Ženo pahnil v smrt - Pomurje.si

– 26. november 2009 IZ NAŠIH KRAJEV15Citrarka Marjeta Cunk povezuje glasbene okuseEric Clapton na citrahV Dosorju so peli,špilali in plesaliPrleškivečerZ apaškimi ljudskimi pevkami posnela zgoščenkoRedko imamo v Pomurjupriložnost slišati citre, starejšipa se bodo najbrž še spomnili,da so nekoč, še preddrugo svetovno vojno, zvenelev marsikaterem domu, patudi strokovnjaki menijo, daso bile citre včasih doma priskoraj vsaki slovenski hiši.Potem ko so po vojni iz različnih,tudi ideoloških razlogov,v javnosti potihnile, jetrajalo kar nekaj desetletij,da so spet začele pridobivatipomen – veliko je denimo ktemu prispeval najbolj znanislovenski citrar Miha Dovžan–, vendar se danes težkokosajo z bolj priljubljenimikitaro, klavirjem, harmoniko,violino, ker jih v večiniglasbenih šol niti ne poučujejo.Toliko večjo srečo imajozato na Apaškem polju, kjerse glasbenica in podjetnicaMarjeta Cunk iz Žepovec ženekaj časa poklicno ukvarja spoučevanjem citranja.K Marjeti Cunk prihajajo naučne ure tako upokojenci, ki sona citre že igrali in želijo obuditisvoje znanje, kot otroci, ki se nadtem klavirjem malega človekanajvečkrat navdušijo prav zaradinje, ko jo vidijo igrati na kakšniprireditvi. Kot pravi, jo veselidelo z obojimi: »Pri poučevanjuupokojencev se mi zdi pomembno,da se prepričajo, da tudi starejšiprsti še vedno lahko ubogajoin zaigrajo najljubšo melodijo,otrok pa sem zelo vesela zato, kertako vidim, da narašča zanimanjeMarjeta Cunk in sin Nino – lepo ju je poslušati, ko zaigrata in zapojeta skupaj. Foto: P. K.za citre, čeprav bi potrebovali ševeč aktivnega podmladka.« Trenutnonjene učne ure obiskujeosem ljudi, dve njeni učenkipa šolanje nadaljujeta na glasbenišoli v Gornji Radgoni, kjer sov tem šolskem letu prvič uvedlipouk citer.Od citrarke do rokericepa spet nazajSama je začela brenkati na strunestarih preprostih citer, ki jihje k hiši prinesel oče, v sedmemrazredu osnovne šole, ko jo je zaigranje navdušil starosta citranjana Apaškem polju, Franc Someriz Lešan, ki je bil s svojim glasbilomnepogrešljiv na katerem kolidogodku v teh krajih, poleg tegapa je svoje znanje rad prenašal naprej,četudi je bil sam samouk. Prinjem je Marjeta usvojila osnoveigranja, ki jih je nato izpopolnjevalav nižji glasbeni šoli v Mariboru,kjer je bila glasbena dejavnostna področju citer veliko bolj razgibanakot na podeželju. To glasbilojo je toliko prevzelo, da se vsrednji šoli ni ukvarjala le z igranjem,ampak je začela intenzivno,predvsem na bolšjih sejmih,iskati tudi pisno gradivo o citrah,zlasti notne zapise. V želji, da bi otem glasbilu izvedela čim več, pase je lotila tudi raziskovanja njegovezgodovine, iz česar je nastalaizčrpna raziskovalna naloga. Zanjoje na nekem natečaju prejelacelo nagrado, danes pa ji lahkosluži kot pripomoček pri pouku,saj je v njej zbranih veliko podatkovo razvoju citer. V študijskihletih je Marjeta citre zamenjala zadrugo brenkalo, akustično in električnokitaro, ki jo je pripeljala vbolj divje glasbene vode. »Vem, dasi me je zdaj težko predstavljati zdolgimi lasmi,« se zasmeje, »vendarsem v Mariboru res sodelovalav več rokovskih zasedbah, natopa je sledilo zatišje, vse dokler miniso apaške ljudske pevke predlagale,da bi jih s citrami spremljalapri petju.« Sprva je omahovala, žeprve skupne vaje pa so razblinilevse njene dvome in tako so postalezelo ubrana skupina, ki nastopapo številnih prireditvah in jeskupaj izdala tudi zgoščenko Slovenkasem.Glasba je glasbaToda to še zdaleč ne pomeni,da na svojih koncertnih citrah,ki jih uporablja danes, igra samoljudsko glasbo. Kot pravi, jo jeravno njeno rokovsko obdobjenaučilo, da je glasba glasba in daje treba biti dovzeten za različneokuse in zvrsti. Poleg pesmi izljudske zakladnice, polk in valčkov,ki so bliže njenim starejšimučencem in občinstvu, tako nacitre igra tudi priredbe sodobnih,popularnih skladb in sevedaušesom zelo prijetne melodijeiz filmov Tretji človek ter Cvetjev jeseni, ki sta pokazala, daso citre povsem primerne tudiza filmsko spremljavo in jih povzdignilana popolnoma novo raven.Nekaj novega, vsaj za tukajšnjeokolje, pa bo koncert glasbeErica Claptona, ki ga Marjeta pripravljas svojimi učenci citer inkitare v sodelovanju z drugimiinstrumentalisti in pevci.Petra KranjecV Domu starejših občanovRadenci je bil minuli petek6. prleški večer Prlek poje,špila, pleše, piše.Voditeljica prireditve SonjaHorvat je Prleke takole opisala:»So stalno veseli ljudje, niso zavistni,so dobrega srca in zelodelavni, lepo pojejo, dobro plešejo,pišejo knjige ...«Na prireditvi so nastopili pevciljudskih pesmi KUD-a Bubla,Anica Zelko iz Ljutomera je prebralasvoje pesmi, dve Frančiki,upokojeni učiteljici (Cizl inSep) s Kapele in iz Dragotinec,sta s svojimi skeči prikazali aktualnedogodke v občinah Radenciin Sv. Jurij ob Ščavnici, MatildaSlavič iz Bučečovec je zapelavenček narodnih pesmi, AnicaRakuša iz KUD-a Ivana KaučičaLjutomer je predstavila svoja literarnadela, Olga Osterc Antič,Vera Slavič in Manca Suše, članiceKD Križevci, so zrecitirale Olgineprleške pesmi, humorist inprleški pesnik Marko Kočar, Prlek,ki zlaga verze v svojem narečju,je pripravil presenečenje vpravi prleščini, Jože Brumen izŠratovec je prikazal Krst mošta,vsepovsod nastopajoči Kapelskifantje so pod vodstvom TončkaKosmajerja zapeli pivske invinske pesmi, Folklorna sekcijaKD Janka Divjaka Kapela jeob zvokih harmonike zaplesalaštajerske plese, za konec pa sonastopili še domačini, Ljudskipevci »Večnica« iz KUD-a Bublaz venčkom ljudskih pesmi.Številni obiskovalci so se natov avli DOSOR-ja na družabnemsrečanju udeležili otvoritve razstavečlanov Likovne sekcije SilvaPreloga iz KD Ivana KaučičaLjutomer.D. M.V cerkvi naGornjemseniku spetdonijo orgleV največji porabski vasi so po40 letih spet zadonele orgle. Že vzačetku 90. let prejšnjega stoletjaso v vasi zbirali denar, a so imelito smolo, da je zbrani denar restavrator»pobasal« v žep, orgelpa ni obnovil. Pred leti je nekaženica gornjeseniškemu župnikuFerencu Merkliju za cerkevpodarila 80 tisoč dolarjev, ta pase je odločil, da bodo tudi s pomočjotega denarja obnovili orgle.Te so blagoslovili minulo nedeljopri slovesni sveti maši, prikateri so se spomnili tudi obletniceposvetitve cerkve (20. november1938).S. E.Foto: M. J.Tradicionalno srečanje starejših občanovSoboške mestne četrti so v kavarni hotela Diana v Murski Soboti pripravileže tradicionalno srečanje starejših občanov. Od skupnega števila 1430 sejih je slovesnosti udeležilo okrog 400. Zanje so pripravili priložnostni kulturniprogram, v katerem so sodelovali učenci OŠ II in člani društva upokojencev.Pozdravil jih je tudi župan Anton Štihec. Delegacija mestne občinein mestnih četrti pa je skupaj s predstavniki društva upokojencev, Rdečegakriža in centra za socialno delo obiskala najbolj socialno ogrožene na njihovihdomovih in jih obdarila. Posebne pozornosti sta bila deležna tudi najstarejšaobčana Murske Sobote, 95-letni Jože Godina in Karolina Čarni, ki bodecembra praznovala 99. rojstni dan. M. J.Pevska tradicija naCvenu se nadaljujeNi lahko delati z osmimiljudmi, od katerih nihčenima glasbene izobrazbe,imajo pa srce in dušo,zato je lepo delati z njimi.Približno s temi besedamije svoje vodenje Cvenskegaokteta opisal Tihomir Babična slovesnem koncertuob petletnici delovanja.Dvorana gasilskega doma vZg. Krapju je bila v soboto skorajpremajhna za vse, ki so želeliprisluhniti ubranemu petjucvenskih pevcev, ki nadaljujejodolgo tradicijo petja na Cvenu.Oktet, ki deluje v okviru Kulturnegadruštva Cven, sestavljajoprvi tenor Marjan Rudolf in TihomirBabič, drugi tenor JanezŠkerban in Jožef Pečnik, baritonDaniel Blagovič in Anton Marinič,bas Jožef Casar, Leon Roškerin Janez Marinič. Po petih letihse lahko pohvalijo z bogatim repertoarjemnarodnih, umetnihin nabožnih pesmi, s katerimi sonavdušili tudi poslušalce na jubilejnemkoncertu. Tega so s svojimnastopom obogatile gostje,članice Vokalne skupine Vijoulicas Kobilja, slavljencem pa je koordinatoricaObmočne izpostaveJS RS za kulturne dejavnosti MiraRebernik Žižek podelila bronaste,srebrne ali zlate Gallusoveznačke glede na leta glasbenegaudejstvovanja. Ob jubileju je pevcemmed drugimi izrekel priznanjetudi župan Občine Ljutomerter poslanec DZ Franc Jurša.Branko KoštiFoto: N. J.Ropoška štorkljadobila nov domMinuli četrtek so delavci Območneenote Elektra Maribor iz MurskeSobote postavili nazaj na električnidrog pri hiši Renate Šadl v Ropoči 16gnezdo štorklje. Brez njihove pomoči,predvsem pa brez pomoči sodelavcevJavnega zavoda Krajinski parkGoričko, ki so izdelali podstavek zagnezdo, bi štorklja ostala brez svojegadoma. Poletno neurje je namrečprepojeno gnezdo vrglo na tla in brezpomoči človeka bi si ga le težko postavilanazaj na isto mesto. B. B. P.Foto: B. K.