Ženo pahnil v smrt - Pomurje.si

Pomurski Vestnik, 1958:Na Ormoški cesti v Ljutomeruso pričeli gradnjo 12-stanovanjskegabloka.Kakršen Konradadan, takšen bomalone ves svečan.Stran 2: V tednu KaritasPrazne mize,hladni radiatorjiStran 4: Vladni obisk PomurjaEni o hruškah,drugi o jabolkihStran 5: Zaposlene družbe ProGala so se odločile za stavkoZa delavkeskrbijo njihoviotroci!Stran 6: Pridobitve obobčinskem prazniku TurniščaPo odškodninona sodiščeStran 11: Očitek prirejanjanogometnih rezultatov tudiklubu iz LendaveNogometaš Nafteprodal tekmo?Stran 12: Kitajci preplaviliEvropo z bučnim semenomSlovenska golicapoševnih očiStran 13: S socialno stiskose tveganje za uživanje drogpovečujePobirali sveče,da so se greliStran 35: Prvi kuharskitečaj v Termah 3000Double D –dvakrat dobroMurska Sobota, 26. novembra 2009, leto LXI, št. 48, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evraŠe tretja sanacija ljutomerskega odlagališča odpadkovStanovanjski evri deponijiDenar za novo sanacijo na predlog župana in poslanca Franca Jurše vzeliiz stanovanjskega fonda – Občine za prisojenih 230.000 evrov odškodninebližnjim stanovalcem deponije niso primaknile niti centaFoto: Nataša JuhnovVreme: Sprva bodelno jasno, nato papretežno oblačno.s tran 3Gimnazija Murska Sobotapraznuje častitljivih 90 letin prav jutri ob 18. uri bov Galeriji Murska Sobotaslovesna akademija kotpika na i praznovanjem.Pred devetdesetimi leti sov takrat Slovencem neznanipokrajini onstran Mureustanovili prvo gimnazijo,ki danes po besedahravnateljice Regine Cipotpredstavlja sožitje tradicije,znanja in razvoja.Do sedaj je dala temeljnoizobrazbo številnimznanstvenikom in znanimosebnostim.V Lendavi bo isti dan osrednjaslovesnost ob 50-letnicidvojezičnega šolstva,kjer bo, tako kot v soboškigimnaziji, slavnostni govornikpredsednik državedr. Danilo Türk, le da semu bo v Lendavi pridružiltudi madžarski predsednikLaszlo Solyom.NepreslišanoPretresljiv zločin v Prosečki vasi s tran 3Ženo pahnil v smrtAlojz Hajdinjak je med prepirom odrinil ženo, ki jepadla in se hudo poškodovala – Življenje izgubila,ker njeni mami ni dovolil, da bi ji pomagala – Policistiso ga zaradi nasilja v družini že večkrat obravnavaliRAZPRODAJAOBUTVE(VEČ NA STRANI 9)NAROČNIK»Namesto kontejnerja vodkemi pošlji gajbo vina in slatine!«Karikatura: Anton BuzetiNismo muha enodnevnicapetek zvečer ob zaključku radijskega dnevnika je bila pri nas objavljena nepričakovanavest, da je bil na predsednika ZDA Johna Kennedyja izvršen atentatVin da je predsednik ranjen. Kljub nepričakovanosti nihče ni slutil tistega, kar je bilosvetu znano že čez pol ure, da je predsednik podlegel smrtonosnim strelom. Novicaje kot blisk obletela ves svet in vzbudila veliko ogorčenje in žalovanje. Kmalu sotudi sledila skopa in še nejasna, pa tudi protislovna poročila o dogodku v Dallasu vglavnem mestu ameriške države Texas. Ko se je kolona vozil pomikala skozi mesto,so nenadoma odjeknili trije streli skritega strelca in Kennedy je okrvavljen omahnilv naročje svoje žene, ki je sedela zraven njega. Šofer je hitro z avtomobilom oddrvelproti bolnišnici, kjer pa so zdravniki takoj spoznali, da ne morejo pomagati.Pomurski Vestnik, 28. novembra 1963

4 GOSPODARSTVOVladni obisk PomurjaEni o hruškah,26. november 2009 –drugi o jabolkihVeliko vprašanj brez odgovorov, nekateriodgovori so šli mimo vprašanj – Dela privodovodu šele čez dve leti – Zakaj so vRadencih ploskali LahovnikuSklepno dejanje vladnegaobiska prejšnji teden se jezgodilo v hotelu Radin, kjerso med drugim ministri odgovarjalina vprašanja pomurskihgospodarstvenikov, županovin druge zainteresiranejavnosti. V debati, za katerolahko brez slabe vesti zapišemo,da je na trenutke padla naraven gostilniških prerekanj,so se dotaknili mnogih za Pomurjeaktualnih tem.Med drugim so dejaliPatrick Vlačič je omenil vprašanjeodstavnih pasov na pomurskiavtocesti. Pri DARS-u so tako ponjegovih besedah naročili študijoo upravičenosti izgradnje odstavnihpasov, ta pa naj bi bila končanado konca letošnjega leta. »Vprašanjerazvoja in infrastrukturezame ni vprašanje jajca in kokoši,gotovo pride infrastruktura predrazvojem,« je bil jasen prometniminister. Državni sekretar na ministrstvuza obrambo Uroš Krekje pojasnil, da je Pomurje pomembenkadrovski bazen za slovenskovojsko, saj kar deset odstotkov pripadnikovprihaja iz te regije, v letošnjemletu celo 20 odstotkovnovih vojakov. Eden najbolj kritičnihudeležencev posveta je bilsoboški župan Anton Štihec, ki jevladi očital, da njihovi dopisi naministrstva ostajajo brez odgovorov,ter izrazil upanje, da ne bodozaprli pediatričnega oddelka vmurskosoboški bolnišnici. Dobilje zagotovilo ministra Miklavčiča,da bo ostal. Zanimalo ga je tudi,zakaj v Pomurju ni več subvencioniranihkonkurenčnih visokošolskihprogramov, vendar je njegovovprašanje tudi tokrat ostalobrez odgovora. Metod Grah iz Vivatav Moravskih Toplicah je podalpredlog glede geotermalneenergije, ki je v zakonu o Pomurjuopredeljena kot ena od trehtemeljnih razvojnih usmeritevpomurske regije. Po njegovemmnenju je pri geotermalni energijiproblem cena kilovatne ure,ki je 6,2 centa, kar je premalo,da bi se kdo loteval naložbe tempodročju. Vladi je predlagal, daceno dvigne na raven nemške, kiKatarina Kresal, Irma Pavlinič Krebs in Ivan Svetlik. Na vladni strani je prevladovalo dobrorazpoloženje, med občinstvom nekoliko manj, tudi zaradi nekaterih navzočih, ki so prišlido mikrofona z neumestnimi vprašanji in predlogi. Foto: T. M.znaša 15 centov za kilovatno uro.Župana Moravskih Toplic FrancaCipota je zanimalo, ali je možnopričakovati, da bodo prvi metrivodovoda zaživeli že leta 2010.Po njegovem mnenju je za nekatereljudi predolgo čakati še šestOster nastop soboškega župana Antona Štihca Foto: D. M.let. Odgovor državnega sekretarjaz ministrstva za okolje in prostorZorana Kosa, da se bodo dela začelašele čez dve leti, ni bil všečniti lendavskemu županu AntonuBalažku, ki meni, da bi vodovodlahko začeli graditi že prihodnjeleto, opozoril pa je še na izrazitopovečanje socialnih transferjev vobčinskih proračunih.Komu zemljišča?Roberta Graja iz podjetja inženiringGraj, ki se je predstaviltudi kot predstavnik Luke Koper,je zanimalo, ali bo vlada podprlagradnjo infrastrukture in izpeljalapotrebne postopke za logističnicenter v Lipovcih. Gospodarskiminister Lahovnik je poudaril,da bodo pripravili razpis in takratse bo morala po njegovih besedahLuka Koper na razpis prijaviti.»Če se ne bo, boste moralipojasniti, zakaj se niste, ker stev večinski državni lasti.« Po njegovihbesedah se je problem pojavilzaradi informacije, ki so joimeli na ministrstvu, po kateriLuke Koper ta projekt naj ne biveč zanimal. Čeprav je Lahovnikza svoj odgovor prejel aplavz občinstva,se je kasneje v izmenjavimnenj med Lahovnikom in Štihcempokazalo, da ne govorijo oistem logističnem centru. Ministerza gospodarstvo je imel v mislihlogistični center, ki naj bi bilpredviden znotraj gospodarskegasredišča Oko, temu pa je Štihecoporekal, češ da logistični centerni bil nikoli predviden znotrajomenjenega projekta. Slednjemuje pritrdil tudi direktor RRA MuraDanilo Krapec. Dejan Židan izskupine Panvita pa je izrazil podporoZakonu o kmetijskih zemljiščihin zaščiti kmetijskih zemljišč.Po njegovem mnenju je moralnosporno spreminjanje namembnostizemljišč, saj je veliko obrtnihcon praznih.Timotej MilanovOkrogla miza o posodobitvi pokojninskega sistemaZa obračun pokojnine četrt stoletja?Predlagan ukrep podaljšanja z 18 na 35 let je preveč radikalen, bolj sprejemljivo naj bi bilo obdobje 25 let, ki prevladuje v Evropski unijiOb bližajoči se reformi pokojninskegasistema in predlaganipokojninski zakonodaji,ki neposredno vplivapredvsem na pravice in obveznostiaktivne populacijein na že upokojeno generacijo,je Pomurska pokrajinskazveza društev upokojencev vprostorih Pokrajinske in študijskeknjižnice Murska Sobotaorganizirala okroglo mizoz naslovom Modernizacija pokojninskegasistema. Med gostista bili tudi predsednicaZveze društev upokojencevSlovenije Marjeta Kožuh Novakin predsednica komisijeza pokojninsko politiko priZDUS-u Anka Tominšek.Gre za pomembne vsebinskespremembe v pokojninskem sistemu,ki jih je pripravilo ministrstvoza delo, družino in socialnezadeve. Poudarjeno pa je bilo, date reforme ni možno povezovatis sedanjimi gospodarskimi in socialnimirazmerami pri nas, saj joterjajo povsem drugi razlogi, zlastidemografski trendi in strukturaprebivalstva, ki se vse bolj stara.Na okrogli mizi v Murski Sobotiso menili, da je gradivo o posodobitvipokojninskega sistema sprejemljivoza široko javno razpravo,čeprav glede nekaterih predlaganihsklepov ni dovolj jasno. Predvsembi morali ločiti tiste ukrepe,ki so nujno potrebni zaradi doseganjatemeljnih ciljev, od ukrepov,ki zadevajo boljšo preglednost pokojninskegasistema.Brez socialnih dajatevV razpravi so postavili vprašanje,kako oblikovati prehodnoobdobje, da posameznih skupinzavarovancev ne bi prizadeli vprimerjavi z drugimi. Ko je namrečgovor o dostojni pokojnini,manjka podatek, kakšno boimela tako upokojena generacijakot tudi prihodnje generacije,Pomurski upokojenci o reformi upokojenskega sistema Fotografiji: M. J.Anka Tominšek (levo) in Mateja Kožuh Novakupoštevajoč povprečno plačo.Soglašali so z mnenjem, da je nujnotreba povečati delež aktivnihzavarovancev s podaljševanjemdelovne aktivnosti. Opozorili paso, da tega pomembnega cilja nimožno doseči le z ukrepi na področjupokojninskega sistema,ampak so prav tako nujni ukrepiza izboljšanje zdravega in varnegadelovnega okolja, omejevanjesive ekonomije in za odpravoovir, ki preprečujejo normalnodelovanje trga delovne sile.Veliko bolj pa mora priti do izrazaeno temeljnih načel pokojninskegasistema, po katerempravica do pokojnine temelji nadelu. Zato je sprejemljiv predlaganiukrep o izločitvi vseh socialnihdajatev iz pokojninskega sistema,ki se že danes ne plačujejoiz prispevkov, temveč iz državnegaproračuna. Hkrati je treba doslednoizpeljati načelo odvisnostimed vplačili in izplačili, pričemer ne bi smeli pozabiti nasolidarnost. Načelo odvisnostipokojnine od višine vplačil vsekakorterja tudi podaljšanje obračunskegaobdobja za odmeropokojnine. Ocenjujejo, da je predlaganiukrep podaljšanja z 18na 35 let preveč radikalen. S temukrepom bi, kljub prehodnemuobdobju, prizadeli predvsem delavce,ki že daljše obdobje prejemajominimalno plačo. Bolj sprejemljivonaj bi bilo obdobje 25let, ki prevladuje v Evropski uniji.So pa proti povišanju minimalnein polne starosti za uveljavljanjepravic.Prav tako so deljena mnenjao predlaganem sistemu bonusov.Kot je bilo rečeno, bi moralisprejeti družbeni dogovor o tem,kakšna delovna doba naj bo v prihodnjesprejemljiva za doseganjestarostne pokojnine. Vsi tisti, kikončajo višješolski oziroma univerzitetništudij, bodo dosegli 40let zavarovalne dobe šele pri 65letih. Invalidsko zavarovanje pabo treba zasnovati tako, da bodozlasti delavci, ki delajo na težkihdelovnih mestih, lahko uveljavilipravico do invalidske pokojnineše pred minimalno starostjo.Za vzpostavitev novega pokojninskegasistema, ki naj bi začelveljati leta 2015, pa v upokojenskiorganizaciji menijo, da bi moraldobiti širšo družbeno podporo,zlasti mlajših generacij.Opozarjajo, da modernizacija pokojninskegasistema ne bi smelaslabiti prvega stebra pokojninskereforme.Milan Jerše

– 26. november 2009 GOSPODARSTVO5Zaposlene družbe Pro Gala so se odločile za stavkoZa delavke skrbijonjihovi otroci!Podjetje jim dolguje plači za september in oktober, delregresa za letni dopust ter povračila za potne stroške inmalico – Dela dovolj, denarja pa niRazmere, v kakršnih se jepred dvema letoma znašlopodjetje Dani & Eli iz Žižkov, sezdaj nadaljujejo tudi v družbiPro Gala s sedežem v Črenšovcih,proizvodne prostore paima v Odrancih. Direktor in lastnikpodjetja Dani & Eli je namrečmarca lani zaposlenim,teh je bilo okoli 120, sporočil,da bo podjetje prenehalo proizvodnjo,vendar so se njegovenapovedi uresničile le delno,saj je večino zaposlenih prevzelanova družba Pro Gala vlasti njegove hčerke. Novo podjetjeje takrat za določen čas zaposlilood 70 do 80 delavcev,ki so nadaljevali proizvodnjo,hkrati pa dobili tudi obljubo ozaposlitvi za nedoločen čas.Novo podjetje Pro Gala, ki je začeloposlovati 15. aprila lani, se ježe kmalu znašlo v likvidnostnih težavah,prihajalo je do odlogov priizplačilu plač, saj so junijsko dobilišele v začetku avgusta. Likvidnostnetežave se nadaljujejo tudizdaj, 45 zaposlenih že dva mesecaZaposleni v družbi Pro Gala so dobili zadnjoplačo 16. oktobra, in to za avgust, napreostale plače še čakajo. Podjetje, ki je specializiranoza usnjeno galanterijo, vso proizvodnjoizvozi, tri četrtine v Veliko Britanijo,drugo v Italijo. Lastnica zatrjuje, da jedela dovolj, delavcem pa ni pojasnila, zakajza svoje delo ne dobijo plačila.POMURSKO DRUŠTVOZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota,Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljneprispevke občanovin organizacij na računupri Novi Ljubljanski banki:02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVASE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobitepo tel.: 031 512 911.Razjarjeni delavci družbe Pro Gala pravijo, da bodo tokrat vztrajali do konca. Stavkali bododo izpolnitve svojih zahtev, do izplačila plač oziroma do uvedbe stečaja. Foto: L. K.ni dobilo plače in drugih prejemkov,zato jim je prekipelo. Po neuspelihpogovorih z lastnico indirektorico podjetja Elizabeto KolenkoKelenc so že v začetku prejšnjegatedna od ponedeljka do sredeprekinili delo, ker dogovora zdirektorico tudi v petek niso sklenili,so stavko nadaljevali v ponedeljekin zatrdili, da bodo stavkalido izpolnitve svojih zahtev. Zahtevajoizplačilo plač za september inoktober, izplačilo neizplačanegadela regresa ter sredstva za prevozna delo in malico.Razmere so postale nevzdržne,zatrjujejo razjarjene delavke, ki izdelujejousnjeno galanterijo, delaimajo dovolj, vendar za poštenodelo ne dobijo poštenega plačika,razmere so postale nevzdržne,pravijo obupane delavke, kibi še bile pripravljene nadaljevatidelo, če bi našle skupen dogovorz lastnico in direktorico družbe.Vendar vse kaže, da jim to ne bouspelo, zato bodo zahtevali stečajdružbe, pravi Erika Kerčmar, zunanjasindikalna zaupnica in predsednicastavkovnega odbora. Takose bodo delavci lahko prijavili nazavodu za zaposlovanje, svoje zahtevepa naslovili tudi na jamstvenisklad. Do stečaja mora priti čimprej, saj se bojijo, da se bodo razmerezavlekle v novo leto, ko bovečini zaposlenih potekla pogodbao zaposlitvi za določen čas inne bodo več upravičeni do povračilaterjatev iz jamstvenega sklada.Podjetje pa dolguje plače in drugeobveznosti tudi delavcem, ki so sejim že konec februarja in junija izteklepogodbe o zaposlitvi, zato soti že vložili prve tožbe na sodišče.Direktorica in lastnica podjetjaje v ponedeljek zjutraj stavkajočimdelavcem pisno obljubila,Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje,OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot120 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največjepotrebe v gradbeništvu, trgovini in gostinstvu.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 66, prodajalec – 7, polagalec keramičnihoblog – 5, natakar – 4, elektrotehnik – 2, frizer – 2, kozmetik – 2, kuhar – 2.Iščejo se tudi:elektromehanik – 1, kemijski tehnik – 1, lesar – 1, prof. matematike in fizike– 1, univ. dipl. inž. arhitekture – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.V začetku novembra jeJože Pipenbaher, lastnikdružbe SVIT iz Rogaške Slatine(znani hoteli te družbeso Grand hotel, Strossmayerjevhotel, Slovenija, Soča,termalni bazeni in wellnesscenter in nazadnje obnovljenšportni hotel) oziromalastnik družbe Vates, ki je lastnicadružbe Svit in tudi hotelaDiana v Murski Soboti,objavil razpis za prostodelovno mesto direktorjadružbe za turizem in izvajanjeprojektov Hotel Diana.Jože Pipenbaher je namrečkupil hotel Diana v Murski Soboti2007. leta. Do sedaj je bil direktordružbe MS Hoteli lastnik,zdaj pa se je iz poslovnih razlogovodločil, da prepusti vodenjenovemu direktorju, za kateregase zahteva sedma stopnja izobrazbeekonomsko-komercialnesmeri, pet let delovnih izkušenj,organizacijske in pogajalskespretnosti ter aktivno znanje angleškegaali drugega svetovnegajezika. Po desetih dneh so prejeliskoraj 30 vlog kandidatov.Kakor je povedal Pipenbaher,bodo najprej naredili ožji izbor,po natančni proučitvi in pogovorihpa bodo izbrali ustreznegakandidata. Vodja hotela še nadabo ugodila njihovi zahtevi inpredlagala stečaj, izjav za medijeo tem pa ni želela dajati. Delavcipravijo, da so siti obljub, ne verjamejojim več, in če se tudi zadnjane bo uresničila, bodo ubraliustrezne zakonske poti in samipredlagali stečaj.Ludvik KovačNova vrtina pomilijon evrovČigave so vrtine in komu rudarske pravice? –Spravljivejša Nafta GeotermPri izkoriščanju geotermalne energije se nekaj premika,čeprav ima pri treh ali štirih obstoječih saniranih vrtinahtudi država enako stališče kot Nafta Geoterm, da je upravičenado odškodnine. Se pa že pojavljajo podjetja, ki imajo interespo izkoriščanju tega vira. Dve ali tri podjetja so si v skladuz Zakonom o rudarstvu pridobila rudarsko pravico za raziskovanjein/ali izkoriščanje geotermanih virov na posameznihobmočjih.Do te pravice so prišla na javnem razpisu. To delno sprošča dokajzategnjen položaj izkoriščanja geotermalnega vira energije. Drži pa,da se je v primeru dveh vrtin v Renkovcih in Beltincih ministrstvooziroma direktorat za energetiko postavil na stran Nafte, saj pravijo,da se je pri sanaciji vrtin ugotovilo, da so nekatere primerne za izkoriščanjegeotermalne oz. hidrogeotermalne energije, zato so nekaterelokalne skupnosti (občini Beltinci in Turnišče) na osnovi podatkovNafte Geoterm začele financirati dodatne raziskave, ki niso bile zajetev dolgoročnem programu sanacije Nafte Lendava, in s tem omogočilenjihovo alternativno uporabo. Ta vlaganja so bila v primerjaviz vrednostjo vrtin (milijon evrov) relativno majhna, znašala so le dvado pet odstotkov. Zato je Nafta Geoterm, ki je te vrtine v preteklostifinancirala, zahtevala v primeru prenosa lastništva določeno plačilo.Pri tem je treba dodati izjavo poslanca Žerjava, da je okvirna cenamilijon evrov za povsem novo vrtino. Pri renkovski vrtini je NaftaGeoterm nosilka rudarske pravice in tudi plačnik raziskovalnih inproizvodnih koncesij za geotermalno energijo in ogljikovodike, čejo prištevamo med večje uporabnike. Konkretnega odgovora na to,ali je Nafta Geoterm dejanski nosilec rudarske pravice za omenjenevrtine, pa nismo dobili. Iz izpisov iz zemljiške knjige izhaja, da vsaj vdveh primerih od štirih Nafta Geoterm ni formalnopravni zemljiškoknjižnilastnik teh vrtin. Skratka, če sledimo formalni poti, bi moralbiti predmet pogajanj prenos rudarske pravice in iz tega izhajajočeplačilo koncesijske dajatve, ki naj bi jo Nafta Geoterm po odgovoruministrstva že imela. O lastništvu potemtakem ne more biti govora,če to ni zavedeno v zemljiških knjigah.Sicer pa naj bi se odnosi med potencialnimi uporabniki in NaftoGeoterm zelo spremenili, tako vsaj predstavnik podjetja Paradajz, d.o. o., ki se je odzval na razmišljanje o uporabi geotermalne energijev prejšnji številki. Pravi takole: »Nafta Geoterm oziroma njen direktorCveto Žalik je bil namreč ves čas poslovnega procesa, ki trajaše danes, zelo korekten in posloven in nam veliko pomaga pri iskanjurešitev ogrevanja rastlinjakov, ki jih želimo postaviti. Že pred večkot enim letom so nam predlagali tri različice sodelovanja, ki so bilevse zelo zanimive. Ker takrat Paradajz, d. o. o., še ni imel gradbenegadovoljenja, pogajanj nismo končali in sklenili pogodbe. V vmesnemčasu je dobil Paradajz, d. o. o., gradbeno dovoljenje za postavitevomenjenih rastlinjakov, zato smo pred časom obnovili pogajanjaoziroma poslovni odnos z Nafto Geoterm z namenom, da izpeljemoprojekt. Zaenkrat je poslovni odnos še v fazi pogajanj in se odločamomed dvema opcijama – obstoječa vrtina v Renkovcih ali izgradnjanove. Odločitev o eni izmed različic pa bo sprejeta zgolj na podlagienergetskih potreb za ogrevanje.«J. V.Trideset bi DianoLetos poleti je dobil obnovljen hotel Diana tudi novo zunanjopodobo, povezano z »zgodbo žitnih polj«. Foto: B. B. P.la. Izplačila so bila že ves čas neredna,18. v mesecu, ko je plačilnidan, jih ni bilo, dobivali so jih zzamudo, tudi v več delih. Večinajih je še vedno zaposlena za določenčas, delajo za minimalno plačo,za preživetje pa jih je večinaže porabila vse prihranke. V marsikateridružini morajo za preživetjedružine skrbeti celo otrocis svojimi štipendijami. Položnicenamreč prihajajo, grozijo jimz odklopi elektrike in tožbami zaneporavnane obveznosti, skratprejostaja Klavdija Grkman Zrim(ki je bila vodilni kader še v časuzdružene soboške gostinske in hotelskeponudbe pod imenom Zvezda- Diana, nato pa sta oba objektadobila nove lastnike). Po poletniotvoritvi obnovljenega hotela Diana,bazena, fitnesa in savn se jepo odhodu vodje wellness centraMarjetke Cafnik nekoliko zapletloz odprtjem masažnega in kozmetičnegadela. Zaradi težavnega pridobivanjaustreznih kadrov se vsebolj nagibajo k rešitvi, da bi prostoreoddali v najem najboljšemu zasebnemuponudniku kozmetičnihin fizioterapevtskih storitev.Ime novega direktorja hotelabo znano čez nekaj dni.B. B. P.

– 26. november 2009 oglasi7

8 kultura26. november 2009 –Mali oder bo spet velikV soboškem MIKK-u bo to soboto spet tradicionalna revija novihmladih bendov Mali veliki MIKK-ov oder. Prijavile so se tri skupine,vse iz Pomurja. Hold Your Horses je glasbeni duo Lucijana Prelogain Pike Golob, Lametic je skupina, sestavljena iz članov nekdanjeskupine Kashtiga, Bile Eater pa je polovica znanega dueta Hexenbrutal.Uganite, katera?Reminiscence otroške literatureLetos Maček Muri praznuje 25 let. Zgodbo si je zamislil in jo napisalKajetan Kovič, ki je otroštvo preživel v Hrastju - Moti. Pesmi je uglasilJerko Novak, zapela pa jih je Neca Falk. Maček Muri je s svojo druščinoše vedno eden najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. V tehdneh pa je umrla znana in priljubljena otroška pisateljica Kristina Brenkova,med drugim se jo bomo spominjali po zgodbi o deklici Delfini.Širca za knjige brez DDV-jaKulturna ministrica Majda Širca bo v petek v Bruslju na Svetu za izobraževanje,kulturo in mlade predstavila pobudo, kako v državah članicahEU izboljšati položaj knjig v jezikih z majhnim številom govorcev, kakršenje slovenski. Predlaga, da bi z uporabo ničelne stopnje davka na dodanovrednost na knjigo prispevali k jezikovni raznolikosti in izboljšanju dostopnostiknjig. Ta čas pa v Ljubljani poteka 25. slovenski knjižni sejem.Beltinski župan Milan Kerman, v pogovoru z mag. FrancemObalom, je počaščen, da sta v njegovi občini vsakoletnakolonija in razstava. Foto: B. Z.Požrtvovalno delo društva za napredekumetnosti Aquila LipovciDediči IzakovezamisliJulija so v Lipovcih postavili doprsni kip Izidorju Horvatu- Izaku, po katerem nosi ime likovna kolonija. Prav on jezaslužen, da se vsako leto v Lipovcih zbirajo likovni umetnikiiz Slovenije in tujine. Letos je potekala že sedemnajstaMednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2009.V prostorih beltinske graščine pa si lahko ogledate razstavo umetniškihdel z omenjene kolonije. Razstavljajo Vlasta Arzenšek Gottstein,Cvetka Hojnik, Ilija Kavkaleski, Janko Orač, Anna KatharinaSpelten, Karmen Šnut, Veljko Toman, Franko Vecchiet, Peter Vernikin Vinko Železnikar. Na otvoritvi pa so poleg mag. Franca Obala, kije predstavil dela in avtorje, spregovorili še strokovni vodja razstavePeter Vernik in Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek umetnostiAquila. To društvo je zaslužno za organizacijo lipovskih likovnihkolonij, razstav in drugih družabnih srečanj. Obiskovalci so lahkoprisluhnili tudi zvenu cimbal, na katere je zaigral mladi nadarjeniglasbenik Miha Denša. Razstava, ki vzbuja precejšnje zanimanje takodomačinov kakor ljudi od drugod, bo odprta do 12. decembra.Bojan ZadravecPredstavili Trubarjev KatekizemFoto: J. R.V Spominskem domu Števana Küzmiča v Puconcih so v petekpredstavili ponatis Katekizma, ki ga je Primož Trubar izdal leta1550. V sodobno knjižno slovenščino so ga prevedli in izdali članiZdruženja Trubarjev forum, ki skrbi za ponatise Trubarjevih del,prvi je izšel njegov Abecednik. Njihove izdaje pa želijo nagovarjatinajširši krog bralcev, ki jim je Trubarjev jezik težko razumljiv. Novoizdajo sta predstavila sodelavca foruma dr. Kozma Ahačič in DragoSukič.Trubarjev Katekizem je za Slovence izrednega pomena, saj gre zaprvo slovensko knjigo in je pomenila veliko prelomnico v zgodovinislovenskega jezika, književnosti, teologije in slovenskega narodanasploh. Trubar je v njej svoje rojake prvič označil kot Slovence inutemeljil slovenščino kot knjižni jezik, nas pa kot narod postavil naduhovni in kulturni zemljevid Evrope. Iz te knjige izhaja tudi najboljpogosto navajani Trubarjev citat »stati inu obstati«. Ob tej priložnostiso v spominskem domu odprli tudi fotografsko razstavoPo Küzmičevih poteh, ki jo je pripravil Klub digitalne vizualnostiiz Rakičana.A. N. R. R.Na gimnaziji Franca Miklošiča v LjutomeruV čas ujeti dneviLjubezen se delamed rjuhamiJubilej Glasbene šole LendavaPol stoletja v zbornikuNa slovesnosti je nastopil tudi pihalni orkester lendavske glasbene šole. Foto: J. G.V lendavski gledališki in koncertnidvorani so v petek pripravilislavnostni koncert, s katerimso proslavili petdeset letdelovanja Glasbene šole Lendava.Na koncertu so nastopiliharmonikarski orkester inpihalni orkester Glasbene šoleLendava, komorna skupina,kvartet klarinetov in učenci ssamostojnimi nastopi ob spremljavimentorjev.Letos je v šolo vpisanih 241učencev. Pouk poteka v Lendavi indislociranih oddelkih Črenšovci inTurnišče. Ravnateljica šole HajnalkaMagyar je ob tem povedala, da ješola ena od manjših glasbenih šolv slovenskem prostoru, vendar vednobolj prepoznavna tudi v širšemMiklošičevi dnevi, ki jihpripravljajo na GimnazijiFranca Miklošiča Ljutomer,ohranjajo spomin na eneganajvečjih jezikoslovcev. Letošnjiso naslovljeni Ujetost včasu, od preteklosti k sodobnosti,s programom pa želijoopozarjati na občutljiva in zanimivavprašanja preteklostiin sedanjosti ter usmerjati vprihodnost.V čitalnici gimnazijske knjižniceso pripravili razstavo Literaturav prostoru, ki so jo posvetilisodobnim pomurskim piscem,ukvarjali so se z Miklošičevo dediščinoin tudi živo slovenščino,med drugim pa je mag. VladkaTucovič predavala o ljudski pesmi,pisatelj Vlado Žabot o slovenskimitologiji, o vseslovenskostislovenščine pa dr. HotimirTivadar. Ukvarjali pa se tudi zEstetiko ovinkarjenja in erotiko,pri tem pa so gostili dr. AlojzijoZupan, avtorico Antologije slovenskeerotične poezije, kamorje uvrščena tudi Petra Kolmančič,ki je skupaj z Ninom Flisarjempripravila mulitimedijskiperformans.Letošnji Miklošičevi dnevi sobolj sodobni, saj smo pripraviliprogram, s katerim želimo povezatisodobnega človeka in sedanjičas, to so vprašanja, ki se nasdotaknejo, je povedala Irena Štuhec,profesorica slovenščine naljutomerski gimnaziji.A. Nana Rituper RodežZa posebni poetično-vizualni performanssta poskrbela pesnika in nekdanja dijakaljutomerske gimnazije Petra Kolmančičin Nino Flisar, ki skušata na sodobennačin poezijo približati mladim. Skozi multimedijskiliterarni performans Noli metangere/Hibrid sta predstavila vsak svojopoezijo, ki se prepleta, njuni poetiki pa nagovarjatadruga drugo.Petra in Nino sta uveljavljena predstavnika pesniškegeneracije, oba sta že od nekdaj pisala poezijona multimedijski način, združevala pesmi zglasbo, animacijo, videom, Nino celo z gimnastiko.»Poeziji sta nastajali ločeno, ko pa sva ju združilav performansu, sva opazila, da najine poetikenagovarjajo druga drugo in nastaja sinergija,«pove Petra. Nino pa jo dopolni, da izhajata iz drugačnihpoetičnih izhodišč: »Jaz sem bolj družbenokritičen, rahlo angažiran, eksperimentiralsem s zvokom, Petra pa je bolj klasicistična.« Tapoezija je erotična, ki jo je treba brati med vrsticami,saj se ljubezen dela med rjuhami, še doda.V zadnjih dveh letih sta se s tem performansompredstavila trideset- ali štiridesetkrat, imatapa že načrte in ideje za novega, ki bo še bolj gledališki.Pri predstavi so z animacijami, fotografijami,grafikami in glasbo sodelovali še Jože Slaček,Aleš Uratnik, DJ Soma, Metod Sam, GorazdPavčnik, Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja.Foto: A. N. R. R.okolju in onstran naših meja. Instrumentalniprogram so v zadnjihletih dopolnili z razširitvijo godalnegaoddelka, hkrati pa upajo, dabodo lahko kmalu med svojo dejavnostuvrstili tudi plesni program,in sicer pouk baleta: »Vsi, zaposleniv šoli in učenci, že nestrpno pričakujemoselitev glasbene šole vnove prostore, saj smo prepričani,da bodo boljše prostorske razmereše dodatno prispevale k delovnemuzagonu, razvoju in uspehušole. Glasbena šola je močno vpetav svoj kraj, saj aktivno sodelujes svojim glasbenim programom naskoraj vseh prireditvah. Prizadevamosi, da je šola otrokom prijazna,saj je naš glavni namen vzgajati ljubiteljeglasbe in tudi morebitne poklicneglasbenike.«V petdesetih letih delovanja jemnogo mladih s pomočjo glasbenihpedagogov soustvarjalo glasbenokulturo in tako bogatilo okolje.Glasbena šola Lendava je javni glasbenoizobraževalnizavod, kateregaustanoviteljica je Občina Lendava,soustanoviteljica pa Madžarska samoupravaObčine Lendava. Učenciobiskujejo pouk instrumentov: klavir,harmonika, violina, violončelo,kitara, kljunasta flavta, flavta, klarinet,saksofon, trobenta in tolkala.Ob slovesnosti so izdali tudi zbornik,v katerem je predstavljenihpetdeset let glasbene šole, k zbornikupa je priložena zgoščenka znastopi učencev glasbene šole.Jože GaborZnanstvenakonferenca PAZU-juin Mladi zanapredek PomurjaFestivalza promocijoMladi znajo biti izjemnoustvarjalni, kreativni in inovativni,kar se kaže na različnihpodročjih tehničnekulture. In ker uspehi verjetnonisotako atraktivni, kotso denimo rezultati v športu,je prav, da imajo festival, kjerlahko predstavijo svoje delo,ki nastane ob pomoči mentorjev.V ta namen v MurskiSoboti tudi letos pripravljajofestival Mladi za napredekPomurja, ki je praznikustvarjalnosti mladih.Festival bo 3. in 4. decembrav hotelu Diana, pripravlja pa gaRegionalni center Zveze za tehničnokulturo Murska Sobota.Gre za dogodke, ki združujejopomurske vrtce, šole in drugeinstitucije tudi z gospodarstvomin ki bi lahko v mladih in njihovemdelu ter izdelkih prepoznalipotenciale za prihodnost, ki jihta regija še kako potrebuje.Potencialov in znanj imamov tej regiji veliko, to dokazujetudi Pomurska akademska znanstvenaunija (PAZU), ki združuje132 akademikinj in akademikov.Okoli štirideset pa jih bo vpetek, 27. novembra, in soboto,28. novembra, v hotelu Diana na7. znanstveni konferenci PAZUjaKako lahko pomursko znanjepospeši razvoj regije predstavilosvoja dela, dosežke in spoznanja,ki bi regiji še kako koristili, če bijih znali bolje aplicirati v življenje.Oba dogodka, tako mladihkot pomurskih znanstvenikov,želita predstaviti in promoviratitehnično kulturo in znanje, ki ješirši javnosti premalo znano, zarazvoj in napredek pa nujno potrebno.Predstavili so ju dr. MitjaSlavinec, podpredsednik ZOTKeSlovenije in predsednik PAZU,Iztok Zrinski, predsednik soboškeZOTK-e, in Darja Kozar Balek,vodja regionalnega centraZOTK-e. A. N. R. R.Festival mladih in konferencapomurskih znanstvenikovsta priložnosti, da se predstavijoin povežejo kreativnost inustvarjalnost, njihovi poglediin njihove rešitve za obstoječeprobleme. Prav je, da se že prinajmlajših razvijajo raziskovalniduh ter želja in potreba poznanju, po drugi strani pa, daizobraževalne institucije znajomladim posredovati znanjena manj šolski način. Zveza zatehnično kulturo pa spodbuja,da bi obstoječe domače znanjeali »domačo pamet« predstavili,pa naj gre za mlade aliza znanstvenike, in jo povezaliz gospodarstvom in razvojem.Ravno to, da bi izkoristili svojepotenciale, pa je tisto, kar našipokrajini manjka.

– 26. november 2009 9Z gumpiči se učimo tujih jezikovSesalnikSesalnik je električni gospodinjski aparat, ki običajno z zračnočrpalko v svoj trup potegne prah, umazanijo in smeti. Lahkopa, da posesa tudi kakšen uhan, manjšo igračo ali kaj drugega.Hišni sesalnik je star več kot sto let, njegov predhodnikpa je metla, ki je sesalnik še do danes ni popolnoma izrinil izhiš. Najsodobnejši sesalniki so pravi hišni roboti, ki sami hodijopo stanovanju in sesajo, tudi takrat, ko nas ni doma.Ampak vse kotičke, preproge in sedežne garnituretežko posesajo bolje kot človek.Gumpiči pravijo, da so to ene bolj nevarnihaparatur, saj te kar naenkrat potegnejovase, potem pa po dolgi cevi potuješmed same smeti in prah.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerze MurskaSobota, za esperanto skrbi JovanMirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Angleški jezik: vacuum cleaner (vekjum kliner)Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahkoprisluhnete na Murskem valu v oddaji Nemški jezik: der Staubsauger (štaubzauga)Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtekod 18. do 19. ure.Madžarski jezik: a porszívó (a porszivo)Španski jezik: ventosa (ventosa)Italijanski jezik: l`aspirapolvere (l aspirapolvere)www.Francoski jezik: l`aspirateur (l aspiratör)Esperanto: polvosucilo (polvosučilo)Prispevke, komentarje in mnenja pošiljajte po elektronski pošti na naslov nana.rr@vestnik.siali po pošti: Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.Kaj si lahko naredim s kosom kruhaOd kar sem stopila v ta svet,sem drugačna od drugih. Ne mislim,da sem kaj več, od drugih serazlikujem po tem, da imam bolezen,ki se imenuje celiakija. Topomeni, da ne smem jesti hrane,ki vsebuje moko ali škrob.Vse se je začelo v vrtcu, vsakoleto je postajalo hujše. Vsak dansmo imeli za malico kruh, kar jeseveda dobro, v mojem primerupa je bilo hudo. Seveda moji staršina začetku niso vedeli, zakajgre. Mislili so le, da hitro dobimčrevesno gripo. No, tako semvečino svojega otroštva preživeladoma v postelji ali bolnišnici.Potem pa so me poslali v bolnišnicov Maribor, kjer so mojo kriposlali v laboratoriju na podrobnejšopreiskavo.Čez en teden so domov prispelidokumenti, v njih pa jebila opisana moja bolezen terkaj to sploh pomeni. Zame je topomenilo, da moram spremenitisvoje življenje. Na začetku mije bilo vseeno, saj nisem vedela,kaj si naredim z enim kosomkruha. Ker na začetku rezultatiniso bili dobri in se mi je zdravjeslabšalo, so mi starši pojasnili,da lahko dobim raka, če bomjedla tisto, česar ne smem. Zdajpazim, kaj jem, in drugim razlagam,kako je, če imaš alergijo namoko.Anamarija Meolic, 7. a,OŠ BeltinciJaz pa pravimDanes bomo imelimedeni zajtrkV vili Čira čara, kjer domujevrtec v Brezovcih in sevsak dan zbere več kot šestdesetotrok, so v petek pripraviliprav poseben dan – medenidan. Začeli so z medenimzajtrkom, povabili pa so tudiprave čebelarje in čebelarjeiz OŠ Puconci. Pogovarjaliso se o medu, kolikokrat morajopridne čebelice leteti odcveta do panja, da zberejo zažličko medu, kako čebelarjiskrbijo za čebele in kako jemed zdrav in koristen, ter povedaliveliko zanimivega.Aljaž in Ines Fotogarfije: A. N. R. R.Rok Škrilec, 5, let: »Med jev enem takem vrtiljaku in odtam priteče v lončke, da ga lahkojemo. Nabirajo pa ga čebele.Jaz si ga dam v čaj in ga dobimvedno, ko želim. Dober je zazdravje. Jaz nisem veliko bolan.Če pa grem k zdravniku, mi tamvzamejo kri, da pogledajo, ali jebolna ali ne. Če je bolna, potemte operirajo. Dobiš zdravila, tistibeli sirup je meni dober, sirupRokMedo pa ni dober. Lahko pa ješmed, če si bolan.«Aljaž Žalik, 5 let: »Danesbomo v vrtcu jedli med in lahkobomo povedali vse, kar vemo omedu. Rad imam med in ga večkratjem. Čebele poberejo medin potem čebelar naredi tako, dasteče ven. Mi pa ga pri njem kupimo.Doma ga imamo na polici insi ga dam v čaj, ko sem bolan. Takratmoram biti doma in ležati inLanane grem v vrtec. Potem me mamaodpelje k zdravniku. Jaz se ne bojimzdravnika in tudi injekcij ne.«Ines Litrop, 5 let: »Čebelarjiiztočijo med, ki ga naberejo čebele.Meni je najboljše, če jem medsamo z žlico, ne v čaju ali na kruhu.Mi imamo med pri Romanu vGomilicah, on mi vedno da med,ko pridemo tja. Roman nima čebel,ampak ima samo med. In si gavčasih nesem domov. Pa tudi v vrtcudobimo med. Če si bolan, grešk zdravniku, on pa ti da zdravila insirup, med pa dobiš doma.«Lana Kranjčič, 5 let: »Jaz seveselim, da bomo danes jedlimed. Je sladek in lepljiv. Najrajšiga imam na kruhu. Čebelice naredijomed iz cvetnega prahu, mipa ga tudi vedno imamo doma.Med lahko ješ, ko si bolan, in dati ni treba vedno k zdravniku. Česem jaz bolna, mi ni lepo samoležati, ker mi je dolgčas. Zdravnikase ne bojim, pa tudi injekcijene, enkrat so me že pičili v roko.Ni bilo hudo.«A. N. R. R.

– 26. november 2009 kronika11Očitek prirejanja nogometnih rezultatovtudi prvoligaškemu klubu iz LendaveNogometaš Nafte naPtuju prodal tekmo?Pravosodni organi iz Nemčije preiskujejo tekmo med Dravo in Nafto, vkateri so Ptujčani zmagali prvič po sedmih mesecih – Mirko Horvat:»Odgovorne bomo kaznovali« – Na plemenito igro z žogo je padel dvomKlobčič se je začel razpletati.To, o čemer smo pisali v46. številki Vestnika, ko smoporočali, da so menda v domnevnoprirejanje rezultatovnogometnih prvoligaškihtekem vpleteni tudi Pomurci,je dobilo potrditev v informacijinemškega tožilstva intelevizije ARD. Čeprav smoNa spletnem portaluPomurje.si silahko ogledate povzeteksrečanja medDravo in Nafto intudi izjavo trenerjaDamirja Roba pokončani tekmi.bili po objavi deležni kritikin tudi groženj ter zasmehovanja,da gre za našo bujnodomišljijo, vse kaže, da s pisanjemnismo zgrešili.Nemško državno tožilstvo jesporočilo, da že od začetka letapreiskuje prirejanje rezultatovnogometnih srečanj v Evropi.Skupaj z Uefo je sprožilo preiskavoo 200 tekmah, na katerih najbi na izid vplivali stavniški goljufi.Spornih naj bilo tudi sedemtekem v prvi slovenski ligi. TelevizijaARD je tako poročala, daje na seznamu tekem, kjer naj bise priredil izid, tudi tekma medptujsko Dravo in Nafto iz Lendave.Tekma je bila odigrana 11.aprila letos; Drava je zmagala s 4: 1. Moštvo s Ptuja je bilo tedaj zadnjena razpredelnici, Nafta paje imela pred njim 15 točk prednosti.Ptujčani so se tako veseliliprve zmage v spomladanskemdelu oziroma sploh prve zmagepo 24. septembru 2008. Kot je šeporočala ARD, je odvetnik enegaod osumljenih v novem stavnemnogometnem škandalu povedal,da je na tekmi med Dravo in Naftonekdo od igralcev prejel 5000evrov za sodelovanje pri prirejanjurezultata. Izid polčasa je bil 1: 1, na začetku nadaljevanja v 52.minuti pa so domačini povedli,ko je dal zadetek v lastno mrežolendavski branilec Damjan Ošlaj.Direktor lendavskih nogometašev Marjan Dominko in klubski predsednik Mirko Horvat bostamorala ukrepati, če se bodo potrdili sumi o prirejanju rezultatov. Foto: Nataša JuhnovSicer so tudi Ptujčani – MarkoDrevenšek – dosegli avtogol.Preiskovalce čaka težka naloga.Prirejanje rezultatov tekem je namrečmogoče dokazovati le s pričami,ki bi bile pripravljene spregovoriti.Čeprav je Mirko Horvat, prvimož lendavskih nogometašev,najprej napovedal, da uradnegastališča v zvezi s prirejanjem rezultatovv klubu ne bodo zavzeli,so se v torek vseeno odzvali. »Čebo ugotovljeno, da je kdo izmedigralcev kluba sodeloval pri temnedovoljenem dejanju, bo vodstvonaredilo primerne poteze,«je dejal klubski predsednik. Kakšnabo kazen, bodo odločili, koin če bo dokazana krivda, je šepovedal Horvat. Dodal je, da vsakršnonešportno vedenje na nogometnemigrišču in izven sankcionirajo,zato tudi omenjenesume najstrožje obsojajo. »Zahtevalsem kazni za igralce, vendarje bil trener Damir Rob proti. Videlose je, da ekipa ni dovolj pripravljena,«pa Horvat odgovarjana vprašanje, ali ni malo nenavadno,da je po odličnem jesenskemdelu in tudi zimskem pripravljanjemobdobju spomladipotem sledil tak padec. Rob izjavzaenkrat ne daje. Takoj po tekmina Ptuju, kjer so tudi lendavskinavijači zahtevali odgovore, pa jemed drugim dejal, da se morajonekateri igralci, ki nosijo Naftindres, pošteno zamisliti. Ena odtekem Nafte se je sicer že predtem znašla pod policijskim drobnogledom.Soboški kriminalistiso namreč zaradi domnevnegaizsiljevanja preiskovali tekmo zljubljanskim Interblockom. Tekmaje bila odigrana septembra2008 v Ljubljani, domačini pa sozmagali s 3 : 1. Kriminalisti so zadevokončali s poročilom, saj pobesedah tukajšnjega policijskegatiskovnega predstavnika JožefaPrše niso »bili ugotovljeni elementikaznivega dejanja«.Po zadnjih neuradnih podatkihnaj bi bila sumljiva še tekma13. kroga letošnjega prvenstva,ko je Nafta slavila na Ptuju z 2 : 1,na srečanju pa so bili podeljenitudi trije rdeči kartoni.Andrej BedekAlojz Flisar je povedal, da so bili pripravljeni žrtvovati svojaživljenja. Foto: Nataša JuhnovDvajset let slovenskepolicijske akcije SeverPreprečilimitingresniceAlojz Flisar je vodil pomurskoposebno enoto policije pred inmed osamosvojitvijoAlojz Flisar je 1. decembra 1989 poveljeval pomurski posebnienoti, ki je postavila blokado v Krakovskem gozdu na prometniciLjubljana–Zagreb, da bi preprečila prihod ljudi na mitingresnice. »Akcija Sever je bila dobra izkušnja za naše delovanje vletu 1990 in med osamosvojitveno vojno,« je prepričan Flisar.Sogovornik je prekaljen policijski maček: že leta 1981 je poveljevalposebnim enotam slovenske policije na Kosovu. Leta 1989, ko so se žezačele kazati napetosti med nekdanjo Jugoslavijo in njeno republikoSlovenijo, je takratni politični vrh 1. decembra prepovedal, da bi se vLjubljani zbrali somišljeniki na zborovanju Združenja za vrnitev Srbovin Črnogorcev na Kosovo. Sto štirideset pripadnikov tedanje pomurskeposebne policijske enote je dobilo, enako tudi druge tovrstne slovenskeenote, nalogo preprečiti morebiten prihod »mitingašev«. »Sto nas je zdvema avtobusoma in s policijskimi vozili že 29. novembra odšlo v Krško.Ljudje so nas na poti pozdravljali in nam metali cvetje. Ponosni smobili, da smo policisti,« se spominja poveljnik. Preostalih štirideset je nalogeopravljalo v Pomurju. »V bistvu smo že takrat vzpostavili nekakšenlasten nadzor na meji. Ne le na meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, ampaktudi na južni meji. Del enote, ki je ostal v Pomurju, je tako blokiralceste, kjer so sedaj mejni prehodi s Hrvaško.« Po opravljeni dolžnosti– zborovanja se je udeležila le peščica ljudi, množičnega prihoda iz Srbijepa ni bilo – se je enota z zadovoljstvom vrnila domov. »Vedeli smo,da to ni bila naša zadnja akcija.« V junijskih in julijskih dneh leta 1991 jepotem enota svojo vlogo odigrala vrhunsko. Skupaj z rednimi in rezervnimipolicisti ter Teritorialno obrambo je pokrajino ob reki Muri ubranilapred agresijo jugoslovanskih sil. Najhuje je bilo v Gornji Radgoni.»Drug za drugega bi dali roko v ogenj, zato smo zmagali, čeprav nam jenasproti stal močnejši nasprotnik. To je bil naš dolg do države,« je sklenilnekdanji policist Flisar.Andrej BedekPomoč pogoreli lendavski oštariji KančalSolidarnost odpira gostilnoEva Marija Banutai pričakuje, da bo lokal vrata znova odprl še letos –Prispevek tudi k obnovi starega mestnega jedra»Človeku v nesreči moramopomagati. V tem sodobnemčasu vse prevečkrat pozabljamona solidarnost,« orazlogih, zakaj so se odločilipomagati Evi Mariji Banutai,ki so ji zadnji oktobrski petekognjeni zublji dodobra uničiligostilno Kančal, govori NikolaGerič iz Civilne iniciativeza Lendavo.Lastnica gostilne ne ve, zakajje gorelo: »Policisti mi še ničesarniso sporočili.« Dejala je, daso bili v gostilni gostje, ko je zagorelo,vendar so se vsi pravočasnoumaknili na varno. Posledicepožara so začeli takoj odpravljati.»Moram pohvaliti gasilce, pravtako se je izkazala tudi ZavarovalnicaMaribor.« Banutaijeva pričakuje,da bo gostilna še pred koncemleta znova odprta za goste.Po prvih ocenah je bilo v požaruza najmanj 50.000 evrov škode,vendar naj bi bila škoda še višja.Z ognjenimi zublji se je spopadlo39 gasilcev iz prostovoljnihgasilskih društev Lendava, Gaberje,Kapca in Dolina ter poklicnegasilske enote Nafte Lendava.Ti so morali predvsem paziti, dase požar ni razširil na sosednjezgradbe. Obnova najstarejše gostilnemora potekati v skladu zzahtevami spomeniškega varstva.»Vsak dan sem ob sedmih nagradbišču,« je pristavila sogovornica.Dodaja, da sedaj vse prihajaza njo: »Imam zvezane roke. Prvičv 20 letih, odkar sem prevzelagostilno od staršev, sem zvečerdoma in ne v gostilni.« Civilna iniciativaza Lendavo je pri lendavskiorganizaciji Rdečega križa odprlaračun, na katerem zbirajo denarza pogorelo gostilno. Številka računaje 0312 4100 0922 524 s pripisom»Za Kančal«. Gerič še pravi,da z akcijo zbiranja pomoči želijoprispevati tudi k obnovi staregamestnega jedra. Žal pa so svoje žepristavili zlobni jeziki.Andrej BedekLendavska gostilna Kančal naj bi vrata znova odprla še pred novim letom. Foto: A. B.

12 (iz)branoBarometerFranc Jurša, župan Ljutomerain poslanec DeSUS-a, jeizposloval dodatna državnasredstva za sanacijo ljutomerskegaodlagališča. Zaomenjeni znesek je prikrajšanstanovanjski fond. Hkratipa poteza kaže, na kakšennačin je vodja poslanskeskupine DeSUS-a Franc Žnidaršičostal brez podpore inbrez poslanske skupine.Milan Kardoš je najboljšiamaterski kuhar v državi.Pripravil je golaž z mesomin kostanjem, h kateremu jeza prilogo postregel še kakavoverezance z lešniki.Sonja Roman je letošnja atletinjaleta.Dejan Židan iz skupine Panvitapodpira Zakon o kmetijskihzemljiščih in zaščitokmetijskih zemljišč. Ponjegovem mnenju je moralnosporno spreminjanje namembnostizemljišč, saj jeveliko obrtnih con praznih.S tega vidika mu je problematičenlogistični centerv Lipovcih, zanimivo pa,da predviden športni centerv Tešanovcih, prav takona kmetijskih zemljiščih, nisporen.Aleksandra Pinterič je s projektomEkoškrat dokazala,da za dobre rešitve niso glavnipogoj pridobljena sredstva,ampak ideje in volja.Kitajci preplavili Evropo z bučnim semenomSlovenska golicapoševnih očiTežave pomurskih oljarjev – Vojna z Avstrijci za zakonsko zaščitoštajersko-prekmurskega bučnega olja – Sosedje intenzivnokupujejo seme na naši strani meje in tudi določajo ceneGorazd Kocbek, oljar s Stare Gore,vidi kakovostno rast pridobivanjaolja le s tesnim povezovanjem s pridelovalcioljnic, saj povezana verigaohranja dobro ime slovenskegabučnega olja in ga ohranja v visokemcenovnem razredu, celo višjemod avstrijskega. Morda pa jeravno v tem problem tako agresivneganastopa Avstrijcev, ki so biliskorajda monopolisti na tem področju.Foto: Timotej Milanov26. november 2009 –Letos je bilo po podatkih zavodaza kmetijstvo z oljno ogrščicozasejanih 2.010 hektarjev, z oljnobučo 4.404 hektarjev in oljnosončnico 248 hektarjev. Potencialza predelavo in prodajo bučnegaolja je bistveno večji, tako našioljarji delno zaradi prisotnosti Avstrijcevže kupujejo seme v sosednjiHrvaški in na Madžarskem,kjer še dosega kakovostno ravennaših semen. Je pa vse bolj prisotnokitajsko bučno seme, ki ga žeponujajo tudi oljarjem. Z uporabokitajskega semena pa se oljarjilahko poslovijo od visoke kakovostiin geografske prepoznavnostiolja. S tem pa tudi od izdelkaz visoko dodano vrednostjo, ki jotrg priznava. Društvo za zaščitoštajersko-prekmurskega bučnegaolja je pri Evropski komisiji začelopostopek zaščite bučnega olja,vendar so že naleteli na problem,saj so Avstrijci vložili kar devet pritožb.Problem zdaj rešujejo skupajz ministrstvom za kmetijstvo, ki seje v tem primeru aktivno vključilo.Oljarji upajo, da jim ne bo trebasklepati kompromisov z Avstrijci,saj jim gre na roko nesporno dokazilo,da je bila oljarna v Framuprva, ki je začela s predelavo bučnegasemena v olje.Po sladkorni pesi si pomurski kmetješe danes niso opomogli. S to kulturo soizgubili dohodkovno stabilno poljščino,ki je še niso uspeli ustrezno nadomestiti.Možnost je usmeritev v pridelavo oljnic,predvsem buč, saj so bučno olje indrugi delikatesni izdelki iz bučnega semenaoziroma olja ena od tržnih priložnosti.Vzporedno z odpiranjem priložnostipa se odpirajo problemi, ki sopredvsem posledica nejasno definiranestrategije razvoja poljedelstva. To sekaže v počasni izrojenosti nekoč znameniteslovenske golice. Hkrati pa odpiraproblem razdrobljenosti (morda prevelikezagledanosti v lasten ego) pri pridelovalcih.Vodilni in najbolj prepoznavni pomurskioljar Gorazd Kocbek pravi, da sta pridelavabučnega semena in bučno olje izredni priložnosti,ki ju je treba izkoristi. Povprečna kakovostpri pomurskih oljarjih, ki to dejavnostpretežno še vedno opravljajo kot storitveno,je na visoki ravni. Nekoč je bila to dopolnilnadejavnost mlinarjev in Kocbekovi so se podobnoukvarjali s predelavo semena, danespa se ukvarjajo samo z oljarstvom. Razvoj takotemelji na družinski tradiciji, ki pa ima po njegovemizredno pozitivne nastavke. Iz Kocbekovetradicije izvira hladno stiskano bučnoolje. Ob tem je postalo bučno olje reden kulinaričnidodatek v večini restavracij višjega cenovnegarazreda v Evropi. Hkrati se odpirajopriložnosti za celo vrsto drugih delikatesnihizdelkov, ki so jih začeli razvijati v okviru svojeoljarne. Preboj olja in njegovo uveljavljanjena trgu pa povzroča probleme, ki postavljajopod vprašaj to zgodbo o uspehu. Vse večji jenamreč problem pridelave kakovostnega domačegasemena, da bi zadovoljili rast povpraševanjapredvsem po slovenskem bučnemolju. Gre za izredno občutljivo področje, kjersi lastijo primat Avstrijci in poskušajo z vsemisredstvi nevtralizirati prodor slovenskega oziromapomurskega olja.Temeljni problem, na katerega opozarjaGorazd Kocbek, so velika nihanja v pridelavi,ki je izrazito ciklična, zadnji dve leti pa jopestijo naravne ujme. Bistveno drugače ni naoni strani meje, zato Avstrijci intenzivno kupujejoseme na naši strani meje in tudi dolotereso ocenili, da so za Slovenijo tržna niša inobstajajo pogoji, da se spustijo v konkurenčnomednarodno tekmo, in oljna buča je bilaena od teh. Kljub pogovorom na ministrstvujih je slednje konstantno zavračalo. Uspeh natem področju je možen le ob stabilnem invsaj srednjeročno definiranem finančnemokvirju, in ker dejansko le žlahtnjenje v lokalnemokolju lahko pripelje do optimalnegasortimenta, je odnos ministrstva do te tematiketežko razumljiv.Očitno je, da ministrstvo k problemu nepristopa sistemsko, saj so nam odgovorili, daprograme žlahtnjenja in selekcije rastlin ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehranopredlaga strokovna javnost. Na ministrstvodoslej niso prejeli nobenega konkretnegapredloga programa selekcije in žlahtnjenjabuč, zato v te programe niso vključeni. Na ministrstvupa bomo ob pripravi strategije prihodnjegarazvoja kmetijstva ustrezno pozornost– glede na interes stroke in uporabnikov– namenili tudi selekciji in žlahtnjenju poljščin.S tem posredno priznavajo trditev dr.Bohanca. Je pa tudi res, da so strokovnjake stega področja s programi žlahtnjenja usmerjalih komercialnim trgovcem s semeni.J. VotekNezdružljivost poslanske in županske funkcijeJurša in Kampuš bi obojeNekateri poslanci vladnih strank glasovali v nasprotju s koalicijsko pogodboPoslanci v državnem zboru so s 34 glasoviza in 46 proti zavrnili predlog zakonao spremembah Zakona o poslancih,ki je med drugim predvideval, da poslanecne bi smel hkrati opravljati funkcijev organih lokalnih skupnosti. Protispremembi sta glasovala oba pomurskaposlanca, ki sta hkrati župana, AntonKampuš in Franc Jurša, prav tako tudiposlanec Radovan Žerjav, medtem kosta Miran Györek in Laszlo Göncz glasovalaza spremembo.Zavrnitev omenjenega predloga je tudirazlog za zaostritev razmer v koaliciji, saj jepredsednik stranke Zares Gregor Golobičže povedal, da so s tem koalicijski poslancidelovali v nasprotju s koalicijsko pogodbo,v kateri je med drugim zapisano, da se koalicijskipartnerji zavzemajo za spremembozakonodaje o lokalni samoupravi z vidikaredefiniranja pristojnosti in nezdružljivostifunkcij. Proti spremembi je namreč glasovalo12 poslancev Socialnih demokratov,med njimi tudi župan Gornje Radgone AntonKampuš, dva pa nista glasovala. Tudi enposlanec iz vrst Zaresa predloga ni podprl,eden pa ni glasoval. Proti so bili tudi trijeposlanci DeSUS-a, med katerimi je tudi ljutomerskižupan Franc Jurša, trije poslanciLDS-a pa o predlogu niso glasovali. Protipredlogu je bil tudi Radovan Žerjav, ki severjetno dobro zaveda moči lastne strankev ruralnih okoljih, kjer so župani najbolj izvoljivikandidati.»Spremembe nismo podprli, ker se namzdi v tem trenutku popolnoma nepotrebnoizganjati župane iz državnega zbora. Strinjamse, da sedanja rešitev ni optimalna,čajo cene. Pred dvema letoma je bila cena zakilogram suhega semena dva evra, zdaj je od3,7 do štiri evre za kilogram. To spravlja v nezavidljivpoložaj domače oljarje, ki so kupcipresežkov semena, in hkrati zapira možnostpreboja domačega olja na tujih trgih. Tudi odkupnacena, gledano z vidika zaslužka oljarja,ne predstavlja problema. Problem nastopi, kose s ceno olja, ki jo diktirajo pridelovalci, pojavijopri končnem kupcu. Naslednji problempa je pridelava buč. Kot je znano, ne gre zatehnološko neintenzivno kulturo, ki prej razbremenikot obremeni obdelovalno površino.Hkrati je opaziti realen padec hektarskegadonosa nekoč najkakovostnejše sorte priznaneslovenske golice. Pri Kocbekovih pravijo,da je bil pridelek suhega semena pred leti šeokrog tone na hektar, zdaj pa se vrti od 600do 750 kilogramov na hektar. Kljub nižjemupridelku in normalni odkupni ceni (letošnjaje izjema) je zaslužek na hektar zaenkrat višjikot pri konvencionalni poljščini. Po njegovemima kmet približno 2000 evrov neto prihodkana hektar pri bučah, s subvencijami paje to nekaj več, medtem ko mu koruza prinesepribližno 1000 evrov bruto dohodka.Tu pa smo pri razvojnem problemu, ki biga moralo imeti pred očmi pristojno kmetijskoministrstvo. Pri bučah gre za specifično,recimo ji pogojno lokalno kulturo. Buče sopostale sicer hit v prehrani, vendar ima oljnabuča slovenska golica v tem okolju domicil.Na problem zastoja pri selekciji in žlahtnjenjuopozarjajo tudi vidni agronomski strokovnjaki.Tako dr. Borut Bohanec z ljubljanskeBiotehniške fakultete pravi, da je v vsehdržavah skrb za sodoben sortiment vsehkmetijskih rastlin stalnica, to je tudi najučinkovitejšapodpora pridelavi. V Sloveniji strokaopozarja že od leta 1991, da je ta segmentrazvoja povsem zanemarjen, delno je urejenole testiranje tujih sort (introdokcija). Na temožlahtnjenja rastlin so strokovnjaki pripraviliposvete in oddali vloge, toda ministrstvo jihje vztrajno zavračalo. Po oceni dr. Bohancaministrstvo sofinancira raziskovalne projekteza razvoj rastlin z okrog 50 tisoč evri. Za primerjavopa se živinoreji v ta namen namenjaokrog 8,5 milijona evrov. Predlogi za žlahtnjenjein selekcijo niso posegali v širino, ampakso bili predloženi projekti žlahtnjenja, za ka-vendar je ob dejstvu, da še nimamo vzpostavljenedruge ravni lokalne samouprave, primerna,«pravi Žerjav, ki meni, da bi se s temnekaterim preprečilo kandidirati na državnozborskihvolitvah, za druge pa bi ustvarilomožnost, da bodo poslanci do konca življenja.Anton Kampuš je že pred časom zaVestnik povedal, da bo spremembo zakonapodprl le, če bo ta urejal vse vrste nezdružljivosti,kot je npr. nezdružljivost funkcij županain ravnatelja, ministra in predavatelja itd.»Menim, da so župani v državnem zboru potrebni,ker tja prinašajo vse tisto, kar se v lokalnihskupnostih dogaja, na državni ravnipa se o tem nič ne ve,« je še povedal tokrat.Tako bo po njegovem vse do takrat, dokler sene spremeni sestava državnega sveta, tako dabodo v njem sedeli izključno predstavniki lokalnihskupnosti. Poslanec DeSUS-a in ljutomerskižupan Franc Jurša pravi, da je glasovalproti iz treh razlogov. »Proti sem glasoval,ker zastopanost lokalnih interesov na državniravni ni ustrezno urejena, ker je bil predlagateljnekdo, ki je tri mandate zasedal dvefunkciji, in ker so nekateri strankarski kolegiže pred glasovanjem napovedali, da bompredlogu nasprotoval in sem hotel uresničitinjihovo željo. Do zadnjega sem bil v dvomih,kako ravnati, toda to ne pomeni, da si s temdelam pot, da bi tudi v naslednjem mandatuopravljal dve funkciji.« Poklicali smo tudipodpredsednico stranke DeSUS Marijo GjerkešDugonik, ki ponavlja, da stališče strankeostaja enako, torej proti združljivosti funkcij.Glede glasovanja poslancev DeSUS-a pa pravi,da bodo o zadevi potekale vnovične razpravein pogovori.Timotej Milanov

– 26. november 2009 (iz)brano13S socialno stisko se tveganjeza uživanje drog povečujePobirali sveče,BarometerDanijel Magdič: »Dela je toliko, da bi potrebovali še večprostovoljcev.« Foto: Nataša Juhnovda so se greliKaritas pomaga odvisnikom od drog v Pomurju -Problem odvisnosti večji kot drugje»Dve zgodbi sta mi najbolj segli v srce. O fantu vkomuni, ki mi je pripovedoval, kakšno je bilo njegovoživljenje na ulici. Na ljubljanske Žale so hodili posveče, da so si v zapuščeni vojašnici, kjer je spal, vsajnekoliko ogreli prostor. Dejal mi je, da se ni drogiralzato, ker bi bil frajer, ampak da bi vsaj malo pobegnilod zelo težke situacije in problemov, ki jih jeimel doma. Svetla točka z močnim sporočilom mi jebil tudi dan, ki sem ga preživel v komuni Svete trojice.Prišel sem z avtomobilom in že od daleč zagledalfante, kako so na vrtu pred samostanom, na pekočemsoncu in na kolenih, pulili travo. No, sedaj bompa moral delati z njimi, sem si mislil, za kar mi nibilo preveč. Nadel sem si delovno obleko in se jimpridružil, potem pa tako globoki pogovori, takšnasprostitev, takšna svoboda, ki smo jo odkrivali, dasem si rekel: Ni lepšega kot na kolenih na vročemsoncu puliti travo. Delo tu ni pomembno, ampak odnosdo dela. Naši odnosi so bogastvo, ki nam lajšajodelo, da ni težko,« je pripovedoval Danijel Magdič,strokovni sodelavec Zavoda Pelikan Slovenske Karitaspri Škofijski karitas Murska Sobota.Nanj se obrača po pomoč tudi vse več družin, s katerimipotem deli težke izkušnje. To so zgodbe, ki jih še v filmihni mogoče videti, pravi sogovornik, tako hude situacije,ki si jih težko predstavljamo. Droga in odvisnost stastrašni bližnjici za lajšanje trpljenja, katerega zadnja postajaje propad človeka.»Vedel sem, da je v Pomurju veliko odvisnih od drog, dapa jih je toliko, si nisem mogel misliti. Uradnih evidencni, po znanih podatkih pa je v deležu dvakrat več registriranihodvisnikov kot v Sloveniji,« pravi sogovornik, kidelo svetovalca na področju odvisnosti opravlja od letošnjegajanuarja.Delo svetovalca zajema obiske v komuni, individualnesvetovalne pogovore s starši, otroki in tistimi, ki so že prehodilipot zdravljenja, pa imajo še vedno kakšne osebnostnestiske. Pomaga zasvojencem, ki so se odločili za zdravljenje,sodeluje pa tudi v skupini za samopomoč starševtistih fantov, ki so v komuni. Dobivajo se enkrat na mesec,na srečanjih pa izmenjujejo izkušnje in se posvečajoosebnostni rasti. Danijel Magdič deluje tudi preventivnoter obiskuje osnovne in srednje šole, svoje delo predstavljarazličnim institucijam, ki se srečujejo z odvisniki, načrtujepa tudi projektno delo ob sodelovanju z drugimiustanovami. Delo predstavlja tudi javnosti, še posebej vmesecu novembru, ki je posvečen preprečevanju zasvojenosti.»Dela je veliko, zato bi radi pridobili še več prostovoljcev.Kajti s socialno stisko in življenjem pod nekim standardom,s katerim se srečuje Pomurje, se tveganje za uživanjedrog povečuje,« je povedal. Že sedaj telefon nenehnozvoni, saj je potreb po pomoči zaradi problema odvisnostivse več. Najpogosteje ga kličejo starši, ki ne morejo več najprej,saj so za otroka naredili že vse, kar so vedeli in znali,pri tem pa pogosto še sebe pripeljali do roba. »Ravno danessem neki materi povedal: Gospa, ni treba da ste strokovnjakza droge, strokovnjak za vse bolezni, strokovnjakza stisko, psihoterapevt, vi ste predvsem mama. Vi ste garodili, z njim živeli in ga tudi najbolj poznate. Poiščite skupnoizhodiščno točko, zadevo, ki jo boste lahko skupaj znjim izpeljali in uspeli,« je pripovedoval sogovornik. Pomembnaje izkušnja uspešnega starševstva in skupnega zadovoljstvaz doseženim, še posebej v tistih družinah, kjerizkušnja z drogo ni dolgotrajna, ko pa je zasvojenost globokain odvisnost dolgotrajna, morajo v družino vstopitistrokovnjaki. Kadar je zasvojenec na razpotju, ali propadali zdravljenje, in se odloči za pomoč, lahko pokliče Danijela.Predstavi mu program razstrupljanja telesa, ki poteka vcentru Zavoda Pelikan, pa tudi različne programe osebnostnepomoči, skupnost Srečanje in življenje v komuni.Majda HorvatZdravko Preradović iz GornjeRadgone, zmagovalec I. žarijade,ki si je za nagrado prislužiltudi tedenske počitnice,se je svoji nagradi odpovedalv korist invalidnega otroka innjegove mame, ki si počitnicne moreta privoščiti.Radovan Žerjav spremembezakona o ločitvi županske inposlanske funkcije ni podprl,ker bi bila s tem stranki,ki jo vodi, odžagana edinaveja, ki ji daje upanje, daostane v parlamentu.V Murski Soboti o kakovosti v višjih strokovnihšolah SlovenijeV šole prihajajonovi poslovnikiMoto prve konference v okviru projekta Impletum je bilS kakovostjo do višje dodane vrednosti, referenti pa sopredstavljali primere dobrih praks iz vse SlovenijePrejšnji teden so se zbrali v predavalniciVišje strokovne šole vprostorih Ekonomske šole MurskaSobota predavatelji in študentjeiz veliko slovenskih višjihin visokih šol, ki so vključeniv projekt Impletum z namenomzagotavljanja medsebojne podporepri uvajanju novih izobraževalnihprogramov. Projekt Impletumdelno financira Evropskaunija iz Evropskega socialnegasklada, izvaja se v okviru operativnegaprograma razvoja človeškihvirov od 2007 do 2013 s prednostnousmeritvijo izboljšanjakakovosti in učinkovitosti sistemovizobraževanja in usposabljanjaza sofinanciranje uvajanjanovih izobraževalnih programovv višje strokovno izobraževanjeza obdobje 2008–2011.Ena od aktivnosti v okviru Impletumaje tudi prizadevanje za kakovost,ki jo je prevzela Višja strokovnašola Ekonomske šole Murska Sobotain ki jo vodi dr. Branko Škafar. Njihovanaloga je, da pripravijo enotni sistemugotavljanja in zagotavljanja kakovostiter spremljanje rezultatov spomočjo letnih poročil o doseženikakovosti izobraževalnega procesana vseh 61 šolah.Mag. Tatjana Žagar, zunanjapresojevalka kakovosti in soavtoricaZahtev vodenja kakovostiv višjih šolah, je prepričana,da so presoje priložnost za dvigkakovosti. Fotografiji: B. B. P.Silva Gomzi Praprotnik, Višjastrokovna šola za gostinstvoin turizem Bled: »Naša šola ževse od ustanovitve 1996. leta– ustanovila sta jo Vlada RepublikeSlovenije in Občina Bled –svoje delo in delovanje konstantnopovezuje s kakovostjo.«V tem okviru je bila organiziranatudi celodnevna prva konferenca Kakovostv višjih strokovnih šolah, ki joje spremljal bogat zbornik referatov.Dr. Branko Škafar, ki ima že bogate izkušnjez uvajanjem kakovosti v vzgojno-izobraževalnezavode (predvsemvrtce in osnovne šole), je poudaril, danastaja 61 poslovnikov, da se pripravljajona notranje presoje kakovosti,presojevalci pa morajo prej opravitiustrezne izpite, potrebni bodo enotnivprašalniki in ankete, smernice in primerenenoten znak kakovosti.Bernarda B. PečekMala NedeljaPropada šolekriva občinaPrebivalce Male Nedelje smo v naši današnjianketi spraševali, ali hotel pri Mali Nedelji krajuin okoliškim vasem prinaša koristi in kdo je kriv,da objekt stare šole propada.Po mnenju 46 odstotkov vprašanih hotel pri Mali Nedeljikraju in okoliškim vasem ne prinaša koristi. Nekolikomanj (40 odstotkov) jih meni nasprotno in v hoteluvidi koristi za Malo Nedeljo in okoliške vasi. Na tovprašanje 14 odstotkov ni znalo odgovoriti, 37 odstotkovjih meni, da je občina kriva, da objekt stare šole priMali Nedelji propada, 30 odstotkov krivdo za propadanjepripisuje njenemu dosedanjemu lastniku, 15 odstotkovkrajevni skupnosti in osem odstotkov državi.Vsem, ki ste z nami sodelovali, smo v zahvalo ponudilitri brezplačne izvode časopisa Vestnik. Ponovno vas pokličemo,da vas povprašamo še po vašem mnenju o časopisu.Pokličete nas lahko tudi sami v Klicni center slepihna številko 04 511 64 04.Danijel Magdič, strokovnisodelavec Zavoda PelikanSlovenske karitas pri Škofijskikaritas Murska Sobota,ki pomaga odvisnikom oddrog v Pomurju, opozarja,da je problem bistveno večji,kot ga zaznava okolje.Jožef Kocet, župan ObčineTurnišče, je odločen in pravi,da ne bo podpisal soglasja zaizdajo dokončnega uporabnegadovoljenja pomurskeavtoceste, dokler ne bo dobilzagotovila, da bo Dars saniralpoškodovane hiše in drugepoškodbe na premoženjuobčanov, ki so posledica gradnjeavtoceste.Geza Šanca, direktor Term Vivat,je gostil skupino italijanskihturističnih novinarjevin na ta način ponovno promoviralpokrajino ob Muri.Morda bo z akcijo ponovnopridobil petične italijanskegoste. Ravno zaradi teh je nekočSobota dobila hotel, imenovanpo boginji lova.

14IZ NAŠIH KRAJEVRoman Bertalanič se pogosto vrača domovZ Vestnikom26. november 2009 –v Franciji žedesetletjaS starši ostal v Franciji, sestra Marija se jevrnila v PrekmurjeRoman Bertalanič se jeiz Prekmurja v Francijo odpravilpred petdesetimi leti,okrog štirideset let pa dobivav Francijo Vestnik, s pomočjokaterega ohranja vez z domačimikraji.83-letni Roman se spominja, daso na domačiji v Boreči na Goričkemživeli kar dobro, dokler jimv požaru ni pogorela hiša. Takratsta starša odšla na delo v Francijo,s sestro pa sta ostala pri sorodnikihGodarjevih v Kuzmi. Tamsta mu gospodar Karel in njegovažena Kristina, sestra njegovemame, bila kot starši in Karel gaje, kot pravi, naučil veliko o življenju,kar mu je pozneje koristilo.Otroka sta ostala v Prekmurju,ker so hoteli francoski delodajalcidelavce brez otrok, starša patudi nista vedela, kako dolgo bostaostala tam.Po končani osnovni šoli se jeRoman zaposlil kot mizar na Madžarskem,kjer se je naučil mizarskeobrti, kateri se je potem posvetilvse življenje. Med drugosvetovno vojsko so ga odpeljalina prisilno delo v delovno taboriščev Nemčijo, kjer je doživelob koncu vojne tudi bombardiranjemesta, ob katerem je bilo taborišče.Po končani vojaški obveznostise je tudi sam odpravil za staršiv Francijo, sestra Marija pa jedobila dovoljenje za odhod letopozneje. Po odhodu se je večkratletno vračal v Prekmurje inše danes rad pride na obisk k sestriv Mursko Soboti in v Kuzmoh Godarjevim oziroma sedaj Maričevim.Brat Tonček oziroma Antoanje petnajst let mlajši od njega inje bil rojen v Franciji. Sestra Marijaje ostala v Franciji enajst let,potem pa je ob obisku Slovenijespoznala Slavka, s katerim se jeporočila in ostala v Prekmurju.Zaposloval dodeset delavcevNjegovi starši so v Franciji delalina kmetiji kot večina Prekmurcev,ki so odšli na delo v Francijo.Sam je kmalu ob prihodu dobilslužbo v svojem poklicu, torejkot mizar: »Delo na kmetiji je biloprecej naporno in naši ljudje sotam veliko trpeli, še posebej, koso delali s peso. Moje življenjeV Franciji rada obiskujeta dobre restavracije in plešeta tango.Roman, njegova žena Eugenie in sestra Marija ob omari, ki jo je izdelal sam, pri Horvatovihv Murski Soboti. Fotografiji: J. G.pa je bilo na srečo povezano zlesom, kar me je veselilo. Še nekajčasa sem živel na kmetiji, kjerso bivali moji starši, in jim tudipomagal na njivah. Delal sem vmizarskem podjetju, kjer je bilopetdeset zaposlenih in kjer semkar dobro zaslužil, precej mizarskegadela pa sem opravljal tudidoma na črno. Ko sem šušmaril,je nekega dne prišla k meni kontrolain so mi rekli, da naj si uredimobrtno dovoljenje, če hočemše naprej sam toliko delati. Takosem se odločil, da začnem samostojnomizarsko obrt. Ker sembil pri tem uspešen, sem imel poznejetudi šest do deset zaposlenihdelavcev. Tudi kupci so mehvalili, da imam zelo kakovostnestilske izdelke. V omare in drugelesene izdelke sem namreč vključevaltudi lepo okrašene dele starihlesenih izdelkov.«Poročil se je s Francozinjo Eugenie,njegov brat Tonček pa seje pozneje poročil z njeno sestro.Posel z mizarstvom mu je šel dobroin, kot pravi, mu je vedno velikopomenila dobra hrana, takoda sta z ženo pogosto skupaj sprijatelji gosta v dobrih restavracijah.Živi v kraju Orleans, ki je130 kilometrov od Pariza, imatahčerko Martino in vnuka Alaina.Roman je tudi velik ljubitelj tanga,tako da gresta z ženo vsaj enkratna teden na kako prireditev,kjer plešejo tango. Tudi ob obiskuv Prekmurju rada obiskujetadobre restavracije in gostilne.Odkar se je upokojil, ima precejprostega časa, ki ga zna izkoristiti.Za podjetje sedaj skrbihčerka Martina, vendar pravi, daje gospodarske kriza v zadnjemobdobju udarila tudi po mizarstvuv Franciji. Vendar se še vednotudi sam rad loti mizarskegadela. Tako je presenetil sestroMarijo, ko je pred petimi leti prvičomaro iz orehovega lesa podelih zložil v avtomobil in jo pripeljaliz Francije v Mursko Soboto.Sedaj krasi Horvatov dom žedruga omara, ki jo je prav tako izdelalRoman.Večkrat letno kljub letom zženo sedeta v avtomobil in se odpeljetav Prekmurje, pogosto papokliče sorodnike in prijatelje vnaše kraje, tudi takrat, ko kaj zanimivegaprebere v Vestniku into želi pokomentirati.Jože GaborSvojo nagrado poklonilinvalidnemu SašuŠejfi bodo labodiFoto: Š. H.Odkar se podolgovate buče, v prekmurščini poimenovane šejfi, ne uporabljajo več kot natege pri kletarjenju, so na našihdomačijah postale že prava redkost. Večinoma jih gojijo le še za okras, tako kot Šarolta Horvat iz Bratonec, ki ji je letosuspelo vzgojiti lepo število teh buč, bistveno več, kot je pričakovala. Nekaj jih je že razdelila med svojce in prijatelje, drugepa bo posušila in iz njih naredila svetilke ali okrasne labode. Tudi za to se jih da uporabiti, nam je zaupala. P. K.Foto: L. L.SpretneprosenjakovskeveziljeV Prosenjakovcih se dvakrat na mesecsrečuje dvajset žensk iz domačein okoliških vasi pod mentorstvomMargit Horvat iz Čentibe vročnodelskem krožku. Te dni so vezilje,ki delujejo v okviru kulturnoturističnegadruštva Endreja Adyjaiz Prosenjakovec, pripravile drugosamostojno razstavo svojih del. Naotvoritvi razstave, kjer so si obiskovalcilahko ogledali prte, nadprte inprtičke z izvezenimi vzorci, so v kulturnemprogramu sodelovali učencidomače osnovne šole in ženskipevski zbor. Sicer pa prosenjakovskeženske aktivno sodelujejo tudina razstavah v Občini Moravske Toplicein na Madžarskem. L. L.Ko je konec avgusta v Termah3000 v Moravskih Toplicahpotekala I. žarijada, jemed mnogimi slovenskimiprofesionalnimi in ljubiteljskimikuharji prepričljivozmagal znani pomurski mojsteržara Zdravko Preradovićiz Gornje Radgone, ki si jeza nagrado prislužil tudi tedenskepočitnice. Toda zmagovalecI. žarijade se je svojinagradi odpovedal v koristinvalidnega otroka in njegovemame, ki si počitnic nemoreta privoščiti.»Meni ta nagrada ne bi velikopomenila, saj se lahko odpeljemna kopanje v kakšno pomurskozdravilišče in kopališče ali pase skopam kar v reki Muri. Zaljudi, ki so takšnih počitnic potrebni,vendar si jih ne morejoprivoščiti, in takšnih je pri nasžal vedno več, pa je to nekaj posebnega,«nam je skromno dejalPreradović. Obrnil se je nacenter za socialno delo v GornjiRadgoni, kjer so mu predlagalidružino Duh v Rožičkem Vrhu vObčini Sveti Jurij ob Ščavnici, vkateri imajo 13-letnega invalidaSaša, ki je zbolel za mišično distrofijo.Sašo je zaradi bolezni na invalidskemvozičku, neguje ga predvsemnjegova mama, ki je bila nekočzaposlena v Muri, finančnoSašo Duh iz Rožičkega Vrha in mama Marija bosta po zaslugiplemenitega zmagovalca I. žarijade preživela tedendni v Termah Olimia. Foto: O. B.stanje družine pa je vse prej kotsijajno. Ker bi Sašu zelo koristilorazgibavanje v termalni vodi,vendar si do zdaj tega niso mogliprivoščiti, je bil izredno vesel, koga je obiskal stric Zdravko in muizročil napotnico za tedenske počitnice,kamor bo po dogovoru zvodstvom Term Olimpije skupajz mamo Marijo odpotoval v prihodnjihdneh.O. B.

– 26. november 2009 IZ NAŠIH KRAJEV15Citrarka Marjeta Cunk povezuje glasbene okuseEric Clapton na citrahV Dosorju so peli,špilali in plesaliPrleškivečerZ apaškimi ljudskimi pevkami posnela zgoščenkoRedko imamo v Pomurjupriložnost slišati citre, starejšipa se bodo najbrž še spomnili,da so nekoč, še preddrugo svetovno vojno, zvenelev marsikaterem domu, patudi strokovnjaki menijo, daso bile citre včasih doma priskoraj vsaki slovenski hiši.Potem ko so po vojni iz različnih,tudi ideoloških razlogov,v javnosti potihnile, jetrajalo kar nekaj desetletij,da so spet začele pridobivatipomen – veliko je denimo ktemu prispeval najbolj znanislovenski citrar Miha Dovžan–, vendar se danes težkokosajo z bolj priljubljenimikitaro, klavirjem, harmoniko,violino, ker jih v večiniglasbenih šol niti ne poučujejo.Toliko večjo srečo imajozato na Apaškem polju, kjerse glasbenica in podjetnicaMarjeta Cunk iz Žepovec ženekaj časa poklicno ukvarja spoučevanjem citranja.K Marjeti Cunk prihajajo naučne ure tako upokojenci, ki sona citre že igrali in želijo obuditisvoje znanje, kot otroci, ki se nadtem klavirjem malega človekanajvečkrat navdušijo prav zaradinje, ko jo vidijo igrati na kakšniprireditvi. Kot pravi, jo veselidelo z obojimi: »Pri poučevanjuupokojencev se mi zdi pomembno,da se prepričajo, da tudi starejšiprsti še vedno lahko ubogajoin zaigrajo najljubšo melodijo,otrok pa sem zelo vesela zato, kertako vidim, da narašča zanimanjeMarjeta Cunk in sin Nino – lepo ju je poslušati, ko zaigrata in zapojeta skupaj. Foto: P. K.za citre, čeprav bi potrebovali ševeč aktivnega podmladka.« Trenutnonjene učne ure obiskujeosem ljudi, dve njeni učenkipa šolanje nadaljujeta na glasbenišoli v Gornji Radgoni, kjer sov tem šolskem letu prvič uvedlipouk citer.Od citrarke do rokericepa spet nazajSama je začela brenkati na strunestarih preprostih citer, ki jihje k hiši prinesel oče, v sedmemrazredu osnovne šole, ko jo je zaigranje navdušil starosta citranjana Apaškem polju, Franc Someriz Lešan, ki je bil s svojim glasbilomnepogrešljiv na katerem kolidogodku v teh krajih, poleg tegapa je svoje znanje rad prenašal naprej,četudi je bil sam samouk. Prinjem je Marjeta usvojila osnoveigranja, ki jih je nato izpopolnjevalav nižji glasbeni šoli v Mariboru,kjer je bila glasbena dejavnostna področju citer veliko bolj razgibanakot na podeželju. To glasbilojo je toliko prevzelo, da se vsrednji šoli ni ukvarjala le z igranjem,ampak je začela intenzivno,predvsem na bolšjih sejmih,iskati tudi pisno gradivo o citrah,zlasti notne zapise. V želji, da bi otem glasbilu izvedela čim več, pase je lotila tudi raziskovanja njegovezgodovine, iz česar je nastalaizčrpna raziskovalna naloga. Zanjoje na nekem natečaju prejelacelo nagrado, danes pa ji lahkosluži kot pripomoček pri pouku,saj je v njej zbranih veliko podatkovo razvoju citer. V študijskihletih je Marjeta citre zamenjala zadrugo brenkalo, akustično in električnokitaro, ki jo je pripeljala vbolj divje glasbene vode. »Vem, dasi me je zdaj težko predstavljati zdolgimi lasmi,« se zasmeje, »vendarsem v Mariboru res sodelovalav več rokovskih zasedbah, natopa je sledilo zatišje, vse dokler miniso apaške ljudske pevke predlagale,da bi jih s citrami spremljalapri petju.« Sprva je omahovala, žeprve skupne vaje pa so razblinilevse njene dvome in tako so postalezelo ubrana skupina, ki nastopapo številnih prireditvah in jeskupaj izdala tudi zgoščenko Slovenkasem.Glasba je glasbaToda to še zdaleč ne pomeni,da na svojih koncertnih citrah,ki jih uporablja danes, igra samoljudsko glasbo. Kot pravi, jo jeravno njeno rokovsko obdobjenaučilo, da je glasba glasba in daje treba biti dovzeten za različneokuse in zvrsti. Poleg pesmi izljudske zakladnice, polk in valčkov,ki so bliže njenim starejšimučencem in občinstvu, tako nacitre igra tudi priredbe sodobnih,popularnih skladb in sevedaušesom zelo prijetne melodijeiz filmov Tretji človek ter Cvetjev jeseni, ki sta pokazala, daso citre povsem primerne tudiza filmsko spremljavo in jih povzdignilana popolnoma novo raven.Nekaj novega, vsaj za tukajšnjeokolje, pa bo koncert glasbeErica Claptona, ki ga Marjeta pripravljas svojimi učenci citer inkitare v sodelovanju z drugimiinstrumentalisti in pevci.Petra KranjecV Domu starejših občanovRadenci je bil minuli petek6. prleški večer Prlek poje,špila, pleše, piše.Voditeljica prireditve SonjaHorvat je Prleke takole opisala:»So stalno veseli ljudje, niso zavistni,so dobrega srca in zelodelavni, lepo pojejo, dobro plešejo,pišejo knjige ...«Na prireditvi so nastopili pevciljudskih pesmi KUD-a Bubla,Anica Zelko iz Ljutomera je prebralasvoje pesmi, dve Frančiki,upokojeni učiteljici (Cizl inSep) s Kapele in iz Dragotinec,sta s svojimi skeči prikazali aktualnedogodke v občinah Radenciin Sv. Jurij ob Ščavnici, MatildaSlavič iz Bučečovec je zapelavenček narodnih pesmi, AnicaRakuša iz KUD-a Ivana KaučičaLjutomer je predstavila svoja literarnadela, Olga Osterc Antič,Vera Slavič in Manca Suše, članiceKD Križevci, so zrecitirale Olgineprleške pesmi, humorist inprleški pesnik Marko Kočar, Prlek,ki zlaga verze v svojem narečju,je pripravil presenečenje vpravi prleščini, Jože Brumen izŠratovec je prikazal Krst mošta,vsepovsod nastopajoči Kapelskifantje so pod vodstvom TončkaKosmajerja zapeli pivske invinske pesmi, Folklorna sekcijaKD Janka Divjaka Kapela jeob zvokih harmonike zaplesalaštajerske plese, za konec pa sonastopili še domačini, Ljudskipevci »Večnica« iz KUD-a Bublaz venčkom ljudskih pesmi.Številni obiskovalci so se natov avli DOSOR-ja na družabnemsrečanju udeležili otvoritve razstavečlanov Likovne sekcije SilvaPreloga iz KD Ivana KaučičaLjutomer.D. M.V cerkvi naGornjemseniku spetdonijo orgleV največji porabski vasi so po40 letih spet zadonele orgle. Že vzačetku 90. let prejšnjega stoletjaso v vasi zbirali denar, a so imelito smolo, da je zbrani denar restavrator»pobasal« v žep, orgelpa ni obnovil. Pred leti je nekaženica gornjeseniškemu župnikuFerencu Merkliju za cerkevpodarila 80 tisoč dolarjev, ta pase je odločil, da bodo tudi s pomočjotega denarja obnovili orgle.Te so blagoslovili minulo nedeljopri slovesni sveti maši, prikateri so se spomnili tudi obletniceposvetitve cerkve (20. november1938).S. E.Foto: M. J.Tradicionalno srečanje starejših občanovSoboške mestne četrti so v kavarni hotela Diana v Murski Soboti pripravileže tradicionalno srečanje starejših občanov. Od skupnega števila 1430 sejih je slovesnosti udeležilo okrog 400. Zanje so pripravili priložnostni kulturniprogram, v katerem so sodelovali učenci OŠ II in člani društva upokojencev.Pozdravil jih je tudi župan Anton Štihec. Delegacija mestne občinein mestnih četrti pa je skupaj s predstavniki društva upokojencev, Rdečegakriža in centra za socialno delo obiskala najbolj socialno ogrožene na njihovihdomovih in jih obdarila. Posebne pozornosti sta bila deležna tudi najstarejšaobčana Murske Sobote, 95-letni Jože Godina in Karolina Čarni, ki bodecembra praznovala 99. rojstni dan. M. J.Pevska tradicija naCvenu se nadaljujeNi lahko delati z osmimiljudmi, od katerih nihčenima glasbene izobrazbe,imajo pa srce in dušo,zato je lepo delati z njimi.Približno s temi besedamije svoje vodenje Cvenskegaokteta opisal Tihomir Babična slovesnem koncertuob petletnici delovanja.Dvorana gasilskega doma vZg. Krapju je bila v soboto skorajpremajhna za vse, ki so želeliprisluhniti ubranemu petjucvenskih pevcev, ki nadaljujejodolgo tradicijo petja na Cvenu.Oktet, ki deluje v okviru Kulturnegadruštva Cven, sestavljajoprvi tenor Marjan Rudolf in TihomirBabič, drugi tenor JanezŠkerban in Jožef Pečnik, baritonDaniel Blagovič in Anton Marinič,bas Jožef Casar, Leon Roškerin Janez Marinič. Po petih letihse lahko pohvalijo z bogatim repertoarjemnarodnih, umetnihin nabožnih pesmi, s katerimi sonavdušili tudi poslušalce na jubilejnemkoncertu. Tega so s svojimnastopom obogatile gostje,članice Vokalne skupine Vijoulicas Kobilja, slavljencem pa je koordinatoricaObmočne izpostaveJS RS za kulturne dejavnosti MiraRebernik Žižek podelila bronaste,srebrne ali zlate Gallusoveznačke glede na leta glasbenegaudejstvovanja. Ob jubileju je pevcemmed drugimi izrekel priznanjetudi župan Občine Ljutomerter poslanec DZ Franc Jurša.Branko KoštiFoto: N. J.Ropoška štorkljadobila nov domMinuli četrtek so delavci Območneenote Elektra Maribor iz MurskeSobote postavili nazaj na električnidrog pri hiši Renate Šadl v Ropoči 16gnezdo štorklje. Brez njihove pomoči,predvsem pa brez pomoči sodelavcevJavnega zavoda Krajinski parkGoričko, ki so izdelali podstavek zagnezdo, bi štorklja ostala brez svojegadoma. Poletno neurje je namrečprepojeno gnezdo vrglo na tla in brezpomoči človeka bi si ga le težko postavilanazaj na isto mesto. B. B. P.Foto: B. K.

16 razvedrilo26. november 2009 –SIOLOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade za izžrebane reševalceTrije izžrebanci prejmejo praktične nagradepodjetja Telekom.Pravilno rešitev – označena polja – napišite inpošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 4. decembra 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 46 (12. 11. 2009)Rešitev križanke: BRANKO KLUN,GORNJA RADGONA, PARAOLIMPIJADA1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićAlojz Hari, Večeslavci 123, 9262 Rogašovci2. – 8. nagrada – MAJICAPolona Gombar, Renkovci 112 c, 9224 TurniščeAnton Kolar, Gosposko 27, 9232 ČrenšovciValter Gošnik, Ob gozdu 12, 2000 MariborDamjan Gašpar, Šulinci 68, 9203 PetrovciIda Čavužič, Dajnkova ul. 3, 9250 G. RadgonaHermina Donoša, Grad 195, 9264 GradOlga Konkolič, Mačkovci 52 b, 90202 MačkovciIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: Neumno bi bilo, če bi prelagali krivdo za nastalipoložaj na svojega partnerja, saj tudi on ni neskončnopotrpežljiv. Še preden se boste dodobrazavedli, vam bo postavil ultimat, ki bo vse prej kot ugoden.ON: Posvetite se ljubezni in vsaj za nekaj časa poskusitepozabiti na vse druge stvari okoli sebe. Partnerka bo znalaunovčiti vašo spremembo, saj bosta izboljšala odnos.ONA: Povsem nepričakovano boste srečali osebo,ki vas bo ponovno spomnila na dobre stare čase.Toda nikar se preveč ne raznežite, saj utegne to zeloškoditi trenutnim poslovnim razmeram, ki niso do vas pravnič prizanesljive.ON: Čeprav se vam je v zadnjem času vse izteklo tako, kot stenačrtovali, ne smete pozabiti, da nobena stvar ni tako skrita,da je ne bi mogli odkriti. Torej bodite previdni, nekdo vam navsak način skuša povzročiti težave!ONA: Spoznali boste zanimivo osebo, ki bo imela vprihodnosti precej pomembno vlogo v vašem poslovnemživljenju. Trenutno se boste sicer zabavali,vendar bo že kmalu čas za prave poslovne podvige.ON: Uspeli ste, sedaj pa morate to tudi izkoristiti. Kljub vsemupazite, da ne boste postali krivični do ljudi, ki so vam vseskozistali ob strani. Ne pozabite, da je prijatelje težko pridobiti,a lahko izgubiti!ONA: Ne boste se preveč obremenjevali z govoricami,ki so se zadnje čase začele razširjati v vaši bližini,saj vam bo povsem jasno, da v njih ni niti kančkaresnice. Držite se svojih načel in obrestovalo se vam bo.ON: Igrali se boste skrivalnice z osebo, za katero si že daljčasa prizadevate, da bi postala tudi kaj več kot samo prijateljica.Tokrat vam bo uspelo doseči napredek v vajinem odnosu,kar bo precej povečalo vašo samozavest.ONA: Še najbolje bo, da trenutne dogodke lepo prespitein se šele nato odločite. Vsaka naglica se vamlahko kaj hitro maščuje. To velja še posebej za ljubezenskezadeve, ki so v tem trenutku vse prej kot stabilne.ON: Končno boste rešeni skrbi, ki vam že toliko časa ne dajomiru. Tako se boste tudi vi lahko predali mirnejšemu življenjuin uživanju. Tudi vaša partnerka že komaj čaka na te pozitivnespremembe.ONA: Pojavila se bo izredno ugodna poslovna kombinacija,ki je nikakor ne bi bilo dobro zamuditi, sajsi boste lahko s tem pošteno izboljšali svoje trenutnofinančno stanje. Kljub temu bodite nadvse previdni.ON: S partnerko se boste dogovorili glede zadeve, ki je bilado sedaj jabolko spora med vama. Malo bo popustila ona,malo pa vi in videla bosta, da bo kompromis zadovoljil oba.Na koncu vam bo kar nekako žal, da tega niste storili že prej.HOROSKOPONA: Sprejeli boste partnerjevo igro, ki si že daljčasa prizadeva popestriti vajino ljubezensko življenje.Tokrat bo to odločitev obeh, ki vam bo pričaralanepozabne trenutke.ON: Na poslovnem področju boste dali jasno vedeti, da vasni prav ničesar strah in da ste pripravljeni iti do konca, da izveste,kaj se je dogajalo za vašim hrbtom. Takšna odločnostvam bo prinesla kar lep uspeh.ONA: Skrivoma se boste spustili v prijetno avanturoz neznancem, ki je pred kratkim stopil v vaše življenje,pa četudi boste slutili, da iz tega ne more nastatikakšna trajnejša zveza. Bo pa zato nadvse prijetno.ON: Razočaral vas bo nekdo, kateremu ste še nedavno skorajslepo zaupali. To vas lahko drago stane, zato bi bilo dobro, čebi si čim bolje zavarovali hrbet. Razmislite o oddihu v naravi!ONA: Poskusili boste obuditi staro ljubezen, vendarsta za to potrebna dva. Boljše bo, da ostanete prisedanjem partnerju, na katerega se lahko zanesete.Saj poznate pregovor Bolje vrabec v roki kot golob na strehi.ON: Vzemite si dovolj časa za svoje ljubezenske načrte, saj sevam lahko potrpežljivost še bogato obrestuje. Pazite, da tegane bodo izvedeli vaši prijatelji, saj se bo v nasprotnem primeruvse skupaj malce zapletlo.ONA: Idealen teden za uresničevanje vaših želja.Toda eno so želje, drugo stvarnost. Svet je krut –tudi do vas, zato ni nobenega razloga, da bi popuščalidrugim. Nekdo vas bo hotel neprijetno presenetiti, a bona koncu presenečen on sam.ON: To, o čemer premišljujete, sicer ni neuresničljivo, vendarse boste morali kar pošteno potruditi. Sicer pa je tudi nagradakar precejšnja, zato se vam resnično splača potruditi.Ubogajte partnerko in ne bo vam žal.ONA: Ponovno se boste srečali z nekdanjimi prijatelji,ki ste jih zadnje čase že precej pogrešali. Tokratse boste pošteno veselili in na ta način spoznalitudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila.ON: Včasih se obnašate tako, kot da vas ni življenje še ničesarnaučilo. Nad neko zadevo ne bodite preveč razočarani,ampak poskusite živeti tako, kot ste si že pred časom začrtali.Ponudbo pa kar sprejmite.ONA: Prepir, ki ste ga sicer začeli vi, se bo kaj hitropomiril, vendar bo ostal v zraku trpek priokus ponezaupanju. Ali vam je res bilo treba dregniti v stvari,ki povzročajo le kup neprijetnih nasprotovanj?ON: V ljubezni boste dokončno pristali na kompromis s partnerko,zaradi česar se vam bo odvalil kamen od srca. Le zakajste bili tako dolgo trmoglavi, ko pa vendar vidite, da lahkos pogovorom dosežete veliko več?S U D O K U4526197174836522 591Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da je največje mesto v ZDA samo z enim samoglasnikomrojstno mesto Michaela Moora Flint vMichiganu,… da je Michael Jordan služil z reklamo za Nike večdenarja kot vsi uslužbenci Nikea v Maleziji skupaj,… da v filmu Nemi film režiserja Mela Brooksaspregovori samo mimik Marcel Marceau,… da ima beseda »set« v angleškem jeziku več pomenovkot katerakoli druga beseda,… da marihuana kemično ne povzroča takšne odvisnostikot nikotin, alkohol ali kofein,… da olimpijsko pravilo za badminton pravi, damora imeti žogica natanko 14 peres,… da se je skupina Simply Red poimenovala takozaradi svoje ljubezni do kluba Manchester United,… da je Richard Nixon naročil, naj mu na pogrebuigrajo pesem: »Kalifornija, prihajam!«,… da je najstarejši dokument v latinščini napisanz žensko pisavo, vabilo na rojstni dan iz prvegastoletja?5163974

– 26. november 2009 ŠPORT17Kdo bo pomurski športnik leta 2009?Športno uredništvo Vestnika pripravlja obkoncu koledarskega leta slovesno razglasitevnajboljših pomurskih športnikov, športnic inekip. Tokratna slovesnost bo v soboto, 12. decembra,v novi športni dvorani v Ljutomeru, takojpo končani prvenstveni rokometni tekmi JeruzalemOrmož – Pivovarna Laško Celje.Zato vas, spoštovani bralke in bralci, pozivamo, dasodelujete v anketi za izbor športnikov in športnicter športnih kolektivov, ki so se leta 2009 še posebnoizkazali na svojem področju. Vaše glasovnice, izključnoizrezane iz časopisa, lahko pošljete na naslov:Športno uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka13, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: milan.jerse@p-inf.si.Uporabniki Mobitela in Debitelalahko glasujete tako, da pošljete SMS z besedilom:je tudi na evropskem pokalnem tekmovanju v Skopju,kjer je veliko pripomogel k petemu mestu svojega moštva,ki je le za las zgrešilo finale.Boštjan Maček, strelec na glinaste golobe, član SDŠtefana Kovača Murska Sobota, doma iz Bodonec, državnireprezentant. Največji uspeh kariere je zlata medaljana letošnjih sredozemskih igrah v Pescari. Po njegovizaslugi je slovenska reprezentanca na evropskemprvenstvu v Osijeku osvojila bronasta medaljo, v posamičnikonkurenci pa je bil četrti. Na svetovnem prvenstvuna Pragerskem je bil štirinajsti.Robert Markoja, strelec iz Gomilice pri Turnišču,državni reprezentant. Krona njegove kariere jesrebrna medalja na evropskem prvenstvu v Francijis samostrelom na 30 metrov stoje, bil pa je tudi članreprezentance, ki je osvojila bronasto medaljo. S sa-naste medalje na letošnjem evropskem dvoranskemprvenstvu v Torinu je dosegla največji uspeh v svojikarieri. Svojo odlično formo je potrdila tudi na svetovnemdvoranskem vojaškem prvenstvu in svetovnemprvenstvu v Berlinu, kjer se je uvrstila v polfinale. Jetudi državna prvakinja na 800 metrov. Z novim državnimrekordom (4:02,13) na 1500 metrov je izboljšaladosežek Jolande Čeplak.Mateja Zver, slovenska nogometna reprezentantka,članica ŽNK Pomurje Beltinci, doma iz Gornje Bistrice.Kot kapetanka slovenske članske reprezentancaže drugo leto zapored uspešno igra v islandski ženskinogometni ligi. Z 20 zadetki je druga najboljša strelkaletošnjega islandskega prvenstva. Uspešna je tudi vkvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu leta2010 v Nemčiji.prvenstvu skupine C-2 na Portugalskem so zasedliprvo mesto in napredovali v višjo kakovostno skupino.Osvojili so naslov državnega in pokalnega prvakaSlovenije v hokeju na travi. Prvi pa so bili tudi po rednemdelu srednjeevropske Interlige.Kasaški klub Ljutomer. Najstarejši tovrstni klub vSloveniji je vstopil v 135. leto uspešnega dela pri reji kasaškihkonj in prirejanja kasaških dirk. Na hipodromu vLjutomeru je bilo letos osem dirk, med njimi pokalnadirka za memorial generala Rudolfa Maistra, kvalifikacijeza slovenski kasaški derbi in prvenstvo triletnikov, zakonec sezone so pripravili še prvenstvo dveletnih kasačev.Povsod so prednjačili ljutomerski kasači.Kegljaški klub Radenska. Z enkratnim dosežkom,drugim mestom v državi, so se kegljači Radenskeuvrstili na evropsko pokalno tekmovanje in s pe-Mitja Horvat Tomaž Horvat Milan Kovačič Boštjan Maček Robert MarkojaHK Pliva LipovciKK LjutomerMihaela Čirič Tina Jureš Urška Potočnik Sonja Roman Mateja ZverRMV, presledek, M (za moškega), Z (za žensko) in E(za ekipo) na 2929.Mitja Horvat RMV M A; Tomaž Horvat RMV M B;Milan Kovačič RMV M C; Boštjan Maček RMV M D;Robert Markoja RMV M E; Mihaela Čirič RMV Z A;Tina Jureš RMV Z B; Urška Potočnik RMV Z C; SonjaRoman RMV Z D; Mateja Zver RMV Z E; HK Pliva LipovciRMV E A; KK Ljutomer RMV E B; KK LjutomerRMV E C; NTK Kema Puconci RMV E D; OK GalexMir RMV E E.Odgovore pričakujemo do vključno sobote, 5. decembra2009. Med prispelimi odgovori bomo izžrebalipet dobitnikov praktičnih nagrad. Pripravili smoožji izbor najuspešnejših tekmovalk in tekmovalcevter predstavnikov moštvenih športov v letu 2009.Moški (po abecednem vrstnem redu)Mitja Horvat, igralec namiznega tenisa, član NTKKema Puconci, doma iz Murske Sobote, državni reprezentant.Drugo leto zapored je osvojil naslov državnegaprvaka v članski konkurenci, državni prvak jepostal tudi v dvojicah. Sodeloval je na evropskem prvenstvuv Stuttgartu, kjer se je slovenska reprezentancaborila za uvrstitev od 9. do 16. mesta. Pomemben jetudi njegov prispevek k sedmemu mestu Keme v srednjeevropskisuper ligi.Tomaž Horvat, odbojkar, član OK Galex Mir MurskaSobota, doma v Gornji Radgoni. Nekdanji reprezentant,ki izhaja iz Ljutomera, je bil v minuli sezoninajkoristnejši igralec v 1. slovenski odbojkarski ligi.Trenutno se odlikuje z odličnimi igrami v dresu Sobočanov.Kot korektor je praktično neustavljiv v napadalnihakcijah in je veliko prispeval k dosedanjimuspehom odbojkarskega kluba Galex Mir.Milan Kovačič, kegljač, član KK Radenska, domaiz Ljutomera, je gonilna sila radenskih kegljačev, ki nastopajov najkakovostnejši slovenski ligi. Z odličnimirezultati v 1. slovenski kegljaški ligi je s povprečjempodrtih kegljev na visokem drugem mestu. NastopilGLASOVNICA Pomurski športniki leta 2009Moški:1.2.3.Ekipe:1.2.3.Upoštevali bomo samo v celoti izpolnjene originalne glasovnice.mostrelom na 10 metrov je bil deseti, Slovenija pa četrta.Na evropskem prvenstvu v Osijeku je postal evropskipodprvak s standardno puško, reprezentanca pa jeosvojila evropski naslov v trojnem položaju. Na svetovnemvojaškem prvenstvu v Zagrebu je osvojil srebrnomoštveno kolajno. Na svetovnem pokalu v Milanu seje uvrstil v finale osmerice najboljših. Na sredozemskihigrah v Pescari je z malokalibrsko puško v trojnempoložaju zasedel peto mesto.Ženske (po abecednemvrstnem redu)Ženske:1.2.3.Moj naslov:KK RadenskaOK Galex MirEkipe (po abecednem vrstnem redu)Hokejski klub Pliva Lipovci. Letos so že osmičosvojili naslov državnih dvoranskih prvakov. Na turnirjutretjega evropskega kakovostnega razreda vFranciji so februarja ohranili status člana tekmovanjaChallenge prve kategorije. Na evropskem klubskemNTK Kema PuconciMihaela Čirič, rokoborka, članica rokoborskegakluba Finančna točka Ljutomer, doma iz Ljutomera,državna reprezentantka. Je državna prvakinja med članicamiin nima v svoji kategoriji do 51 kg v prostemslogu enakovredne tekmice. Z nastopom na sredozemskihigrah v Pescari so se ji uresničile njene dolgoletnesanje, čeprav ni imela sreče pri žrebu in se je moralaod tekmovanja posloviti v drugem krogu.Tina Jureš, atletinja, članica AK Panvita, doma izBunčan, državna reprezentantka. Je državna prvakinjana 100 in 200 metrov med mlajšimi članicami. Izpolnilaje normo za evropsko prvenstvo mlajših članic vLitvi, kjer je dosegla v teku na 200 metrov odlično devetomesto. V prvi evropski atletski ligi na Norveškemje tekla v petouvrščeni slovenski štafeti 4 x 100 metrov.Med slovenskimi atletinjami je druga pri mlajšihčlanicah.Urška Potočnik, judoistka, članica judo sekcijePartizana Ljutomer, doma iz Radomerja pri Ljutomeru.Postala je evropska kadetska prvakinja v kategorijinad 70 kg v Kopru in dosegla izjemen uspeh v svojikratki športni karieri. To velja tudi za peto mesto naolimpijadi mladih na Finskem in za njen nastop na svetovnemkadetskem prvenstvu v Budimpešti, čeprav jeizpadla v drugem krogu.Sonja Roman, atletinja s Hodoša, državna reprezentantkana 1500 in 3000 metrov. Kot dobitnica brotimmestom dostojno zastopali slovenske barve. Polegnajboljšega tekmovalca Milana Kovačiča so v moštvuše Ivan Borovič, Mladen Emeršič, Mirko Harc, BrankoMarinič in Robert Rožanc. V ozadju pa je kot siva eminencalegenda svetovnega kegljanja Miro Steržaj.Namiznoteniški klub Kema Puconci. Že vrstolet so v vrhu slovenskega namiznega tenisa. Takoje tudi v tej sezoni, ko se skupaj z Mariborčani borijoza laskavi naslov državnega prvaka. Na prejšnjem državnemprvenstvu so bili Pucončani tretji. Prijetno sopresenetili s prvim mestom v slovenskem pokalnemtekmovanju. Ob trenerju Štefanu Kovaču sestavljajoekipo Mitja Horvat, Zvonko Plohl, Bojan Ropoša inDominik Škraban.Odbojkarski klub Galex Mir. Spada prav v vrhslovenske odbojke. V letošnji sezoni se je okrepil s TomažemHorvatom in Igorjem Žitnikom, zato so njihovicilji dokaj visoki. Želijo se uvrstiti med prve štiri v ligiin s tem v končnico prvenstva za osvojitev naslova državnegaprvaka. To velja tudi za pokalno tekmovanje,kjer so se že uvrstili v četrtfinale.Milan Jeršeo d b o j k a Sobočani do nove zmageV 10. krogu 1. DOL RadenskaClassic je Galex Mir gostoval vSlovenski Bistrici, kjer se je pomerils Svitom Unimetalom. Rezultatje bil 3 : 0 (13, 30, 23) vkorist Sobočanov. Pred 120 gledalciv športni dvorani v SlovenskiBistrici sta sodila Sever (Brezovica)in Resanovič (Kamnik).Svit Unimetal: Lukman, Akrap13, Jež 4, Lamut, Frešer 3, Valentan7, Štern 9, Cizerl, Gomivnik11. Galex Mir: Horvat 13, Kerec,Žitnik 2, Marič 8, Pavič 12, Flisar9, Novak, Tot 15, Fujs, Hrastovec,Ajlec.V uvodnem nizu so bili gostjeveliko boljši nasprotnik, sajso gostitelje prekašali v vsehprvinah odbojkarske igre. Žedrugi niz pa je mineval v znatnobolj izenačeni igri. Ves časdo rezultata 23 : 23 so imelitočko ali dve prednosti Sobočani.V razburljivi končnicista imeli moštvi priložnosti zazmago v nizu, toda šele pri rezultatu28 : 28 so prišle do veljavevečje izkušnje Pomurcev,ki so osvojili dve točki zaporedin niz. Tudi v tretjem nizu sobili domačini blizu osvojitve niza.Po drugem tehničnem odmoruso se odlepili za nekaj točk, vodilis 23 : 22, nato pa nesrečno izgubiliniz in tekmo.Drugi rezultati: Duol Olimpija– Ekipa Marchiol Vodi 0 : 3, UKOKropa – Astec Triglav 3 : 1, CalcitKamnik – SIP Šempeter 3 : 0, MTBMaribor – MOK Krka 3 : 1.Pari 11. kroga: Galex Mir – EkipaMarchil Vodi (sobota ob 20. uri),MOK Krka – Svit Unimetal, CalcitKamnik – UKO Kropa, SIP Šempeter– MTB Maribor, Duol Olimpija– Astec Triglav.Pucončanke sose povzpele načetrto mesto7. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci– Kostak - Elmont Brestanica 3: 1 (18, -22, 20, 16). Vodi FormisBell (19), 4. Kema Puconci (12). 9.krog 3. DOL vzhod II (ž): AS ZavaFeluka Ptuj – ZM Ljutomer 3 : 0(13, 15, 18), Kurent MGS – DŠR M.Sobota 0 : 3 (-12, -11, -8), Galeja –Suha gradnja (Radenci) 3 : 0 (23,Marchiol 10 9 1 28 : 6 26Kamnik 10 8 2 26 : 11 23Triglav 10 7 3 24 : 12 21Galex Mir 10 6 4 23 : 12 20Kropa 10 5 5 20 : 20 16Šempeter 10 5 5 18 : 19 16Duol 10 4 6 15 : 23 11Krka 10 3 7 12 : 26 8Svit 10 2 8 11 : 26 6Maribor 10 1 9 6 : 28 318, 21), Ecom – DŠR M. Sobota II 3: 0 (15, 12, 15). Vodi DŠR M. Sobota(27). 6. krog 3. DOL vzhod (m):Turbina – Beltinci 3 : 2 (18, -21,-21, 20, 13). Vodi Vuzenica (14), 3.Beltinci (10).Milan Jeršeko š a r k a7. krog 1. SKL vzhod, mladinke:AJM Maribor – PomurjeSkiny 55 : 71 (Tina Kerčmar21, Maja Smodiš 19, Alja Samec16). Vodita ekipi SlovenskihKonjic in Pomurja Skinyjaz 11 točkami. (M. J.)

18 ŠPORT26. november 2009 –MINULI TEDENJudoNa EP za mlajše članice do 23 letv Antalyi je Sobočanka Maja Uršič(do 63 kg) zasedla sedmo mesto.Premagala je Italijanko Gwendovo,v četrtfinalu izgubila z AzerbajdžankoYusubovo in v repesažuugnala Španko Puche Palao. (T. G.)Mednarodni mladinski turnir vJastrebarskem: 1. Alen Šernek (do66 kg), 2. Mihaela Zver in NatalijaVarga, 3. Patrik Gal, Peter Nagy,Barbara Halas in Luka Denša (vsiKBV Lendava). (M. J.)Kegljanje9. krog 1. A-liga: Radenska – Calcit3 : 5 (3370 : 3374). Vodi Konstruktor,16, Radenska, 10, pa sideli drugo mesto. 9. krog 1. B-lige(ž): Impol – Radenska 4 : 4; 2. ligavzhod (ž): Lanteks III – Nafta 6 :2; 3. liga vzhod (m): Radenska II –Korotan 5 : 3, Nafta – Piramida 1: 7. (M. J.)Košarka7. krog 1. italijanske lige: Benetke– Umebertide 61 : 51. Po 7. kroguso Benetke (Daliborka Jokić) druge.(T. G.)7. krog 2. SKL vzhod: Terme Olimia– Radenska Creativ 59 : 67(Meško 13, Novak 12).2. krog pomurske lige: Beltinci –Lindau Lendava 48 : 74 (Hozjan24), PŠK Ljutomer II – Sladki Vrh66 : 58 (Kosi 12), PŠK Ljutomer –Sobota 72 : 71 (Domajnko 31; Ficko24). (M. J.)Karate3. pokalna tekma Slovenije v Postojni:1. član Gregor Ješovnik inveteran Predrag Grujić, 3. VenoJaša Grujić, ekipa kadetinj in StašaKralj (vsi KK G. Radgona). Drugiso: Karolina Sočič, Jan Bernjak,Sebastijan Koltaji Silvija Rajnar inekipa st. deklic, tretji pa Saša Črnko,Blaž Lebar, Tina Novak ter ekipimalčkov in st. dečkov (vsi KKRofix MS). (M. J.)Šotokan karateSlovenska liga v katah v Mariboru:3. st. dečki/deklice, 4. malčki/malčiceTromejnika Kuzma. (M. J.)Streljanje1. turnir 2. državne lige v Ormožu:1. Ormož II, 11542, Tišina II, 1127,3. Ljutomer, 1122.2. krog regijske lige: Gederovci– Bakovci 1075 : 1073, GraničarDomajinci – Gančani 1058 : 1046,Andrejci – Sobota veterani 1072 :1012, Segrap Ljutomer – Sebeborci953 : 1090, Jezero Dobrovnik –Radgona 1051 : 1060. Vodijo Sebeborcipred Andrejci in Domajinci(vsi po 6 točk). (M. J.)TenisPrvi letošnji odprti turnir U-14 vLitiji: Žiga Gaber (Maxi LJ) iz Černelavecse je uvrstil v finale, kjerga čaka Rok Križaj (Idrija). V polfinaluje premagal Tima Vidica(Grosuplje). (T. G.)BadmintonMednarodni mladinski turnir v Bagodu:1. Vito Hozjan v U-13, 6. JureLackovič, 7. v U-11 Maša Doler (vsiBK Mladost Lendava). (F. B.)BiljardNa 10. turnirju v devetki pomurskelige je zmagal Tadej Tinev, drugije bil Sebastjan Kolenko, tretjiDare Dvanajšček. (M. J.)Invalidski športDP v balinanju v Škofji Loki: 2.radgonska podružnica združenjamultiple skleroze; posamezno:1. Milan Brenčič, 4. Katica Živko(oba G. Radgona). (F. M.)KasaštvoDunajski hipodrom: 2. Lester(Jože Sagaj ml., KK Ljutomer).(N. Š.)Namizni tenis6. krog rekreativne lige ŠZ Puconci:Animus Markišavci –Kema mladi 2 : 8, Kema veterani– Spin Mala Nedelja 7 : 3, Sebeborci– Čobi bar Beltinci 1 : 9,Polana – Sobota veterani 0 : 10,Jelenov hram – Meho Bakovci 8: 2, Alf M. Sobota – Live bonusLendava 1 : 9, Jelenov hram – Sebeborci7 : 3. Vrstni red: Jelenovhram 12, Kema veterani 11, Sobotaveterani 10. (M. J.)Rokomet8. krog 1. B DRL (ž): Millennium– Sava Kranj 29 : 25 (Jaušovec9); 9. krog: Naklo – Milllennium35 : 24 (Kotnik in Kurbus po 5).(M. J.)Dvoranski hokejMednarodni turnir v Poreču: 2.Triglav Predanovci, ki je v finalus 3 : 5 izgubil z Jedinstvom (Hrvaška).Strelca: Černel 2, Balažic.Premagali so Trst (3 : 1), JedinstvoII (7 : 0), Mladost Zagreb (3: 2) in Zelino (3 : 1). M. Topliceso bile pete. Premagale so Trst(2 : 0), Concordio (4 : 0) in MladostII (2 : 0), remizirale z Mladostjo(1 : 1) in izgubile z Jedinstvom(1 :2). (T. G.)Hokej na ledu7. krog mednarodne lige: Petanjci– Yeti Sl. Konjice 3 : 2 (Dretar,Podkrižnik, Kastelic). Vodita Petanjciin Bee team (Pernica) s po18 točkami. (T. G.)ŠahHitropotezno DP invalidov v Trbovljah:2. ženska ekipa MDI M.Sobota (Marija Barber, AngelaMarič, Zorjana Kurbus, GizelaBencak), 5. Prvo je MDI Radljeob Dravi (5,5). Moški: 8. Ljutomer(15,5).Zmagovalci območnega osnovnošolskegatekmovanje, uvrščeniv finale DP: Dorian Vida (DOŠ ILendava) in Barbara Skuhala (OŠIvana Cankarja Ljutomer) v U-15;Boris Markoja (OŠ Turnišče) inHana Nemec (OŠ Bogojina) vU-12; Rok Smodiš (OŠ Puconci)in Tina Plej (OŠ Bogojina) v U-9.V soboto ob 10. uri bo v hoteluDiana v Murski Soboti 20. turnirv pospešenem šahu. Igralo se bo9. kol po švicarskem sistemu sčasom razmišljanja 10 minut + 5sekund za potezo na igralca. Skupninagradni sklad znaša 1.130evrov, nagrada za zmagovalca je250 evrov. V torek ob 18. uri boorganiziralo ŠD Radenska Pomgradv Kocljevi ulici delavsko ekipnoprvenstvo. Posamezno bo včetrtek ob istem času. (M. J.)Pikado4. turnir dvojic v Lendavi: 1. DamirHajdinjak/Ciril Flegar (obaFriend's team), 2. Davor/Ivo Kolar(Pušča), 3. Ludvik Kiraly (Lendava)/LadislavVöröš (Čentiba).4. krog zahodne pomurske ligeA-1: Friend's team I – Pančor 8: 9, Brizgalna – Tornado I 0 : 17,Mišo bar – Red Dragons 10 : 7.Vodi Friend's team Sv. Jurij, 12.4. krog zahodne pomurske ligeA-2: Faraoni – Bad boys 2 : 15,Friend's team II – Klement 7 : 10,Tornado II – Dva v enem 8 : 9.Vodi Bad boys Pušča, 12.4. krog vzhodne pomurske lige:Balinček – F-l Dokležovje 19 : 6,Aladin – Picolo 7 : 18, Victoria –Osa 19 : 6, Maži bar II – Čenč 20: 5. Balinček Dokležovje, PicoloMelinci in Osa Radomerje po 6točk. (T. G.)Jubilej KK Tropovci ob 30. obletnici prvih kolesarskih dirkKlub s Kolesarske uliceKolesarski klub Tropovci jeprepoznaven predvsem po cestnemkolesarstvu, zadnja letapa tudi v gorskem kolesarstvu,triatlonu in duatlonu. Klub,ki šteje zdaj več kot 50 članov,ima 20 licenciranih tekmovalcev,ki lahko nastopajo tudi naevropskih prvenstvih. Ponosniso zlasti na udeleženca olimpijskihiger Simona Špilaka, ki jeprve kolesarske korake naredilravno v Tropovcih.Ob tej priložnosti je bila v kulturnidvorani na Tišini slavnostnaseja ob 20. obletnici Kolesarskegakluba Tropovci in 30. obletniciprve kolesarske dirke. Na njej jepredsednik KK Tropovci RomanČinč obudil spomin na preteklost,ki je bila za ta majhni klub zaresuspešna. »Že 30 let smo odlični organizatorjikolesarskih dirk in tekmovalno-rekreativnihprireditev,dve desetletji pa uspešno delujemokot tekmovalni kolesarski klub.V vsem tem obdobju je naš največjiuspeh, da smo kolesarski šport približalivsem v Pomurju, hkrati padali možnost tudi majhnim iz te vasiceob Muri, daleč od modernih,bogatih in v vseh pogledih tudišportno-organizacijsko veliko premožnejšihcentrov, da uspejo in daSlovenija, Evropa ter svet slišijo invedo: »Tao pa so kolesari Tropovec!Ne želim nikogar posebej izpostavljati;ne po športnih uspehih, kijih vsekakor ni malo, ne po nesebičnipomoči, delovni in drugačni,ki je bila zmeraj dobrodošla, hvaležnosprejeta in pravilno ter namen-Slavnostni govornik Roman Činčsko porabljena. Vsem velika hvala!Naj bo leto 2010 spet prelomno vzgodovini našega kluba, saj si želimoznova organizirati kolesarskodirko na domačem terenu.«Čestitkam ob jubileju se je pridružiltudi v. d. generalnega sekretarjaKolesarske zveze SlovenijeMilan Knez. »Kolesarski klub Tropovcibi označil za najbolj kolesarskiklub v Sloveniji, ker je njegovsedež prav na Kolesarski ulici. Takegaprimera ni nikjer na svetu. Odtod prihaja tudi eden naših najboljšihkolesarjev Simon Špilak, stalničlan državne reprezentance invelik up slovenskega kolesarstva,s t r e l s t v o Somogyi slavilS prve strelske linije Foto: Nataša JuhnovLendavčanommadžarska priznanjaPredstavniki Športne zvezeLendava so se udeležili proslaveob 20. obletnici ustanovitveŠportne zveze Zalaegerszeg.Na slovesnosti so zaslužnimšportnim delavcem podelili priznanja,ki sta jih izročila poslanecmadžarskega parlamenta FerencKiss in predsednik Športnezveze Zalaegerszeg Laszlo Busa.Od Lendavčanov so visoka državnapriznanja madžarskega športnegaministrstva prejeli: ŠtefanNa 40-steznem montažnemstrelišču telovadnice OŠ Črenšovcije bil drugi turnir slovenskihstrelskih lig, na kateremje sodelovalo okrog 150strelcev in strelk iz vse Slovenije.V streljanju s standardno zračnopuško je v finalu 1. A-lige zmagalPeter Somogyi (SD JezeroDobrovnik), četrti pa je bil RobiMarkoja (SD Štefana Kovača Turnišče),ki je imel v predtekmovanjunajboljši rezultat (396 krogov).Ekipno je zmagal Kamnik(1178), tretje je bilo SD Janka Jurkoviča(1168), četrto SD ŠtefanaKovača Turnišče (1167),peto pa SD Jezero Dobrovnik(1166). V 1. B-ligi je bil sedmiSamo Ftičar (SD Črenšovci),387, ekipno pa šesto SDVarstroj Lendava (1143). Članiz zračno pištolo v 1. A-ligi:1. Majda Raušl (Ptuj) in Juršinci;1. B-liga: 1. Simon Simonič(Miklavž), 384, 7. DominikVnuk (SD Štefana Kovača Turnišče),374; ekipno: 1. SD Miklavž,1146, 6. SD Štefana KovačaTurnišče, 1084.M. J.Utroša (zlata plaketa), FrancHorvat Meštrovič (srebrna plaketa),priznanja športne zvezepa Jurij Hari, Živko Stanič (obanogomet), Bojan Sekereš (badminton),Dušan Varga (judo),Vlado Bratkovič (košarka) inLaszlo Ligeti (planinstvo). Predstavnikiobeh športnih zvez sose pomerili tudi v športu. Gostiteljiso zmagali tako v kegljanju(1135 : 1062) kot streljanju.F. H. M.Simon Špilak s svojim nekdanjim trenerjem DalivojemTitanom Fotografiji: M. J.ki pa še ni rekel zadnje besede nasvetovnih prvenstvih in olimpijskihigrah. Verjamem, da bo v temokolju zrasel še kakšen Simon, kibo nastopil v prestižnih evropskihklubih. Želim si, da bi v tem klubuše naprej uspešno vzgajali mladekolesarje.«Podobnega mnenja sta bila tudipredstavnik OKS Branko Recekin ravnateljica OŠ Tišina Sonja Rošer,ki je ponosna na učence, ki sose uveljavili v kolesarskem športu.Eden od njih je zagotovo SimonŠpilak, član italijanske profesionalneekipe Lampre. »Občutki so fenomenalni,ko se srečaš s svojiminekdanjimi kolegi. Zato sem zelovesel, da sem se udeležil te slovesnosti.Lepo mi je, da ljudje stalnospremljajo moje dosežke. Zato semjim hočem oddolžiti s čim boljšimirezultati. Ker letošnja sezona zameni bila najboljša, vse karte polagamna leto 2010.«V kulturnem programu so z glasbenimiin recitacijskimi točkaminastopili učenci OŠ Tišina in pevskaskupina Prekmurci, v sosednjisobi pa so si obiskovalci lahko ogledalifotografsko gradivo iz bogatekolesarske zgodovine tropovskihkolesarjev.Milan Jeršen a m i z n it e n i s Sobočani breztočk v derbiju s KrkoV 7. krogu 1. SNTL za članesta pomurska prvoligaša iztržilapolovičen uspeh. Sobočaniso na gostovanju v derbiju zatretje mesto v zanimivem srečanjuizgubili. Dobro sta odigralaJan Žibrat in Tomaž Roudi,Gregor Kocuvan pa se breztreninga ni mogel upirati domačinom.Za Sobočane je bilnepremagljiv reprezentant Slatinšek,ki je dobil vse tri partije,ključna pa je bila njegovazmaga nad najboljšim SobočanomŽibratom. V naslednjemkrogu je v Murski Soboti pomurskiderbi s Kemo.Pucončani so doma premagali,težje kot so pričakovali, borbenoekipo Ptuja. Poraza sta presenetljivodoživela reprezentant Mitja Horvatz veteranom Pavičem in ZvonkoPlohl s Piljkom. Dobro sta pri domačinihodigrala Bojan Ropoša in DominikŠkraban, ki sta zanesljivo dobilatri oziroma dve partiji.Krka – Sobota 5 : 3 (Karković –Kocuvan 3 : 0, Slatinšek – Roudi 3 :1, Petrovčič – Žibrat 1 : 3, Slatinšek– Kocuvan 3 : 0, Karković – Žibrat 0: 3, Petrovčič – Roudi 1 : 3, Slatinšek– Žibrat 3 : 1, Petrovčič – Kocuvan 3: 1); Kema Puconci – Ptuj 5 : 2 (Horvat– Pavič 2 : 3, Ropoša – Ovčar 3: 1, Škraban – Piljak 3 : 1, Ropoša –Pavič 3 : 0, Plohl – Piljak 2 : 3, Škraban– Ovčar 3 : 0, Ropoša – Piljak 3 :1). Drugi rezultati: Ilirija – Tempo 4: 5, Petrol Olimpija – Finea Maribor0 : 5, Melamin – Edigs 2 : 5. Vrstnired: Kema in Maribor po 14, Krka12, Sobota 10.Žibrat brez konkurenceNa 1. odprtem državnem turnirjuza člane do 21 let v Ljutomeruje nastopilo 52 igralcev in igralk iz16 klubov, med njimi tudi devet Pomurcev,ki so imeli največ uspehapri moških. Brez prave konkurenceje zmagal Jan Žibrat, ki je v finalu s 4: 1 premagal Slodeja z Mute. Tretji jebil Dominik Škraban, med osmericopa sta se uvrstila Gorazd Horvatin Tomaž Pelcar, kar je pri dekletihuspelo Staši Matis in Andreji Lupša.Uspeh PomurcevNa 17. memorialnem mednarodnemturnirju Antuna Stipančića vZagrebu je nastopilo 357 igralcevin igralk iz 72 klubov osmih držav.V mlajših kategorijah so nastopilitudi Pomurci in dosegli odličneuvrstitve. Pri mladincih je v slabikonkurenci (izostalo je pet najboljšihhrvaških mladincev) prepričljivozmagal Jan Žibrat, ki je v finalu s4 : 0 premagal najboljšega hrvaškegakadeta Mareljo. Tretji je bil GorazdHorvat. V kategoriji kadetovje bil Patrik Sukič drugi po porazu(2 : 3) s Peršoljo iz Vrtojbe.Mirko UngerPetek, 27. novembra: Plesni vikend v Moravskih Toplicah. Organizator: Plesnazveza Slovenije. Informacije: 01 430 22 84.Ponedeljek, 30. novembra: Kopanje z olimpijsko kartico. 50-odstotni popustna celodnevno vstopnico v Zdravilišče Radenci – v Termah Banovci. Informacije:www.olympic.siVeč informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.

– 26. november 2009 ŠPORT19Nafta do pomembnih točkŠportni park v Lendavi, 700gledalcev, sodnik: Matej Jug(Tolmin), strelci: 1 : 0 Volaš(29), 2 : 0 Vassiljev (67), 3 : 0Čeh (80), 3 : 1 Božičič (87). Rumenikartoni: Caban, Bunc,Buzeti; Ipavec, Kovačević, Karić,Brulc, Polovanec.Nafta: Murko, Buzeti, Caban,Ošlaj, Bunc (Koplarovics, 75), Mujaković,Vassiljev, Čeh, Janković(Bukovec, 41), Volaš, Miljković (Zemljič,52).Luka Koper: Suhonjić, Polovanec,Struna (Huskić, 87), Rajčević,Pavlin, Guberac, Brulc, Hadžić (Viler,73), Ipavec (Božičič, 80), Karić,Kovačević.Izredno megleno in dokaj mrzlovreme je vplivalo, da se je tokratzbralo manj gledalcev, ki so vzačetnih minutah videli boljšo igrodomačinov. Po dvajsetih minutahpa se je igra razživela. Dvakrat seje polpriložnost ponudila gostom,enkrat Nafti, a brez pravega učinka.Prvi strel na vrata gostov je v23. minuti sprožil Volaš, žoga pa jezletela mimo desne vratnice. V 28.minuti so imeli gostje prvo priložnost.Karić je streljal z 18 metrov,a je bila žoga lahek plen za dobropostavljenega Murka.Minuto kasneje so se Lendavčaniveselili vodstva. Po hudi napakikoprske obrambe se je žoga od Gubercaodbila do Volaša, ki se je samznašel pred Suhonjićem in z 12 metrovzanesljivo zadel levi spodnjikot. Gostje so bili najbliže zadetkuv 34. minuti, ko je Karić iz obetavnegapoložaja poskusil z lobompresenetiti vratarja Nafte, vendaro d b o j k a Galex Mir pokazal zobe favorituOdbojkarji in odbojkarice soodigrali prve tekme četrtfinalapokala Slovenije.Najbolj razburljivo tekmo so videligledalci v Murski Soboti, kjerje domači Galex Mir s 3 : 2 (-21, 18,18, - 22, 8) premagal interligaša SalonitAnhovo v minuli sezoni drugev državnem prvenstvu, ki sedajtekmujejo v srednjeevropski ligi.Tekmo so nekoliko bolje začeligostje, ki so prvi niz uspeli dobiti vje Murko s skrajnimi močmi odbilžogo v kot. Koprčani so bili blizuizenačenja tudi v 37. minuti, ko jeKarić izvedel prosti strel z 20 metrov,žoga pa je zadela prečko.V drugem polčasu so gostje skušaliizid čim prej izenačiti. Todav 50. minuti so imeli Lendavčanilepo priložnost za povišanje vodstva.Silovit strel Volaša s 25 metrovpa je pustil le sledi na desni vratnicikoprskih vrat. Že v naslednji minutije domače rešil Murko. Pavlinje preigraval v lendavskem kazenskemprostoru in streljal, žogo pa jeMurko s težavo izbil čez gol. Nafta jeVolaš je prvi načel mrežo Kopra. Foto: Nataša JuhnovSpet se je izkazal Tomaž Horvat (ob mreži). Foto: Jure Zaunekerr o k o m e t Pomurski derbi RadgončanomTudi v drugem letošnjempomurskem derbiju je ArcontRadgona premagal Pomurje.Tekmo so sicer bolje začeli domačiniin povedli s 5 : 0. Predvsemdobro je delovala njihova obramba,saj so Radgončani svoj prvi goldosegli šele v 10. minuti. Po nekajzaporednih golih na obeh stranehso gostje vrnili delni rezultat 5 : 0in prvič na tekmi izenačili na 9 : 9ter si nato do polčasa priigrali zadetekprednosti. Prekmurci so nazačetku drugega dela še uspeli izenačitina 14 : 14, potem pa so jimzačele pohajati moči in gostje so sezačeli oddaljevati. Tekma je bila odločenasredi drugega polčasa, ko jeArcont Radgona povedel z osmimizadetki. Do konca so tako priložnostdobili tudi igralci s klopi, karso domačini izkoristili in znižali nakončnih 25 : 29 (12 : 13). Strelci –Pomurje: D. Smodiš 6, Prelec in A.Smodiš po 4, Makovec in Titan po3, Jankovič in Raj po 2, Čerpnjak;Arcont Radgona: Zorko 8, Kotnik6, Žunič in Mesarič po 4, Petraš invodstvo povišala v 67. minuti. Estonskireprezentant Vassiljev je izvedelprosti strel z več kot 30 metrov,žoga pa je na spolzki travi presenetilavratarja gostov, ki jo je odbil v lastnomrežo. V najlepši akciji tekmeje Buzeti v 80. minuti po prodoru zdesne strani podal v sredino, kjer jebil Čeh in iz bližine zadel mrežo gostov.Tri minute pred koncem je Božičičizkoristil nepazljivost domačeobrambe, se sam znašel pred Murkomin dal častni zadetek za Koper.Trener Nafte Nebojša Vučičević:»Najprej bi izkoristil priložnost inslovenski reprezentanci čestital zakončnici. Nato so se predramili domačini,ki so v svojo korist odločilinaslednja dva niza. Po izenačeniigri v četrtem nizu so gostje uspeliunovčiti kratkotrajno krizo v domačivrsti. V zadnjem nizu pa so Sobočanizopet prikazali dopadljivo igroin zasluženo slavili s 3 : 2 v nizih. Kvelikemu uspehu Sobočanov, ki souspeli ugnati večkratne slovenskedržavne in pokalne prvake iz Kanala,so največ prispevali Tomaž Horvat,ki je dosegel kar 27 točk, AndrejTot (14) in Gorazd Flisar (12).Pri gostih je s 14 točkami prednjačilDavid Szabo. Povratna tekma jebila sinoči. Boljši iz obeh srečanj boigral na finalnem turnirju štirih moštev,ki bo 29. in 30. decembra.Preostali izidi: Duol Olimpija– ACH Volley 0 : 3, SIP Šempeter– Ekipa Marchiol Prvačina 0 : 3,Astec Triglav – Calcit Kamnik 0 : 3.M. J.B. Žinkovič po 3, L. Klun.Arcont Radgona se je s to zmagoz 9 točkami prebil na 3. mesto v 2.DRL vzhod in je na dobri poti, dase uvrsti v končnico za uvrstitev od1. do 8. mesta. Vodi Velika Nedelja(13) pred Brežicami (10). Medtempa Pomurje še vedno čaka na svojeprve točke v sezoni. V naslednjemkrogu Arcont Radgona gosti ekipoDobove. Tekma bo v soboto ob 19.uri v Radencih. Pomurje bo gostovalopri ptujski Dravi.Niko Klunuvrstitev na svetovno prvenstvo,uspel ji je čudež. Izjave koprskihnogometašev po medijih so nas šedodatno motivirale. Fantje si zaslužijopohvale za dobro igro in pristop,požrtvovalnost vseh je bila nares visoki ravni.«Trener Kopra Nedžad Okčić:»Nafti čestitam za zasluženo zmago.Za naš poraz so krive zlasti napakev obrambi in neučinkovitost. Ne birad omalovaževal domačega uspeha,a menim, da sodnik Jug ni imelsvojega dne. O nekaterih njegovihodločitvah bi lahko polemizirali.«Feri Horvat M.NOGOMET1. SNL Vodilni dvojec popušča18. krog: Nafta – Luka Koper 3 : 1 (1 : 0), Domžale – CM Celje 1 :5 (1 : 0), Olimpija – Labod Drava 3 : 0 (0 : 0), Maribor – Interblockpreloženo, Rudar – Hit Gorica 0 : 3 (0 : 1).Pari 19. kroga: Rudar – Nafta (sobota ob 17. uri), Olimpija – Interblock,Domžale – Labod Drava, Luka Koper – CM Celje, Maribor –Hit Gorica.Koper 18 10 5 3 26 : 19 35Rudar 18 9 2 7 28 : 27 29Olimpija (-2) 18 9 2 7 27 : 17 27Maribor 17 8 2 7 29 : 24 26Celje 18 7 5 6 29 : 28 26Domžale 18 6 5 7 24 : 33 23Nafta 18 6 4 8 29 : 33 22Interblock 17 6 3 8 23 : 23 21Gorica 18 5 5 8 28 : 29 20Drava 18 4 5 9 18 : 28 17Mali nogomet Sotina na vrhu13. krog lige TA: Veščica 2000 – Lissa Dokležovje 6 : 4, Mladost Pertoča– Gerlinci 3 : 2, Sotina – Bodočnost 3 : 2, Haminovi – MladiOdranci 5 : 2, Inter Dolič – Hrabri miški 3 : 2, Pertoča – MladostČernelavci 5 : 6, Jezero Krašči – Kamenci 5 : 3. Vrstni red: Sotina 33,Haminovi 30, Kamenci 22. (M. J.)Portugalke premočneV kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu je ženskanogometna reprezentanca Slovenije v Novi Gorici z 0 : 4 (0 : 0) izgubilas Portugalsko. To je že tretji poraz naše izbrane vrste, v kateriso igrale tudi štiri nogometašice Pomurja Beltinci: Alena Milkovič,Tjaša Tibaut, Tanja Vrabel in Mateja Zver. Z eno zmago so Slovenkečetrte v svoji skupini. (F. B.)15. krog 1. SML: Mura 05 – Olimpija 1 : 0 (Sečko). Vodijo Domžale(35), 14. Mura 05 (10).15. krog 1. SKL: Mura 05 – Olimpija 0 : 1. Vodi Maribor (33), 7. Mura05 (21).16. krog U-14 vzhod: Brežice – Tehnostroj Veržej 3 : 2, Drava – Mura05 1 : 0, Nafta – Pobrežje 0 : 1. Vodi Maribor (43), 3. Tehnostroj Veržej(30), 8. Mura 05 (24), 11. Nafta (16). (M. J.)Smučarsko društvo Štrk se predstaviTečaji smučanja in deskanjaNovoustanovljeno smučarskodruštvo Štrk iz MurskeSobote, ki združuje učiteljein trenerje alpskegasmučanja ter deskanja nasnegu, je pripravilo novinarskokonferenco, na kateriso predstavili cilje innaloge, ki so si jih zadali zakoledarsko leto 2009/2010.»V ospredju našega delovanjabodo poučevanja in predavanjao tej zvrsti zimskega športa.Naš klub je tudi član Smučarskezveze Slovenije. Naša prednostje, da lahko šolamo potrebnesmučarske kadre. V ta namenbomo pripravljali ustrezne tečaje,na katerih se bodo lahkovsi zainteresirani izobraževali,organizirali pa bomo tudi vrstosezonskih in posezonskih seminarjev.Trenutno imamo okrog15 smučarskih učiteljev, mednjimi jih je tudi nekaj z najvišjostopnjo (učitelj 3). Uspelo namje pritegniti veliko mladih, polnihelana, znanja in energije,«je uvodoma povedal predsednikkluba in trener alpskegasmučanja Darjan Gomboši.Borderka U-1 Živa Trajbaričbo skrbela za šolo deskanja nasnegu: »Vse več je mladih, ki bise radi preizkusili v deskanjuna snegu. Ta šport omogočaPred vrati Pomurja Foto: Nataša JuhnovDarjan Gomboši, Živa in Goran Trajbarič Foto: M. J.tudi obilo zabave ob padcih v snežniopojnosti, ogromno pa je druženja.Zato odločitev za ta športne bo težka.«Njen brat Goran Trajbarič, kitekmuje v prostem slogu deskanjana snegu, pa želi, da bi se Pomurje,ki je daleč od smučišč, vbližnji prihodnosti uveljavilo tudina tem področju. »Dobre izkušnjesem si pridobil na smučiščihv Novi Zelandiji. Tam sem se preizkušalv novi disciplini prostegasloga, ko so nas s helikopterjempripeljali na vrh gore. Od tam sepo svežem snegu spustiš v dolino.Ta oblika ekstremnega športa sečedalje bolj uveljavlja.«Marljivi člani soboškega smučarskegadruštva bodo že v soboto,28. novembra, ob 9. uri v športnidvorani OŠ III v Murski Sobotiorganizirali smučarski sejem. Nanjem bo možno kupiti rabljenosmučarsko opremo po znatnonižjih cenah, na voljo pa bodotudi nove smuči. Ob tej priložnostibodo svetovali učitelji smučanjain deskanja na snegu.Milan Jeršek a r at eOb 40. obletnici radgonskegakarate kluba so podelilipriznanja KZS. Bronasto priznanjez znakom za izredne zaslugeje dobil predsednik AntonRožman, bronasto plaketopa Matis Rues, mojster karateja2. dan, ki se je po uspešnikarieri posvetil vzgoji mladih.Klubske pokale so dobili kategoriziranitekmovalci mladinskegarazreda Gregor Ješovnik,Mitja Ješovnik in VenoJaša Grujić. (M. J.)

20OGLASI26. november 2009 –Privlačnenagrade!Zdaj je pravi časza nakup Primakurilnega olja!Vse kupce Prima kurilnegaolja nad 1.000 litri čakajoprivlačne nagrade!Za več informacij pokličite080 22 66ali obiščitewww.petrol.si/primakurilnooljePromocijska akcija traja od 20. 11. do 6. 12. 2009.Motorna vozilaVOLVO V 40, letnik 1998, prodam. Tel.:031 350 489. m014495VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZ-BIRI – Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO(možnost brez kaska). AVTOMOBILIP. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 22830 20, 02 228 30 00, 031 320 336.m013932OPEL ASTRO 1,6, 16 V, letnik 2000, 1.reg. 2001, Opel Corso, letnik 1990, 1,4i, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel.:051 252 562. m014529Živali8 MESECEV BREJO TELICO simentalkoin več manjših teličk prodam. Tel.: 031326 563. m0144975 BIKCEV simentalcev, starih do 9tednov, kupim. Tel.: 051304 368.m014527PosestiNJIVO, 25 arov, v Gančanih prodam.Tel.: 041 921 247. m014501Opremljeno sobo s souporabo kuhinjein kopalnice dam v najem. Tel.: 526 8205. m014524STANOVANJE V BAKOVCIH damo v najem.Tel.: 041 334 581. m014525KmetijskamehanizacijaKUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKO MEHA-NIZACIJO. Dobro plačilo. Tel.: 041 679937. m014194SEJALNICO, 3 m, Nodet, avtomatskimarkerji, električno puščanje vrst zaškropljenje, zelo lepo ohranjeno, nož zasilažo Tekokomer prodam. Tel.: 041 551273. m014502TRAKTOR SAME, 100 KS, in SAME, 80KS, letnik 2000, pogon 4 x 4, prodam.Tel.: 040 484 129. m014505KOSILNICO LAVERDA in TRAKTORSKOGUMO, 16,9 x 28 colov, prodam. Tel.:041 636 622. m014513TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rotacijskobrano, 2,5 m, žitno sejalnicoin 4-delni pajek prodam. Tel.: 031 548051. m014521TRAKTOR IMT 542, letnik 1983, 1300delovnih ur, prodam. Tel.: 041 227 293.m014526ENOOSNO IN DVOOSNO PREKUCNOPRIKOLICO prodam. Tel.: 031 416 412.m014537Kmetijski pridelkiVINO laški rizling prodam. Tel.: 531 1049. m014506RaznoGRANITNE PLOŠČICE, še zapakirane,ugodno prodam. Tel.: 041 797 668.m014515Peč Vissman, 22 KW, ugodno prodam.Tel.: 041 740 616. m014514PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.:041 279 187. Prevozništvo VladimirPernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.m014533OBJEKT, primeren za nadaljnjo rejopiščancev ali drugo obrt, skupaj zzemljiščem v Strukovcih damo v najemali prodamo. Tel.: 031 566 906.m014516TRDA MEŠANA DRVA prodam. Tel.: 031682 577. m014522POHIŠTVO ZA SPALNICO, Alples Harmonija,lahko samo posteljo, prodam.tel.: 031 775 526. m014523DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel.:031 461 547. m014530FANTOVSKO MATURANTSKO OBLEKOprodam. Tel.: 031 388 379. mtuStoritvePRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMOkamen, skrilavec, različnih barv in debelin.Tel.: 041 678 966. m014042KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %!ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSRE-DOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE.AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 658 679.m013943POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED-ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILONA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE!AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9,MB, 02 228 30 20, 031 648 679.m013954Le srce in duša vesta, kako boli,ko te več med nami ni.BožičnicvetPolepšajte si praznike s pestrimibarvami božične zvezde. Njenirdeči, rožnati, rumeni ali pisanilisti so lep okras vsakega domain poleg okrašenega drevesca ternamiznega aranžmaja nepogrešljiviv prednovoletnih dneh. Dabo božična zvezda prišla še boljdo izraza, ji izberite primerenokrasni lonček v rdečih, zlatih alibelih barvnih kombinacijah.Božična zvezda je v prazničnihdneh tudi lepo darilo. Za okrasitevtega darila uporabite različnedekoracije, kot so novoletniobeski, trakovi, bleščice, figurice,obarvane veje in podobni dodatki,ki pa naj se barvno skladajoz okrasnim lončkom, v kateremboste božično zvezdo podarili.Nega božične zvezdeLepoto rastlini dajejo obarvaniovršni listi, ki obkrožajo drobnerumene cvetove. Ti cvetovi najbodo pri nakupu še zaprti. Božičnozvezdo postavite na svetlo mesto,varno pred prepihom, ter joredno in temeljito zalivajte. Vodane sme stati v okrasnem lončku.Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaSTORITVEKURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51V SPOMIN25. novembra je minilo leto dni odtakrat, ko nas je zapustila naša dragaVilmaKerčmariz Vučje Gomile 89Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenemgrobu, položite cvet in prižgete svečo.Njeni najdražjiKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170Aleksandra Vučkič Banfi, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota POSREDNIŠTVOEKOLOŠKO KURILNO OLJEKURILKOtel.: 54 59 280Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 PuconciCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 Podjetje za odstranjevanje odpadkovMurska Sobota, d. o. o.9000 M. Sobota, Noršinska ulica 12telefon: 02 526 84 50telefaks: 02 526 84 40vabi k sodelovanju MEHANIKA m/žPogoji:- srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja) tehnične smeri- vozniško dovoljenje B- in C-kategorije z NPK- posamezna specialna znanja iz stroke(vzdrževanje in popravilo tovornih vozil,gradbenih strojev, hidravličnih naprav, varjenje …)- komunikativnostS kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z2-mesečnim poskusnim delom.Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljitedo vključno 7. 12. 2009 na naslov:SAUBERMACHER - KOMUNALA Murska Sobota, d. o. o.,Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobota,s pripisom »Vabilo – mehanik«Citroen XsaraPicasso ElegancePlus 1.6i 16Vv novembru že za12.315 EUREmisija CO2: 172 g/km. Poraba goriva pri kombinirani vožnji: 7,3 l/100 kmTel.: 02 534 84 98,GSM: 031 215 946Španik, d. o. o., Noršinska ul. 8, Murska SobotaSte prezaposleni?Vam zmanjkuje časa zadrobna hišna opravila?AVTO CIT, d. o. o., tel. št.: 02 534 90 00www.citroen.siSlika je simbolična!avtošola z lastnim poligonomtrening varne vožnjeza mlade voznikepopusti za dijakeobročno plačiloPokličite nas!HIŠNI SERVISTel. 02 532 18 09, 041 788 751HITRO, KAKOVOSTNO in po UGODNIH CENAH poskrbimo za vse vrste popravil v hiši in okrog nje!- krovsko-kleparska dela (žlebovi, obrobe, napušči) - vrtna opravila (košnja trave, žaganje vrtnega drevja, odvozodpadkov) - ograje (montaža in popravila kovinskih in lesenih ograj) - montažno-transportni servis (montažapohištva, regalov, predelnih sten) - vodovod (zamenjava pip, kotličkov, školjk, ventilov …) - izposoja orodjaKOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciKOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAD. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443

22iz naših krajev/OGLASI26. november 2009 –Ustanovili Zvezo društev moja MuraZdruženi proti hidroelektrarnamPremišljeno zastavljena in dobro plačana promocijska aktivnost Dravskih elektrarn MariborMinule dni so se v Melincihzbrala društva, ki delujejoob reki Muri, in ustanovilaZvezo društev moja Mura, zapredsednika katere so izvoliliStojana Habjaniča.Zvezo so po besedah predsednikainiciativnega odbora zaustanovitev zveze društev SimonaBalažica ustanovili, da bi delovalipovezano, koordinirano inda izoblikujejo skupno stališčes strokovnimi podlagami o načrtovanihposegih v reko Muroz gradnjo hidroelektrarn: »UsodoMure in njene okolice želimovzeti v roke ljudje, ki ob rekiin z reko živimo. Ob ustanovitvizveze se je vanjo vključilo dvajsetdruštev z obeh strani Mure,želimo pa vključiti vsa društva,ki delujejo ob reki Muri in želijoprispevati k temu, da ne bi biloposegov v reko, ki bi jo uničili.«Vsi so si enotni, da je bila promocijskaaktivnost DravskihFoto: L. K.O delovanju Pomurskega društva za kakovost sta na tiskovnikonferenci govorila predsednica mag. Helena Kosi ter podpredsednikin vodja izobraževanja dr. Branko Škafar.Na tiskovni konferenci predstavili delovanje PDK-jaZlati znak FarmtechuPomursko društvo za kakovost je zaznamovalo letos že 16 letuspešnega delovanja, ves čas pa sledi osnovnemu cilju širjenjaideje o kakovosti in njenega uresničevanja v praksi. V tem časuje postalo eno najuspešnejših tovrstnih društev v Sloveniji, uspešnose povezuje in izmenjuje izkušnje z drugimi društvi, dobropa je tudi sodelovanje s Slovenskim združenjem za kakovost.Po zadnjih podatkih imajo pomurska podjetja 114 veljavnih certifikatovkakovosti po različnih standardih, letos pa je certifikate kakovostipridobilo pet organizacij. V Pomurskem društvu za kakovost namenjajoposebno skrb mladim, saj menijo, da je treba že mlade vzgajati v duhukakovosti in poslovne odličnosti, zato se vključujejo v različne aktivnostina tem področju.Društvo vsakoletne aktivnosti zaokroži z letno konferenco, letošnja, kije prav danes, je že 15. po vrsti, njen moto pa je Kakovost in kriza. Svetovnafinančna kriza je imela vpliv na vsa področja delovanja in poslovanja,na današnji konferenci pa bodo v plenarnem delu skušali ugotoviti, kakoso se v posameznih okoljih nanjo odzivali in kako uspešni so bili pri tem.Ob koncu plenarnega dela bodo podelili priznanje Pomurskega društvaza kakovost – zlati znak za kakovost organizaciji, ki je v preteklem obdobjuuspešno obvladovala spremembe in tudi s pomočjo kakovosti prepričevalasvoje odjemalce, da ji je vredno zaupati. Zlati znak bo letos prejeladružba Farmtech iz Ljutomera.Ludvik Kovačelektrarn v preteklosti zelo močnain so marsikoga res uspeli prepričati,da bo »z elektrarnamiveč rib v Muri in da bomo imeliv Prekmurju več električne energije«.To pa tudi zato, ker je biloglas nepovezanih nasprotnikov vpreteklosti manj slišati.Predsednik Zveze društevmoja Mura Stojan Habjanič pravi,da zveza pomeni potrditev,da društvom ob Muri ni vseeno,kakšna bo usoda reke: »V upravnemodboru moramo čim prejzačeti delati, oblikovati strokovneargumente proti hidroelektrarnam,ki jih bomo predstavilijavnosti, naredili bomo primerjavonaših argumentov z argumentizagovornikov hidroelektrarn,predstavili prednosti obvarovanjaMure pred posegi, ki jih načrtujejo.Pri tem bomo angažiralistrokovno javnost s področjavodarstva, razvoja, gospodarstva,kmetijstva, turizma, ribištva, torejvseh, ki sodijo v sonaravni razvoj,da skupaj pripravimo planaktivnosti in promocijo teh aktivnosti.Torej moramo naša stališčapredstaviti javnosti, da razblinimostališča o pozitivnih vplivihhidroelektrarn na Muro, torej danasproti neresničnim postavimoresnična.«Habjanič pravi, da Dravskeelektrarne v okviru svojih poslovnihnačrtov razpolagajo z velikimkapitalom, predviden je tudi denarza medijsko kampanjo: »Tudiustanovitev Pomurskega razvojnegainštituta je del tega. Pokazaliso, kaj nameravajo, k temu paso pristopili tako, da so vključilitudi široko mrežo strokovne javnosti,mi pa bomo te argumente,do katerih so prišli njihovi strokovnjaki,skušali ovreči in prikazatidrugo plat.Ustanovitev zveze je rezultatčutenja ljudi, da je treba ukrepatipovezano. Običajno zveze nastanejotakrat, ko je stiska dovolj velika.Medijska kampanja Dravskihelektrarn je premišljeno zastavljenain dobro plačana, zato nipričakovati, da bi lahko mi, ki izhajamoiz začetnega kapitala ničevrov, enostavno prestregli udarec.Verjamemo pa, da je na drugistrani veliko ljudi, ki čutijo inmislijo enako kot mi.«Na vprašanje, kako resne soDravske elektrarne s temi načrti,Habjanič odgovarja, da se načrtienergetske strategije v Slovenijivsakih nekaj let spreminjajo: »Podrugi strani pa spremljam tudidogajanje na trgu energije, katerigospodarski subjekti se pojavljajo,kakšno je stanje v Evropi insvetu. Pri tem z zanesljivostjo lahkotrdim, da kapital pri tem nikoline popušča. V Sloveniji ni regije,v kateri ne bi bilo interesovkapitala z energetskega področjain na drugi strani interesov lokalnepolitike, ki si ne bi želela, danekdo pride nekaj gradit in tampusti nekaj denarja. Mislim, daje v Sloveniji v elektrogospodarstvuveliko načrtov, projektov,ki imajo prednost pred hidroelektrarnamina Muri. Pri tem paje pomemben predvsem dejavnik,kako te načrte ljudje v okoljusprejmejo, kar lahko postavi naglavo vse načrte.Pridobivanje energije v hidroelektrarnahna Muri bi bil zelomajhen prispevek k celotni bilanciSlovenije, zanemarljiv, šeposebej glede na to, koliko denarja,posegov in vplivov na okoljebi to povzročilo. Tisti, ki prihajajok nam s takimi idejami, priStojan Habjanič: »V Slovenijini regije, v kateri ne bibilo energetskih kapitalskihinteresov in na drugi straniinteresov lokalne politike, kisi ne bi želela, da nekdo pridenekaj gradit in tam pustinekaj denarja.« Foto: J. G.tem razmišljajo le o prodaji električneenergije na evropskemtrgu, saj je ta elektrika predvidenaza prodajo na borzah električneenergije na globalnem evropskemenergetskem trgu.«Jože GaborSoboška Komunala preseljenaFoto: B. B. P.V ponedeljek, 23. novembra, je 63 zaposlenih murskosoboškega podjetja,ki skrbi za odvoz komunalnih odpadkov in zbiranje posebnih odpadkov,prvič prišlo na delo na novo lokacijo v Noršinski ulici v MurskiSoboti. Vse od ustanovitve podjetja aprila 1991 so upali, da bodo nekočdobili večje in dejavnosti primerne prostore. Do sedaj so jim bili dodeljeniskromni prostori na sedežu Komunale v Kopališki ulici pred vrtnarijo.Toda čakati so morali vse do letos, ko so skupaj z investitorjem SlavkomMešičem (ki je lastnik zemljišča in stavbe) uresničili to željo, ki joje potrdila kot upravičeno tudi skupščina družbe aprila lani. Selitev izKopališke ulice v Noršinsko ulico je potekala minuli konec tedna, ko sozaposleni žrtvovali petkovo popoldne in soboto za to, da so lahko v ponedeljekzačeli delo v novi stavbi nasproti Ekonomske šole Murska Sobota.Direktor Drago Dervarič (na posnetku v pogovoru s šoferjem, kise je vrnil s poti) je vesel ne le novih prostornih pisarniških prostorov,ampak tudi primernih parkirnih prostorov za obsežen vozni park tergarderobnih prostorov in sanitarij za šoferje in druge terenske delavce.Z novim letom se bodo »osamosvojili« tudi računovodsko. B. B. P.

NAPOVEDNIK– 26. november 2009 23Napovednik prireditevOTVORITEVGORNJA RADGONAV četrtek, 26. novembra, ob 18. uri bo v kulturnem domuotvoritev razstave del 4. Mini likovne kolonije, ki je potekala vstarem mestnem jedru.MURSKA SOBOTAV torek, 1. decembra, ob 17. uri bo v PIŠK-u otvoritev razstavedel z naslovom Vesolje II avtorja Lojzeta Veberiča. Razstava bona ogled do 24. decembra.LJUTOMERV torek, 1. decembra, bo v galeriji kulturnega doma otvoritevrazstave Prvih 20 let Komornega zbora Orfej.KONCERTPUCONCIV četrtek, 26. novembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani dobrodelnikoncert Pesem za svetli trenutek, kjer bodo nastopili:učenci OŠ Puconci, Blue Planet, Vedran Franc Husar, ansambelKlapovühi, Klavdija Vrečič in Martina Žerdin, ansambel Sever,Drago Jošar in Dušan Horvat Vajta. Dobrodelna akcija je namenjena14-letni Ines, 12-letni Brigiti in 9-letnemu Leonardu Miklavcuiz Puconec, ki so pred nedavnim izgubili mamo. Predprodajavstopnic je na Razvojnem zavodu Puconci (št. 79).APAČEV petek, 27. novembra, ob 18. uri bo v športni dvorani koncertTamburaškega društva Apače. Gostje koncerta bodo: ansambelToti štirje, romske plesalke, Haloški muzikantje in Violinkez instrumentalisti.KRIŽEVCIV soboto, 28. novembra, ob 14. uri bo v vaško-gasilskemdomu prireditev Zaigrajmo in zapojmo na gorički zemlji, kijo pripravlja KD Gorički Lajkoši. Nastopila bodo tudi društvaiz Slovenije in Madžarske.LENDAVAV soboto, 28. novembra, ob 17. uri bo v gledališki in koncertnidvorani humanitarni koncert, ki ga bo v okviru meseca bojaproti odvisnosti priredilo Društvo Žarek upanja iz Ljubljane.V nedeljo, 29. novembra, ob 20. uri bo v gledališki in koncertnidvorani koncert, kjer bo nastopil Magnifico s skupino BalcountryQuartet.GORNJA RADGONAV soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v Špitalu božični koncertkomornega pevskega zbora Vita iz Lendave.ČREŠNJEVCIV soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v Vili Hold 4. Miklavževkoncert Tamburaške skupine KD Petra Dajnka Črešnjevci.LJUTOMERV soboto, 28. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu dobrodelnaakcija Lions kluba Ljutomer, kjer bo nastopil Orkesterslovenske vojske. Vsa zbrana sredstva bodo namenili štiričlanskidružini iz Ljutomera, ki se je znašla v hudi stiski.MURSKA SOBOTAV soboto, 28. novembra, ob 21.30 (odpirajo vrata) bo v MIKKuMali Veliki MIKK-ov oder 2009. Nastopile bodo skupine oz.izvajalci: Hold Your Horses, Lametic in Bile Eater (vsi Pomurje).Vstop je prost!V ponedeljek, 30. novembra, ob 19. uri bo v Galeriji MurskaSobota koncert enega od vodilnih svetovnih ansamblov CarminaSlovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec. Naslovkoncerta je Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga.V sredo, 2. decembra, ob 19. uri bo v grajski dvorani letni koncertskupine Zdenek Bily Dixieland Band, ki jo sestavljajo:Zdenek Bily (trobenta), Boštjan Rous (klarinet), Iztok Rodež(kitara), Zoran Repija (klavir), Sašo Ozmec (pozavna), MojmirWolf (bas kitara), Miran Celec (bobni) in Moira (vokal).MORAVSKE TOPLICEV nedeljo, 29. novembra, ob 10.45 bo v evangeličanski cerkvikoncert Mešanega pevskega zbora SCT pod taktirko dirigentaAleksandra Spasića. Povezovalec bo Janez Markič, kot gost bonastopil basbaritonist Peter Gojkošek.BELTINCIV nedeljo, 29. novembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu 3.koncert letnega ciklusa 2009/10, kjer bodo nastopili dijakitolkal Umetniške gimnazije Maribor pod mentorstvom doc.Martina Bajdeta in učenci tolkal Glasbene šole Beltinci podmentorstvom Denisa Dimitrića.LITERATURABELTINCIV soboto, 28. novembra, ob 19. uri bo v okviru Grajskih večerovsrečanje s pisateljem Dušanom Šarotarjem, ki ga pripravljaKUD Beltinci. Pogovor bo vodila Simona Cizar.KinoStar Max Murska Sobota(od 26. 11. do 2. 12.)Ameriško-francoska biografska komična drama Julie & Julia(17.00 razen čet. in pet., sob. in ned. še 14.40)Ameriška romantična srhljivka Somrak: Mlada luna(16.20, 19.00, 21.50, pet. 19.30 in 22.10, ned. še 13.40)Ameriška akcijska drama Nadomestki (19.40)Južnoafriška znanstvenofantastična drama Okrožje 9(21.40)Ameriški animirani družinski film Božična pesem (17.20,pet. 18.00, sob. in ned. še 15.15)Ameriška znanstveno-fantastična srhljivka 2012 (19.25,pet. 20.00, ned. 22.35)LjutomerNedelja, 29. novembra: ob 19.30 ameriška grozljivka ŽagaVIGornja RadgonaFilme bodo predvajali le občasno!Napovednik prireditevDOGODEKMURSKA SOBOTAV petek, 27., in v soboto, 28. novembra, bo v hotelu Diana 7.znanstvena konferenca PAZU-ja na temo Kako lahko pomurskoznanje pospeši razvoj regije (Vpliv kakovosti izobraževanjana razvoj Pomurja). Slavnostna akademija Gimnazije MurskaSobota bo v petek ob 18. uri.GRADV soboto, 28. novembra, med 9. in 12. uro bo na grajskemdvorišču v okviru Andrejevega sejma kulturni program, kjerbodo nastopili Ljudski pevci KUD-a Grad in glasbeniki, ki jihvodi Lukrecija Marič. V predprostoru poročne dvorane borazstava slikarskih del likovne sekcije Mozaik Društva upokojencevMurska Sobota z avtorjem Ernestom Bransbergerjem.SVETI JURIJ OB ŠČAVNICIV soboto, 28. novembra, ob 18. uri bo v kinodvorani prireditevOd adventa do svečnice, ki jo pripravlja KUD Ljudskihpevk v sodelovanju z dramskim društvom.BODONCIV nedeljo, 29. novembra, ob 12. uri bo svečana božja službaob 110. obletnici blagoslovitve sedanje cerkve Štefana Küzmičav Bodoncih. Pripravlja Evangeličanska cerkvena občinaBodonci!TIŠINAV nedeljo, 29. novembra, ob 14. uri bo v telovadnici OŠ dobrodelnaprireditev Klic dobrote, ki jo prireja Škofijska KaritasMurska Sobota. Nastopilo bo deset skupin, voditelja pa bostaPetra Kranjec in Patricij Omar.GLEDALIŠČEGORNJA RADGONAV četrtek, 26. novembra, ob 19.30 bo v kulturnem domu gledališkakomedija Ženske&moški.com, v kateri nastopajo najboljpriljubljeni slovenski igralci in nekateri znani gostje.ČRENŠOVCIV petek, 27. novembra, ob 19. uri bo v kulturni dvorani predstavaŠah-mat avtorja Vinka Möderndorferja v izvedbi KUD-aIvana Kaučiča iz Ljutomera.PREDAVANJEMURSKA SOBOTAV četrtek, 26. novembra, ob 17. in 18. uri bo v Galeriji predavanjedirektorja Roberta Inhofa, ki bo predstavil znamenita slikarjaCasparja Davida Friedricha in Marka Rothka.LJUTOMERV četrtek, 26. novembra, ob 18. uri bo v Slomškovi dvorani (zažupnijskim uradom) predavanje svetovno znane dialektologinjeprof. dr. Zinke Zorko, redne članice SAZU, na temo Prleškonarečje danes. Prireja Kulturno in mladinsko društvo sv.Janeza Krstnika Ljutomer!GORNJA RADGONAV soboto, 28. novembra, ob 9. uri bodo v dvorani glasbenešole flavtistične delavnice.MOTAV ponedeljek, 30. novembra, ob 16. uri bo v Informacijskemcentru Biomura v ribiškem domu 2. lokalna delavnica v okviruprojekta Biomura.RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled retrospektivnarazstava ob 90-letnici Gimnazije Murska Sobota. Do 31. januarjaje na ogled tudi razstava literarnih del pomurskih mladinskihpisateljev.V Galeriji je do 31. decembra na ogled samostojna razstavaGustav Gnamuš – slike.V MIKK-u je na ogled razstava Digitalna abstrakcija 2009 vokviru 4. mednarodnega tečaja digitalne fotografije.V Galeriji PAC je na ogled razstava del slikarja Lojzeta Veberičaiz Murske Sobote, ki se predstavlja s temo Vesolje. Razstavaje posvečena svetovnemu letu astronomije.V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca leta na ogled skupinskarazstava članov Foto kluba Murska Sobota.LENDAVAV galeriji na gradu je na ogled razstava Drugačni Štefan Galič.V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 6. decembrana ogled razstava likovnih del umetnikov, ki slikajo z ustiali nogami.BELTINCIV grajskem razstavišču je na ogled razstava likovnih del 17.mednarodne likovne kolonije Izak Lipovci 2009.LJUTOMERV čitalnici knjižnice Gimnazije Ljutomer je na ogled razstavaLiteratura v prostoru – sodobni pomurski pisci (Miklošičevidnevi 2009).V Galeriji Anteja Trstenjaka je do konca novembra na ogledrazstava likovnih del akademske slikarke Lucije Stramec.MONOŠTERV Slovenskem kulturnem in informativnem centru je naogled razstava umetniških del, nastalih na 8. mednarodni likovnikoloniji v Monoštru.Izobraževanje kmetovalcev27. 11. 2009: KGZS – Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, KOP – SOR – predavanje, Avtohtonein tradicionalne sorte poljščin v kolobarju, Kaj so gensko spremenjeniorganizmi in zakaj ohraniti avtohtone sorte, Predstavitev intehnologije pridelave slovenskih avtohtonih sort poljščin in zelenjave,Pridelava zelenjave v kombiniranem poljedelsko-zelenjadarskem kolobarju.27. 11. 2009: Turistična kmetija Hadik, vinotoč, Lendavske Gorice144, 9220 Lendava, ob 10.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarskidopoldan.1. 12. 2009: Občina Turnišče, dvorana, Ulica Štefana Kovača 73,9224 Turnišče, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarski večer.3. 12. 2009: Čentiba, vaški dom, Glavna ulica 94, Čentiba, 9220Lendava, ob 17.00, ne velja za KOP, Vinarstvo – Kletarski večer.PETEK, 27. novembra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro,Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC - 07.40 Mariborskopismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila – 09.30Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Mali oglasi- 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petkado petka (Nataša Brulc Šiftar) – 13.15 1. oseba ednine(Silva Eöry) – 13.20 Predstavljamo vam - 14.30Romskih 60 – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Nevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi– 18.30 Radijski knjižni sejem – 19.00 Mladi val, Evain Nika – 20.00 Zimzelenčki, ugasni televizor! NatašaŠpindler - SNOPSOBOTA, 28. novembra: 05.00 Še počasnejše vstajanje… – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura inšport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami- 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine– 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila - 14.15 Oddajatedna: Milan Horvat ob 20-letnici akcije Sever- 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi- 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi - 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavnalestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Kdorpoje … oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše željes čestitkami in pozdravi – 20.00 Zadnja poročila– 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk)– 24.00 SNOPNEDELJA, 29. novembra: 05.00 Nedeljsko prebujanjeob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas,duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja– 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmitedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30Nedeljska kuhinja:Marija Kozar Mukič, porabskaSlovenka (Silva Eöry) - 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila– 13.00 Minute za kmetovalce (Silva Eöry)– 13.30 Čestitke, šport - 18.00 Na narodni farmi –19.00 Poročila - 20.05 Samo za vas, Samo Budna -24.00 SNOPPONEDELJEK, 30. novembra: 05.00 Začnimo teden!Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič– 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica -09.15 Ponedeljkova tema - 10.30 Mali oglasi - 11.15Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa – 13.15 1. osebaednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje – 15.30Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Glasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Srce že ve – Ansambel Petra Finka2. Le srcu je treba verjeti – Pajdaši3. Tota naša vinska klet –Boštjan Konečnik4. V meni bije slovensko srce –Gianni Rijavec + Zidanški kvintet5. Pesek v oči – Veseli svatjePREDLOGALjubim Jožico – DonačkaJe rekla – MalibuLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Ti boš v mojem srcu vedno ena – Langa2. Nama ni usojeno – Plamen3. Peščena vöra – Gnila jajca4. Grem naprej – Bogdana5. Džouži – MetuljPREDLOGATebi se predam – MoiraBožič za vse – ŠtrkKupon št. 48 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od 27. novembra do 4. decembraMali oglasi – 18.00 MV DUR – 19.15 Kr-panke, oddajao kulturi – 20.00 Zadnja poročila – Propoeler,Primož in Miran - 24.00 SNOPTOREK, 1. decembra: - 05.00 Jutranji! Urška HorvatRitlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja– 08.00 Poročila – 08.30 Besede, besede – 10.30Mali oglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniškinasvet, Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi,pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi –Popoldanska voditeljica Suzana Panker - 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski valnagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti,oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) –18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev– 19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila– 20.05 Jukeboks in Boštjan Rous – 24.00 SNOPSREDA, 2. decembra: 05.00 Jutranje prebujanje! GabrielaGranfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda– 08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45 Džoužijevopismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 ŽupanObčine Gornja Radgona Anton Kampuš - 11.15 Trn vpeti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev – 12.30Intervju – 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine (Lidija)- 13.30 Mali oglasi – 14.15 NSTSNMV, lestvicatuje zabavne glasbe – 15.30 Dogodki in odmevi– 16.15 Napoved sporeda (Bogdan Lemut) - 17.00Osrednja poročila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 Biba bubabaja - 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj - együtt - vküper– 20.00 Zadnja poročila – 20.05 Mursko-morski val(Simona Špindler) – 24.00 SNOPČETRTEK, 3. decembra: 05.00 Zbudite se z dobrimradiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih24 – 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočnopismo iz Gradca - 08.00 Poročila (Jernej Šavel)– 08.15 Kmetijski strokovnjak – 09.15 Kuharskinasvet – 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec)– Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30 Malioglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Šport za vse –12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Domačaplošča – 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanskivoditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesem tedna - 17.00Osrednja poročila na Murskem valu – 17.20 Obvestila– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi– 18.00 Mali radio, Eva Dora - 19.15 Bilo je nekoč –20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza - 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. THE '59 SOUND – The Gaslight Anthem2. CELEBRATION – Madonna3. FIGHT FOR THIS LOVE – Cheryl Cole4. JUST SAY YES – Snow Patrol5. HAVEN'T MET YOU YET – Michael BublePREDLOGALET YOUR HAIR DOWN – GunSECRETS – One RepublicLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. ČRTA – Coto feat. Neisha2. SLEČENO SRCE – Nina Pušlar3. LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA –Tinkara Kovač4. KOMU BOŠ REKLA – Samo Budna5. PODEJ NAPREJ – Jadranka JurasPREDLOGASVEČE – DMPV PARKU ZA GRADOM –Vlado KreslinNagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Sonja Dovidija, Selo, 9207 ProsenjakovciNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 1. decembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

24 ZADNJA STRAN26. november 2009 –CENIMO VAŠE MNENJE ...P I Š I T Eboljša stran spletaVestnikov koledarČ - 26. novemberP - 27. novemberS - 28. novemberN - 29. novemberP - 30. novemberT - 1. decemberS - 2. decemberKONRADVIGILJAKOBRADIVOJANDREJMARIJANBLANKA1. decembra bosonce vzšlo ob 7.uri in 24 minut,zašlo pa ob 16.uri in 18 minut.Dan bo tako dolg8 ur in 54 minut.2. decembraob 8. uri in 30minut bo nanebu nastopilščip.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 24. novembra 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,4969Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3105Madžarska madžarski forint HUF 348 267,65Švica švicarski frank CHF 756 1,5110V. Britanija angleški funt GBP 826 0,9031Tako so v občini Sv. Jurij ob Ščavnici slovesnoprerezali trak na rekonstruirani cesti Kupetinci–Sp. Kupetinci.Cestni odsek, ki ga je zgradilo Cestno podjetje Ptuj, je dolg815 metrov, cestišče pa je široko tri metre. Vrednost investicijeznaša 130 tisoč evrov. Ob tej priložnosti je občinska svetnicaMarta Postružnik napisalapesem o gradnji cest v občini.Več fotografij in pesemnajdete na spletnem portaluPomurje.si. Foto: T. M.V Mercatorjevem hipermarketu v ljubljanski Šiškije v soboto čisto zares zadišalo po Prekmurju. Foto: J. M.Učenci 9. abc-razreda OŠ Gornja Radgona so se v ponedeljek v okviru četrteučne ure podali do svetilnika miru pri cerkvi, kjer so se priklonili spominu na RudolfaMaistra, borca za severno mejo. Pomen in vlogo generala sta predstavili učenki VanessaKozar in Doroteja Mauko. Pobudnik pohoda je bil ravnatelj Dušan Zagorc, izvajalca pa učiteljaTomaž Lopert in Tatjana Šebjanič. Foto: T. K.Italijanski novinarjiin predstavniki turističnihagencij, ki so minulikonec tedna na povabiloTerm Vivat iz MoravskihToplic spoznavali Prekmurje,so navdušeni nadatraktivno, pestro in zanimivoturistično pokrajinoz bogastvom termalnevode. Foto: B. B. P.– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 20,30 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evraletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke zanamene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.Barve mesarstva Kodila so na sobotni prireditvi Diši po Prekmurju sredi Ljubljanebranili tudi Gorički lajkoši. Foto: J. M.Komentartedna naPomurje.si. UporabnikIgam omedenemzajtrku zaotroke vslovenskihšolah in vrtcih:»V letubo zmajnkalodni,če bo vsakahranilnasnov imelasvoj dan.«OGREJTE SE V OBJEMUTERMALNIH VRELCEVTERM 3000DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKSKo naravo prekrije bela zimska odeja in nas spremljapraznično razpoloženje, so v Termah 3000 za vas pripravili posebno ponudbo:• VEČERNO KOPANJE S SAVNO po 18. uri po polovični ceni 2,95 €(ponudba velja od ponedeljka do petka)• DRUŽINSKO KOPANJE S PICO IN SAVNO(ponudba velja ob sobotah in nedeljah): 2 odrasla + 1 otrok* 30,20 €2 odrasla + 2 otroka* 40,30 €Podarite si razkošje termalnih doživetij! 2 odrasla + 3 otroki* 50,40 €Ponudba velja do 31. 1. 2010.*Velja za otroke od 4. do 15. leta starostiVeč informacij: www.terme3000.si ali tel. 512 24 55.Letošnja, že 14. modnarevija pomurskihzasebnih tekstilcev v hoteluTermal v Termah 3000je bila kljub krizi v tekstilnipanogi »kraljevsko« obarvana.Modno brv so spremeniliv dvor, kjer je nekdanjamis Stančka Šukalo vvlogi Marie Antoinette ocenjevalaelegantne in drznekreacije tukajšnjih tekstilcev.Po obisku in aplavzusodeč so bili nad modnimdogodkom navdušeni tudiobiskovalci. Foto: P. K.