna doba naj bo v prihodnjesprejemljiva za doseganjestarostne pokojnine. Vsi tisti, kikončajo višješolski oziroma univerzitetništudij, bodo dosegli 40let zavarovalne dobe šele pri 65letih. Invalidsko zavarovanje pabo treba zasnovati tako, da bodozlasti delavci, ki delajo na težkihdelovnih mestih, lahko uveljavilipravico do invalidske pokojnineše pred minimalno starostjo.Za vzpostavitev novega pokojninskegasistema, ki naj bi začelveljati leta 2015, pa v upokojenskiorganizaciji menijo, da bi moraldobiti širšo družbeno podporo,zlasti mlajših generacij.Opozarjajo, da modernizacija pokojninskegasistema ne bi smelaslabiti prvega stebra pokojninskereforme.Milan Jerše