Ženo pahnil v smrt - Pomurje.si

12 (iz)branoBarometerFranc Jurša, župan Ljutomerain poslanec DeSUS-a, jeizposloval dodatna državnasredstva za sanacijo ljutomerskegaodlagališča. Zaomenjeni znesek je prikrajšanstanovanjski fond. Hkratipa poteza kaže, na kakšennačin je vodja poslanskeskupine DeSUS-a Franc Žnidaršičostal brez podpore inbrez poslanske skupine.Milan Kardoš je najboljšiamaterski kuhar v državi.Pripravil je golaž z mesomin kostanjem, h kateremu jeza prilogo postregel še kakavoverezance z lešniki.Sonja Roman je letošnja atletinjaleta.Dejan Židan iz skupine Panvitapodpira Zakon o kmetijskihzemljiščih in zaščitokmetijskih zemljišč. Ponjegovem mnenju je moralnosporno spreminjanje namembnostizemljišč, saj jeveliko obrtnih con praznih.S tega vidika mu je problematičenlogistični centerv Lipovcih, zanimivo pa,da predviden športni centerv Tešanovcih, prav takona kmetijskih zemljiščih, nisporen.Aleksandra Pinterič je s projektomEkoškrat dokazala,da za dobre rešitve niso glavnipogoj pridobljena sredstva,ampak ideje in volja.Kitajci preplavili Evropo z bučnim semenomSlovenska golicapoševnih očiTežave pomurskih oljarjev – Vojna z Avstrijci za zakonsko zaščitoštajersko-prekmurskega bučnega olja – Sosedje intenzivnokupujejo seme na naši strani meje in tudi določajo ceneGorazd Kocbek, oljar s Stare Gore,vidi kakovostno rast pridobivanjaolja le s tesnim povezovanjem s pridelovalcioljnic, saj povezana verigaohranja dobro ime slovenskegabučnega olja in ga ohranja v visokemcenovnem razredu, celo višjemod avstrijskega. Morda pa jeravno v tem problem tako agresivneganastopa Avstrijcev, ki so biliskorajda monopolisti na tem področju.Foto: Timotej Milanov26. november 2009 –Letos je bilo po podatkih zavodaza kmetijstvo z oljno ogrščicozasejanih 2.010 hektarjev, z oljnobučo 4.404 hektarjev in oljnosončnico 248 hektarjev. Potencialza predelavo in prodajo bučnegaolja je bistveno večji, tako našioljarji delno zaradi prisotnosti Avstrijcevže kupujejo seme v sosednjiHrvaški in na Madžarskem,kjer še dosega kakovostno ravennaših semen. Je pa vse bolj prisotnokitajsko bučno seme, ki ga žeponujajo tudi oljarjem. Z uporabokitajskega semena pa se oljarjilahko poslovijo od visoke kakovostiin geografske prepoznavnostiolja. S tem pa tudi od izdelkaz visoko dodano vrednostjo, ki jotrg priznava. Društvo za zaščitoštajersko-prekmurskega bučnegaolja je pri Evropski komisiji začelopostopek zaščite bučnega olja,vendar so že naleteli na problem,saj so Avstrijci vložili kar devet pritožb.Problem zdaj rešujejo skupajz ministrstvom za kmetijstvo, ki seje v tem primeru aktivno vključilo.Oljarji upajo, da jim ne bo trebasklepati kompromisov z Avstrijci,saj jim gre na roko nesporno dokazilo,da je bila oljarna v Framuprva, ki je začela s predelavo bučnegasemena v olje.Po sladkorni pesi si pomurski kmetješe danes niso opomogli. S to kulturo soizgubili dohodkovno stabilno poljščino,ki je še niso uspeli ustrezno nadomestiti.Možnost je usmeritev v pridelavo oljnic,predvsem buč, saj so bučno olje indrugi delikatesni izdelki iz bučnega semenaoziroma olja ena od tržnih priložnosti.Vzporedno z odpiranjem priložnostipa se odpirajo problemi, ki sopredvsem posledica nejasno definiranestrategije razvoja poljedelstva. To sekaže v počasni izrojenosti nekoč znameniteslovenske golice. Hkrati pa odpiraproblem razdrobljenosti (morda prevelikezagledanosti v lasten ego) pri pridelovalcih.Vodilni in najbolj prepoznavni pomurskioljar Gorazd Kocbek pravi, da sta pridelavabučnega semena in bučno olje izredni priložnosti,ki ju je treba izkoristi. Povprečna kakovostpri pomurskih oljarjih, ki to dejavnostpretežno še vedno opravljajo kot storitveno,je na visoki ravni. Nekoč je bila to dopolnilnadejavnost mlinarjev in Kocbekovi so se podobnoukvarjali s predelavo semena, danespa se ukvarjajo samo z oljarstvom. Razvoj takotemelji na družinski tradiciji, ki pa ima po njegovemizredno pozitivne nastavke. Iz Kocbekovetradicije izvira hladno stiskano bučnoolje. Ob tem je postalo bučno olje reden kulinaričnidodatek v večini restavracij višjega cenovnegarazreda v Evropi. Hkrati se odpirajopriložnosti za celo vrsto drugih delikatesnihizdelkov, ki so jih začeli razvijati v okviru svojeoljarne. Preboj olja in njegovo uveljavljanjena trgu pa povzroča probleme, ki postavljajopod vprašaj to zgodbo o uspehu. Vse večji jenamreč problem pridelave kakovostnega domačegasemena, da bi zadovoljili rast povpraševanjapredvsem po slovenskem bučnemolju. Gre za izredno občutljivo področje, kjersi lastijo primat Avstrijci in poskušajo z vsemisredstvi nevtralizirati prodor slovenskega oziromapomurskega olja.Temeljni problem, na katerega opozarjaGorazd Kocbek, so velika nihanja v pridelavi,ki je izrazito ciklična, zadnji dve leti pa jopestijo naravne ujme. Bistveno drugače ni naoni strani meje, zato Avstrijci intenzivno kupujejoseme na naši strani meje in tudi dolotereso ocenili, da so za Slovenijo tržna niša inobstajajo pogoji, da se spustijo v konkurenčnomednarodno tekmo, in oljna buča je bilaena od teh. Kljub pogovorom na ministrstvujih je slednje konstantno zavračalo. Uspeh natem področju je možen le ob stabilnem invsaj srednjeročno definiranem finančnemokvirju, in ker dejansko le žlahtnjenje v lokalnemokolju lahko pripelje do optimalnegasortimenta, je odnos ministrstva do te tematiketežko razumljiv.Očitno je, da ministrstvo k problemu nepristopa sistemsko, saj so nam odgovorili, daprograme žlahtnjenja in selekcije rastlin ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehranopredlaga strokovna javnost. Na ministrstvodoslej niso prejeli nobenega konkretnegapredloga programa selekcije in žlahtnjenjabuč, zato v te programe niso vključeni. Na ministrstvupa bomo ob pripravi strategije prihodnjegarazvoja kmetijstva ustrezno pozornost– glede na interes stroke in uporabnikov– namenili tudi selekciji in žlahtnjenju poljščin.S tem posredno priznavajo trditev dr.Bohanca. Je pa tudi res, da so strokovnjake stega področja s programi žlahtnjenja usmerjalih komercialnim trgovcem s semeni.J. VotekNezdružljivost poslanske in županske funkcijeJurša in Kampuš bi obojeNekateri poslanci vladnih strank glasovali v nasprotju s koalicijsko pogodboPoslanci v državnem zboru so s 34 glasoviza in 46 proti zavrnili predlog zakonao spremembah Zakona o poslancih,ki je med drugim predvideval, da poslanecne bi smel hkrati opravljati funkcijev organih lokalnih skupnosti. Protispremembi sta glasovala oba pomurskaposlanca, ki sta hkrati župana, AntonKampuš in Franc Jurša, prav tako tudiposlanec Radovan Žerjav, medtem kosta Miran Györek in Laszlo Göncz glasovalaza spremembo.Zavrnitev omenjenega predloga je tudirazlog za zaostritev razmer v koaliciji, saj jepredsednik stranke Zares Gregor Golobičže povedal, da so s tem koalicijski poslancidelovali v nasprotju s koalicijsko pogodbo,v kateri je med drugim zapisano, da se koalicijskipartnerji zavzemajo za spremembozakonodaje o lokalni samoupravi z vidikaredefiniranja pristojnosti in nezdružljivostifunkcij. Proti spremembi je namreč glasovalo12 poslancev Socialnih demokratov,med njimi tudi župan Gornje Radgone AntonKampuš, dva pa nista glasovala. Tudi enposlanec iz vrst Zaresa predloga ni podprl,eden pa ni glasoval. Proti so bili tudi trijeposlanci DeSUS-a, med katerimi je tudi ljutomerskižupan Franc Jurša, trije poslanciLDS-a pa o predlogu niso glasovali. Protipredlogu je bil tudi Radovan Žerjav, ki severjetno dobro zaveda moči lastne strankev ruralnih okoljih, kjer so župani najbolj izvoljivikandidati.»Spremembe nismo podprli, ker se namzdi v tem trenutku popolnoma nepotrebnoizganjati župane iz državnega zbora. Strinjamse, da sedanja rešitev ni optimalna,čajo cene. Pred dvema letoma je bila cena zakilogram suhega semena dva evra, zdaj je od3,7 do štiri evre za kilogram. To spravlja v nezavidljivpoložaj domače oljarje, ki so kupcipresežkov semena, in hkrati zapira možnostpreboja domačega olja na tujih trgih. Tudi odkupnacena, gledano z vidika zaslužka oljarja,ne predstavlja problema. Problem nastopi, kose s ceno olja, ki jo diktirajo pridelovalci, pojavijopri končnem kupcu. Naslednji problempa je pridelava buč. Kot je znano, ne gre zatehnološko neintenzivno kulturo, ki prej razbremenikot obremeni obdelovalno površino.Hkrati je opaziti realen padec hektarskegadonosa nekoč najkakovostnejše sorte priznaneslovenske golice. Pri Kocbekovih pravijo,da je bil pridelek suhega semena pred leti šeokrog tone na hektar, zdaj pa se vrti od 600do 750 kilogramov na hektar. Kljub nižjemupridelku in normalni odkupni ceni (letošnjaje izjema) je zaslužek na hektar zaenkrat višjikot pri konvencionalni poljščini. Po njegovemima kmet približno 2000 evrov neto prihodkana hektar pri bučah, s subvencijami paje to nekaj več, medtem ko mu koruza prinesepribližno 1000 evrov bruto dohodka.Tu pa smo pri razvojnem problemu, ki biga moralo imeti pred očmi pristojno kmetijskoministrstvo. Pri bučah gre za specifično,recimo ji pogojno lokalno kulturo. Buče sopostale sicer hit v prehrani, vendar ima oljnabuča slovenska golica v tem okolju domicil.Na problem zastoja pri selekciji in žlahtnjenjuopozarjajo tudi vidni agronomski strokovnjaki.Tako dr. Borut Bohanec z ljubljanskeBiotehniške fakultete pravi, da je v vsehdržavah skrb za sodoben sortiment vsehkmetijskih rastlin stalnica, to je tudi najučinkovitejšapodpora pridelavi. V Sloveniji strokaopozarja že od leta 1991, da je ta segmentrazvoja povsem zanemarjen, delno je urejenole testiranje tujih sort (introdokcija). Na temožlahtnjenja rastlin so strokovnjaki pripraviliposvete in oddali vloge, toda ministrstvo jihje vztrajno zavračalo. Po oceni dr. Bohancaministrstvo sofinancira raziskovalne projekteza razvoj rastlin z okrog 50 tisoč evri. Za primerjavopa se živinoreji v ta namen namenjaokrog 8,5 milijona evrov. Predlogi za žlahtnjenjein selekcijo niso posegali v širino, ampakso bili predloženi projekti žlahtnjenja, za ka-vendar je ob dejstvu, da še nimamo vzpostavljenedruge ravni lokalne samouprave, primerna,«pravi Žerjav, ki meni, da bi se s temnekaterim preprečilo kandidirati na državnozborskihvolitvah, za druge pa bi ustvarilomožnost, da bodo poslanci do konca življenja.Anton Kampuš je že pred časom zaVestnik povedal, da bo spremembo zakonapodprl le, če bo ta urejal vse vrste nezdružljivosti,kot je npr. nezdružljivost funkcij županain ravnatelja, ministra in predavatelja itd.»Menim, da so župani v državnem zboru potrebni,ker tja prinašajo vse tisto, kar se v lokalnihskupnostih dogaja, na državni ravnipa se o tem nič ne ve,« je še povedal tokrat.Tako bo po njegovem vse do takrat, dokler sene spremeni sestava državnega sveta, tako dabodo v njem sedeli izključno predstavniki lokalnihskupnosti. Poslanec DeSUS-a in ljutomerskižupan Franc Jurša pravi, da je glasovalproti iz treh razlogov. »Proti sem glasoval,ker zastopanost lokalnih interesov na državniravni ni ustrezno urejena, ker je bil predlagateljnekdo, ki je tri mandate zasedal dvefunkciji, in ker so nekateri strankarski kolegiže pred glasovanjem napovedali, da bompredlogu nasprotoval in sem hotel uresničitinjihovo željo. Do zadnjega sem bil v dvomih,kako ravnati, toda to ne pomeni, da si s temdelam pot, da bi tudi v naslednjem mandatuopravljal dve funkciji.« Poklicali smo tudipodpredsednico stranke DeSUS Marijo GjerkešDugonik, ki ponavlja, da stališče strankeostaja enako, torej proti združljivosti funkcij.Glede glasovanja poslancev DeSUS-a pa pravi,da bodo o zadevi potekale vnovične razpravein pogovori.Timotej Milanov