PROGRAMSKO-POSLOVNI NAÄRT ZA LETO 2010 - RTV Slovenija
PROGRAMSKO-POSLOVNI NAÄRT ZA LETO 2010 - RTV Slovenija PROGRAMSKO-POSLOVNI NAÄRT ZA LETO 2010 - RTV Slovenija
V letu 2009 je RTV SLO kupila stavbo v Ulici Komenskega 7 v Ljubljani in se vselila vanjo;tako je izpraznila ter odstranila gradbeni provizorij v Čufarjevi ulici in stavbo v UliciKomenskega 5. Ta stavba je zdaj pripravljena za rušenje, prostor, na katerem stoji, pa zanadomestno gradnjo.V letih 2010 in 2011 bomo začeli, nadaljevali oz. zaključili več obsežnejših projektov, ki bodopomenili večje tehnološke razvojne korake za vse enote RTV Slovenija. Med njimi jepotrebno omeniti:• urejanje prostorsko-prometne problematike v Ljubljani z začetkom gradnje stavbe znews centrom in garažno hišo;• dokončanje obnove glasbenega Studia 26, domovanja glasbenih korpusov RTV SLO;• dokončanje izgradnje HD-režije za Studio 1 TV Slovenija, ki je doslej ni bilo, inobnovo nekaterih TV-režij za produkcijo nacionalnih, regionalnih in manjšinskihprogramov v HD-kakovosti;• digitalizacijo radijskega in televizijskega arhiva;• digitalizacijo TV-omrežja (izgradnjo omrežja DVB-T);• obnovo dotrajanih energetskih naprav in sistemov.Posebna pozornost bo prihodnje leto namenjena digitalizaciji televizijskega distribucijskegaomrežja in ugasnitvi analognih TV-oddajnikov, kar nam nalaga Zakon o digitalni radiodifuziji.Vsa gospodinjstva, ki danes sprejemajo naše in druge TV-programe preko analognihzemeljskih oddajnikov s pomočjo TV-antene, bodo od decembra 2010 dalje morala biti zaspremljanje digitalnega zemeljskega TV-signala opremljena z dekodirno napravo, vgrajeno vTV-sprejemnik, ali s samostojno zunanjo enoto – z dekoderjem, priključenim med obstoječoTV-anteno in obstoječi TV-sprejemnik. Republika Slovenija se je pri tem odločila za uporabonovejšega in naprednejšega načina digitalnega oddajanja MPEG-4. Uporaba načina MPEG-4 je predpisana v Strategiji Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalnoradiodifuzijo, ki jo je sprejela Vlada RS. Določilo o izbiri kodiranja MPEG-4 velja za vse TVprograme,ki jih bodo oddajali izdajatelji v Sloveniji, tako za nacionalne, regionalne inmanjšinske kot za lokalne in komercialne.Posebnost slovenskega uvajanja digitalne televizije je ravno v izbiri načina kodiranja:Slovenija je izbrala MPEG-4, tako kot npr. Madžarska in mnoge druge države, ki so začeleuvajati digitalno televizijo v zadnjih letih, medtem ko sta Avstrija in Italija že pred mnogimi letiizbrali standard MPEG-2. Pozornost je zato potrebna pri nakupu sprejemnikov, saj znajostarejši dekoderji dekodirati le signal MPEG-2, novejši, dekoderji MPEG-4, pa tako MPEG-4kot tudi signale v starejšem načinu MPEG-2. O digitalnem sprejemanju TV-programov in oizbranem kodirnem sistemu bo v prihodnjem letu treba jasno in učinkovito obveščati našegledalce. Preko vseh svojih medijev jih bomo obveščali o prednostih digitalizacije, o ustreznitehnični opremi in o rokih za prilagoditev digitalnemu načinu sprejemanja TV-programov. Vpromocijsko akcijo in pomoč gledalcem pa se bo morala vključiti tudi država, saj ne gre le zaprojekt RTV SLO, temveč za dogodek širšega družbenega pomena, ki bo prizadel tretjinoslovenskih gospodinjstev na zelo občutljivih demografskih območjih, oddaljenih od velikihurbanih centrov.Največjo težavo bo predstavljalo sprejemanje TV-programov v obmejnih območjih oz. vzamejstvu, kjer želijo gledalci spremljati programe obeh držav. V Avstriji, v Italiji in naHrvaškem bodo morali uporabljati sprejemnike, ki znajo dekodirati tako signale MPEG-4 kotMPEG-2, zato bomo morali zamejstvo ustrezno obveščati o primerni sprejemni opremi.Danes sta dekoderja MPEG-4 in MPEG-2 standardno vgrajena v skoraj vse TV-sprejemnike,ki so v prodaji v Sloveniji, kar pa ne velja za sosednje države. Vsaj do konca leta 2011dekodirna oprema MPEG-4 še ne bo obvezna po vsej Evropi, po tem datumu pa pričakujemotovrstno standardizacijo. Zato je potrebno gledalce v Sloveniji in v zamejstvu posebej144
opozoriti, da ob nakupu TV-sprejemnikov in dekoderjev zahtevajo opremo, ki zna dekodiratisignale MPEG-4.Kljub navedenim novostim pri zemeljskem oddajanju TV-signalov bo RTV SLO še daljenudila tudi vse ostale oblike distribucije programov: preko satelita Hot Bird 8, preko kabelskihin IP-sistemov ter preko interneta. Digitalizacija, značilnosti in standardi teh sistemov pa soodvisni od posameznih telekomunikacijskih operaterjev in od storitev, ki jih nudijo.V splošnem so investicije v RTV-tehnologijo namenjene pretežno tehnološkim posodobitvam,mnoge pa uvajajo tudi nove produkcijske pristope. V nekaterih primerih imajo pozitivneekonomske učinke, kot so:• zmanjšanje materialnih stroškov zaradi zmanjšanja oz. ukinjanja nakupamagnetofonskih trakov in videokaset ob informatizaciji produkcije s pomočjoračunalniških produkcijskih sistemov;• zmanjšanje stroškov dela zaradi uvajanja večopravilnosti tehnikov in programskihdelavcev, kar omogočajo sodobne tehnologije in gradnja sklopov tako, da setehnološko dopolnjujejo in da imajo komplementarne funkcije;• minimalno povečanje stroškov dela ob uvajanju dodatnih sklopov in programov spomočjo novih tehnologij, ki prevzemajo nase avtomatične operacije in vsepredvidljivo rokovanje z A/V-datotekami in viri.Nove tehnologije, ki slonijo na informacijskih sistemih, pa prinašajo tudi negativne finančneučinke, ki so posledica:• sklepanja pogodb o vzdrževanju informacijskih sistemov, ki jih ponujajo dobavitelji inso nujne za zagotavljanje nemotenega delovanja sistemov ter pridobivanjeprogramskih in strojnih nadgradenj;• potreb po administratorjih in upraviteljih informacijskih sistemov, ki sistemenastavljajo in vzdržujejo ter so v pomoč uporabnikom.Predloženi plan naložb v celoti sledi usmeritvam razvoja tehnično-tehnološkega področjaRTV Slovenija in smernicam EBU. Vsi projekti, vezani na razvojna sredstva, pa so bili ali šebodo pred začetkom izvajanja predloženi v soglasje Nadzornemu svetu RTV Slovenija.NAČRT NALOŽB PO PLANSKIH POZICIJAH IN ENOTAHPoz**PPE/ OENEPREMIČNINENaziv investicijeRednasredstva2010Razvojnasredstva2010Skupajsredstva2010Sredstva2011EUR EUR EUR EUR1Nadomestna gradnja in TV studio vul. Komenskega 5 v Ljubljani0 4.500.000 4.500.000 7.500.000Nakup in obnova poslovnih2 prostorov v ul. Komenskega 7 v 150.000 0 150.000 0Ljubljani3 Obnova poslovnih stavb 300.000 0 300.000 04 Obnova počitniških domov 50.000 0 50.000 057Obnova glasbenega studia S-26 inureditev vadbenih prostorovNakup parcele in gradnjascenskega depoja v Lendavi280.000 250.000 530.000 00 120.000 120.000 070 Protipotresna sanacija studia S-14 0 0 300.000SKUPAJ NEPREMIČNINE 780.000 4.870.000 5.650.000 7.800.000145
- Page 93 and 94: prepoznavnosti naše programske pon
- Page 95 and 96: Posebni projektiDa bi bolj izkorist
- Page 97 and 98: V tedenski oddaji o kulturi osvetlj
- Page 99 and 100: SPECIALE CULTURA E SPETTACOLO 4 x 3
- Page 101 and 102: PROGRAMMA TV PER LA CNI - TV PROGRA
- Page 103 and 104: L'UNIVERSO E … 36 30 1080DOMANI E
- Page 105: Gledalcem bomo ponudili tudi nov ci
- Page 108 and 109: in so hkrati lokalnega značaja. Gr
- Page 110 and 111: Tabela - PLAN IZKAZA PRIHODKOV IN O
- Page 112 and 113: V sklopu uredništva informativnih
- Page 114 and 115: ukrepi bodo namenjeni povečanju pr
- Page 116 and 117: V okviru uredništva glasbenega pro
- Page 118 and 119: Sodelovanje v programih Radia Slove
- Page 120 and 121: UPE UREDNIŠTVORADIJSKEGA PR. ZATUJ
- Page 122 and 123: STRUKTURA IN OBSEG ODDAJ TELEVIZIJE
- Page 125 and 126: 4.4 PROGRAMI ZA MADŽARSKO NARODNO
- Page 127 and 128: • glasbene oddaje različnih žan
- Page 129 and 130: Tabela - PLAN IZKAZA PRIHODKOV IN O
- Page 131 and 132: oddaj sledi isti dan ob 17.20 na TV
- Page 133: Tabela - PLAN IZKAZA PRIHODKOV IN O
- Page 137 and 138: 6. MULTIMEDIJSKI CENTERCelotni prih
- Page 139 and 140: Tabela - PLAN IZKAZA PRIHODKOV IN O
- Page 141 and 142: TELETEKST10. Teletekst je med upora
- Page 143: III. POSLOVNO - FINANČNI NAČRT1.
- Page 147 and 148: 44 Obnova osnovnih sredstev 80.000
- Page 149 and 150: materialov). Ker nameravamo v letu
- Page 151 and 152: 34. Informacijska multimedijska teh
- Page 153 and 154: 53. Dopisništva v Sloveniji in v t
- Page 155 and 156: Da bi realizirali navedene cilje, b
- Page 157 and 158: Struktura odhodkov OE Oddajniki in
- Page 159 and 160: 5. TRŽENJE IN ODNOSI Z JAVNOSTJO5.
- Page 161 and 162: 3. komuniciranje s širšo javnostj
- Page 163 and 164: 6. SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO, KADRE I
- Page 165 and 166: V naslednjem letu bomo nadaljevali
- Page 167 and 168: 7. NABAVNA POLITIKAV komercialni sl
- Page 169 and 170: 8.1 IZKAZI POSLOVANJA ZA LETO 2010I
- Page 171 and 172: Celotni prihodki z razvojnimi sreds
- Page 173 and 174: Iz zgornje tabele je razvidno, da s
- Page 175 and 176: Slika 6: Struktura planiranih poslo
- Page 177 and 178: Eutelsat in drugih prihodkov iz teg
- Page 179 and 180: Finančni načrt za leto 2010 je pr
- Page 181 and 182: KADROVSKO - ORGANIZACIJSKI PROJEKTI
- Page 183: kratkoročne obveznosti 84,50 % pok
V letu 2009 je <strong>RTV</strong> SLO kupila stavbo v Ulici Komenskega 7 v Ljubljani in se vselila vanjo;tako je izpraznila ter odstranila gradbeni provizorij v Čufarjevi ulici in stavbo v UliciKomenskega 5. Ta stavba je zdaj pripravljena za rušenje, prostor, na katerem stoji, pa zanadomestno gradnjo.V letih <strong>2010</strong> in 2011 bomo začeli, nadaljevali oz. zaključili več obsežnejših projektov, ki bodopomenili večje tehnološke razvojne korake za vse enote <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>. Med njimi jepotrebno omeniti:• urejanje prostorsko-prometne problematike v Ljubljani z začetkom gradnje stavbe znews centrom in garažno hišo;• dokončanje obnove glasbenega Studia 26, domovanja glasbenih korpusov <strong>RTV</strong> SLO;• dokončanje izgradnje HD-režije za Studio 1 TV <strong>Slovenija</strong>, ki je doslej ni bilo, inobnovo nekaterih TV-režij za produkcijo nacionalnih, regionalnih in manjšinskihprogramov v HD-kakovosti;• digitalizacijo radijskega in televizijskega arhiva;• digitalizacijo TV-omrežja (izgradnjo omrežja DVB-T);• obnovo dotrajanih energetskih naprav in sistemov.Posebna pozornost bo prihodnje leto namenjena digitalizaciji televizijskega distribucijskegaomrežja in ugasnitvi analognih TV-oddajnikov, kar nam nalaga Zakon o digitalni radiodifuziji.Vsa gospodinjstva, ki danes sprejemajo naše in druge TV-programe preko analognihzemeljskih oddajnikov s pomočjo TV-antene, bodo od decembra <strong>2010</strong> dalje morala biti zaspremljanje digitalnega zemeljskega TV-signala opremljena z dekodirno napravo, vgrajeno vTV-sprejemnik, ali s samostojno zunanjo enoto – z dekoderjem, priključenim med obstoječoTV-anteno in obstoječi TV-sprejemnik. Republika <strong>Slovenija</strong> se je pri tem odločila za uporabonovejšega in naprednejšega načina digitalnega oddajanja MPEG-4. Uporaba načina MPEG-4 je predpisana v Strategiji Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalnoradiodifuzijo, ki jo je sprejela Vlada RS. Določilo o izbiri kodiranja MPEG-4 velja za vse TVprograme,ki jih bodo oddajali izdajatelji v Sloveniji, tako za nacionalne, regionalne inmanjšinske kot za lokalne in komercialne.Posebnost slovenskega uvajanja digitalne televizije je ravno v izbiri načina kodiranja:<strong>Slovenija</strong> je izbrala MPEG-4, tako kot npr. Madžarska in mnoge druge države, ki so začeleuvajati digitalno televizijo v zadnjih letih, medtem ko sta Avstrija in Italija že pred mnogimi letiizbrali standard MPEG-2. Pozornost je zato potrebna pri nakupu sprejemnikov, saj znajostarejši dekoderji dekodirati le signal MPEG-2, novejši, dekoderji MPEG-4, pa tako MPEG-4kot tudi signale v starejšem načinu MPEG-2. O digitalnem sprejemanju TV-programov in oizbranem kodirnem sistemu bo v prihodnjem letu treba jasno in učinkovito obveščati našegledalce. Preko vseh svojih medijev jih bomo obveščali o prednostih digitalizacije, o ustreznitehnični opremi in o rokih za prilagoditev digitalnemu načinu sprejemanja TV-programov. Vpromocijsko akcijo in pomoč gledalcem pa se bo morala vključiti tudi država, saj ne gre le zaprojekt <strong>RTV</strong> SLO, temveč za dogodek širšega družbenega pomena, ki bo prizadel tretjinoslovenskih gospodinjstev na zelo občutljivih demografskih območjih, oddaljenih od velikihurbanih centrov.Največjo težavo bo predstavljalo sprejemanje TV-programov v obmejnih območjih oz. vzamejstvu, kjer želijo gledalci spremljati programe obeh držav. V Avstriji, v Italiji in naHrvaškem bodo morali uporabljati sprejemnike, ki znajo dekodirati tako signale MPEG-4 kotMPEG-2, zato bomo morali zamejstvo ustrezno obveščati o primerni sprejemni opremi.Danes sta dekoderja MPEG-4 in MPEG-2 standardno vgrajena v skoraj vse TV-sprejemnike,ki so v prodaji v Sloveniji, kar pa ne velja za sosednje države. Vsaj do konca leta 2011dekodirna oprema MPEG-4 še ne bo obvezna po vsej Evropi, po tem datumu pa pričakujemotovrstno standardizacijo. Zato je potrebno gledalce v Sloveniji in v zamejstvu posebej144