<strong>stavb</strong>eizbrane objekte. V pripravljeno bazo so zbrane podatke vnašale vse na projektu sodelujočedržave partnerice (Grčija, Norveška, Češka, Avstrija, Nemčija in Slovenija). GI <strong>ZRMK</strong> je <strong>kot</strong>slovenski partner na projektu v sodelovanju z občinami Kamnik in Domžale organiziral vnospodatkov o stroških <strong>za</strong> 10 objektov (9 osnovnih šol in 1 večstanovanjski objekt) <strong>za</strong> preteklih8 let.Slika 2. Glavne kategorije stroškov <strong>za</strong> vnos v bazo.<strong>LCC</strong> podatki iz sodelujočih držav se sedaj prenašajo v skupno mednarodno bazo, ki izhaja iznorveške programske opreme NBEF <strong>za</strong> vodenje in statistično obdelavo <strong>LCC</strong> historičnihpodatkov o <strong>stavb</strong>ah. Tako pridobljene informacije o obnašanju različnih tipov <strong>stavb</strong> instroških so zelo koristna podpora tako pri upravljanju <strong>stavb</strong> <strong>kot</strong> tudi pri načrtovanju novihnaložb. Bodočim uporabnikom mednarodne baze <strong>LCC</strong> stroškov <strong>stavb</strong> (lastnikom,upravnikom, sodelujočim podjetjem) bo programska oprema na voljo v slovenskem jezikuVsak izmed partnerjev pa bo dobil tudi pravico do njene uporabe. Pomemben vidik baze <strong>LCC</strong>podatkov je, da <strong>za</strong>gotavlja anonimnost podatkov in v<strong>za</strong>jemnost med podrobnostjoposredovanih podatkov ter dostopnimi anali<strong>za</strong>mi.Registrirani vnosi v NBEF <strong>LCC</strong> bazo <strong>stavb</strong>4003503002502001501005001999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006leto
costs [EUR/year]Slika 3. Registrirani vnosi v podatkovno bazo <strong>LCC</strong> <strong>stavb</strong>, ki jo upravlja NBEF - Norveškozdruženje <strong>za</strong> gospodarjenje s <strong>stavb</strong>ami in se v okviru EIE <strong>LCC</strong> projekta nadgrajuje vmednarodno bazo (Vir: NBEF).Programska oprema bo v prvi vrsti namenjena <strong>LCC</strong> primerjavi <strong>stavb</strong> različnih tipov nanacionalni ravni (saj so <strong>stavb</strong>e <strong>za</strong>radi nacionalnih posebnosti v resnici le tako medsebojnoprimerljive), omogočala pa bo tudi širšo (»evropsko«) primerjavo, v kolikor bo ta v interesuuporabnika baze.Izsledki, zbrani v <strong>za</strong>četnih fa<strong>za</strong>h projekta EIE <strong>LCC</strong> DATA, ko smo na inštitutu raziskovali,ali obstajajo v Sloveniji kakršnikoli stroškovni klasifikacijski sistemi <strong>za</strong> beleženje stroškov<strong>stavb</strong>, so poka<strong>za</strong>li, da Slovenija sicer ne razpolaga s popolnoma ustreznimi standardi inpravilniki, neke vrste stroškovni klasifikacijski sistem pa kljub vsemu obstaja, in sicer <strong>kot</strong> delslovenskega rednega računovodskega sistema beleženja prihodkov in odhodkov. Tu se meddrugim zbirajo tudi stroški obratovanja, vzdrževanja, popravil ter manjših in večjih investicijobjektov. S temi podatki je mogoče oblikovati ključni del iskanih podatkov <strong>za</strong> vnos v bazo. Vbazi sicer kategorije stroškov temeljijo na standardu ISO/DIS 15686-5 Buildings andconstructed assets – Service life planning – Part 5, Life cycle costing (2006) in nametodologiji, ki jo je <strong>za</strong> Evropsko Komisijo izdelalo angleško svetovalno podjetje DavisLangdon.Rezultati raziskave so obenem poka<strong>za</strong>li tudi, da je <strong>za</strong> slovenski trg uporaba <strong>LCC</strong> podatkovnebaze, oblikovane in razvite na tem projektu, nujno potrebna, še zlasti glede na dejstvo, da jeuporaba <strong>LCC</strong> analiz v gradbenem sektorju v Sloveniji v tem trenutku vse prej <strong>kot</strong> standardnipostopek. Ne le, da nimamo popolnoma ustreznih standardov <strong>za</strong> sistematično beleženjestroškov <strong>stavb</strong>e, nimamo tudi standardov ali vsaj priporočil stroke <strong>za</strong> metode, postopke aliorodja <strong>za</strong> analize stroškov življenjskega cikla objekta. Vendarle pa se zdi, da se ključni akterjiv slovenskem gradbenem sektorju izrednega pomena tovrstnih analiz vse bolj <strong>za</strong>vedajo in daso <strong>za</strong>to pripravljeni na spremembe na tem področju.Tunjice - Kamnikstroški prenove, adapratacije<strong>stavb</strong>e60.00050.00040.000stroški investicijsko vzdrževalnihdelstroški tekočega vzdrževanja inservisiranja opremestroški amorti<strong>za</strong>cije oz.nabaveopredmetnih osnovnih sredstevin inventarjastroški odvo<strong>za</strong> odpadkovstroški porabe vode, kanalščine30.000stroški varovanja20.000stroški čiščenja10.000stroški porabe električneenergijestroški ogrevanja02000 2001 2002 2003 2004 2005 2006Year<strong>za</strong>varovanja in opreme