2 Festival Soboški dnevi 2012 4 12. redna seja mestnega sveta 7 ...

ŽUPANOV KOTIČEKSpoštovane občanke,spoštovani občani!Junij se naglo bliža koncu, učenci in dijaki so polno zasedeni z zaključevanjemocen in maturo, njihovi starši z obiskom zaključnih prireditev. Za osemdijakov iz naše občine se je šolsko leto zaključilo že nekoliko prej, saj se bodoudeležili mladinskega projekta v Ingolstadtu, našem pobratenem mestu, kjerbodo sodelovali v gledališkem ansamblu, ki pripravlja plesno-gledališko predstavo.Veseli me, da bodo predstavo skupaj z več kot 70 vrstniki iz Nemčije4. julija uprizorili tudi v Gledališču Park.Ob številnih vrhunskih kulturnih prireditvah, na katerih smo v okviru projektaEvropske prestolnice kulture 2012 uživali v minulih tednih, nam poletje,ki se nekako ne more prav razgreti, prinaša tudi začetek tradicionalnih poletnihprireditev v našem mestu, ki se bodo začele 22. junija s 17. FestivalomSoboški dnevi. Na velikem odru v mestnem parku, grajskem dvorišču indrugih prizoriščih se bo do dneva državnosti zvrstil zanimiv in pisan programglasbeno-zabavnih prireditev za vse generacije in ljubitelje različnih zvrstiglasbe. Ob tem vedno znova poudarjam, da je naš festival eden redkih, kiostaja brezplačen za vse obiskovalce, za kar se lahko zahvalim tudi našimzvestim pokroviteljem, ki nam stojijo ob strani. Skozi podroben programvas bomo tudi letos popeljali v programski brošuri »Festivalko«, ki jo bosteprejeli v prihodnjih dneh.Soboškim dnem bo sledilo »glasbeno zrcalo sveta«, v katerega se bomo lahkozazrli v poletnih mesecih na prireditvah Soboškega poletja. To poletje bodov sklopu prireditev »Moje mesto« na svoj račun prišli tudi naši najmlajši, kisi bodo skupaj s starši lahko ogledali zanimive predstave različnih zvrsti, obnedeljskih dopoldnevih pa bodo lahko dali prosto pot domišljiji in ustvarjalnostiv različnih delavnicah v mestnem parku.Spoštovane občanke in občani, dovolite mi, da izkoristim ta prostor tudi zato, da čestitam ob prazniku državnosti in vas ob tej priložnosti povabim naslovesnost, ki bo v ponedeljek, 25. junija 2012, ob 19. uri v Gledališču Park.Želim vam prijeten vstop v poletje in lepe počitnice!Vaš župan3 junij 2012 |

MESTNI SVETtno obdobje, soglasje k imenovanjupa je podal ta mestni svet, vtej isti sestavi,« je povedala NadaKovačič Šiftar, vodja oddelka zasplošne zadeve. Da bi svetnikimorali sprejeti predlagani odlok,je bil soglasen tudi odborza družbene dejavnosti, ki mupredseduje Marija Bačič.Iztok Zrinski iz LDS je skupajz devetimi sopodpisniki vložilamandma k odloku, in sicerda se trimesečni rok za izvedborazpisa, ki je sicer že objavljen,podaljša na šest mesecev. »S predlogomamandmaja se ne strinjam,saj bo sedanja direktoricaostala brez direktorskega mesta,vsi pa vemo, kdo bo novi direktorzavoda,« je odgovoril županAnton Štihec. Mestni svetniki sokljub temu odlok s predlaganimamandmajem sprejeli.Na dnevnem redu se je znašlatudi ponovna obravnava odlokao spremembah in dopolnitvahodloka o ustanovitvi in izdajanjujavnega glasila Soboške novine.Župan je mestnemu svetunamreč predlagal, da s ponovnoobravnavo odloka in sprejetjemsprememb navedenih členov odpravinastalo neskladje, v enemprimeru tudi nezakonitost odloka.Mestni svet je slednje sprejelna nadaljevanju 11. seje 10.aprila.Neusklajena sta po mnenju županain občinske uprave drugiin četrti člen odloka, ki določatapristojnost za sprejem programskezasnove glasila. Odlok v drugemčlenu določa, da programskozasnovo sprejema mestni svetna predlog izdajateljskega odbora.Ob pripravi predloga moraizdajateljski odbor k sodelovanjupovabiti odgovornega urednika.Tretja alineja četrtega člena odlokapa določa, da izdajateljski odborv sodelovanju z odgovornimurednikom sprejema programskozasnovo.Določba drugega stavka drugegaodstavka petega člena papo mnenju župana in občinskeuprave nima zakonske osnove.Mnenja pojasnjujejo, da zakono medijih v 19. členu določa,kdo je lahko in kdo ne morebiti odgovorni urednik glasila,zato ta določba nima zakonskeosnove. Prav tako zakon o javnihuslužbencih, ki velja za zaposlenev občinski upravi, ne določatovrstnih omejitev. Prav zato jeŠtihec zadržal objavo splošnegaakta in ga vrnil svetnikom v presojo.Da se odlok v predlaganiobliki sprejme, je svetnikom predlagalatudi predsednica odboraza informiranje, promocijo inmednarodno sodelovanje BrigitaPerhavec.»Mislim, da je čas, da se dolgotrajnipingpong konča. V imenusvetniške skupine SDS sporočam,da bomo ta kompromisnipredlog, ki ga je podal župan,podprli, in upam, da se s tempoglavje nezaupanja konča in dase resnično posvetimo drugim,pomembnejšim temam,« je vrazpravi povedal Robert Celeciz SDS.V nadaljevanju seje so svetnikisprejeli aneks št. 1 k pogodbi o izgradnji,obratovanju in skupnemupravljanju projekta »Oskrba spitno vodo Pomurja – sistem B«ter potrdili tudi sklep o ukinitvistatusa javnega dobra za več parcelnihštevilk. Svetniki so pravtako potrdili predstavnike ustanoviteljav svet zavoda Mladinskiinformativni in kulturni klub. Toso postali Simona Čopi, PrimožDuh, Goran Miloševič, NinaSever in Iztok Štefanec. Slediliso predlogi in pobude članovmestnega sveta ter župana.ZT NAGRAJUJE VARNOST 205x142,5.indd 5. 06. 12 14:17 STRAN 15 junij 2012 |

MESTNI SVETVprašanja in pobude svetnikovz 12. redne seje mestnega svetaZoran KOSje povprašal o možnosti ureditve varne potiod BTC-ja do trgovskega centra OBI, saj gaskrbi za varnost občanov. Še posebej je potnevarna v temi in pozimi.Župan je odgovoril, da je varna pot do nakupovalnegasredišča BTC urejena s kolesarsko in pešpotjo, tudi do »skateparka«, problem je le varna pot do OBI-ja. Ker gre za državno cesto, jeza ureditev poti ob njej potrebno soglasje države, ob drugi strani cestepa so zasebna zemljišča, ki so bila pred leti prodana. Treba je preveriti,ali obstaja možnost, da bi uredili povezavo za pešce med državno cestoin med zasebnimi zemljišči.Kos je predlagal, naj se uredi zelenica pri stari glasbeni šoli. Občani, kiživijo v bližnji in širši okolici, predlagajo, da bi stari liguster odstranili,travnato površino pa uredili po sodobnih standardih.Župan je odgovoril, da se je za ureditev zelenice pri stari glasbeni šoli zupravljavcem zelenih površin, podjetjem Komunalo, treba dogovoriti,ali lahko v okviru sredstev, ki so predvidena v občinskem proračunu zaurejanje zelenic, uredijo tudi to zelenico.Tomaž DUNDEKje postavil je vprašanje, ali je računsko sodiščeže posredovalo odgovor na pobudo za revizijoizračuna cene za odstranjevanje odpadkov.Če odgovora še ni, naj mestni svet še enkratsprejme sklep, da naj se računsko sodišče otem opredeli v najkrajšem času.Župan je odgovoril, da računsko sodišče še ni posredovalo odgovora napobudo za revizijo izračuna cene za storitve odlaganja ostankov predelaveali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter skladnosti postopkasprejemanja cene na svetu ustanoviteljic javnega podjetja CERO, niti niobvestilo občine, ali bo pobudo obravnavalo. Mestna občina bo zaprosilaza odgovor.Marija BAČIČje dala pobudo, da se v naslednji številkiSoboških novin v alinejah objavi realizacijainvesticij v mestni občini. Občani namrečopozarjajo, da se v mestu nič ne dela; pravijo,da nikjer ne vidijo gradbene mehanizacije.Župan se je strinjal s predlogom, da se v Soboških novinah objavi seznamdel, ki se izvajajo. Mnogi postopki takoj niso vidni, npr. priprava projektnedokumentacije, saj gradbeno mehanizacijo lahko vidimo šele obgradnji. V glasilu bo zapisano tudi, kaj bi lahko gradili, a se ne gradi.Jožica VIHERje vprašala, kako je z ureditvijo gramoznegaparkirišča pri Bolnišnici Murska Sobota ter spostavitvijo parkomata. Parkirišče je namrečprezasedeno, saj ga že zjutraj zaparkirajo dijakiSrednje zdravstvene in Biotehniške šole,ker jim je šola prepovedala parkiranje na šolskem parkirišču. Dala jepobudo, da bi tudi bolnišnica na svojem parkirišču postavila parkomate,saj bi bilo nesmiselno, da bi eno parkirišče imelo parkomat,drugo pa ne.Župan je odgovoril, da je za najboljšo in najbolj sprejemljivo ureditevmirujočega prometa ter pripravo dokumentacije vodstvo občine opraviloogled občine v Italiji, ki je na evropskem tekmovanju mest dobila nagradodobre prakse za ureditev mirujočega prometa. Opravljen bo tudi ogledv Škofji Loki.V letošnjem letu je med drugim predvidena tudi ureditev parkirišča pribolnišnici, ki bi ga zagradili in na njem začeli pobirati parkirnino, predhodnopa bo gramozirano parkirišče razširjeno. Na gramoznem parkiriščubo na voljo približno 180 parkirnih mest. Parkirišče je v občinski lasti.Ker je asfaltirano parkirišče pred bolnišnico v državni lasti, mora državanajprej dati dovoljenje za zaračunavanje parkirnine. Enotna vzpostavitevobeh parkirišč bo lahko urejena šele takrat, ko se bosta o tem strinjalavodstvo bolnišnice in država. Občina na tujem parkirišču parkirninenamreč ne sme pobirati. Urejene bodo tudi ovire, ki bodo preprečevaleparkiranje ob cesti. Ko bo gradbeno dovoljenje pridobljeno in bo izvajalecizbran, se bo mestna občina dogovarjala z vodstvom bolnišnice.Za zdaj bomo gramozno parkirišče samo širili, ne bomo ga zapirali. Natem področju bi morali vzpostaviti več reda. Če se toliko srednješolcevvozi v šolo z avtomobili, bi za parkiranje morala poskrbeti šola, zato nikorektno, da dijake odganjajo na druga parkirišča.V prodajnem programu imamo:• STREŠNE KRITINE- opečne strešne kritine znanih proizvajalcev(Bogener Dachziegel, Creaton, Laterizi)- trapezne pločevinaste kritine z izolacijo ali brez;• KLEPARSKI MATERIAL- žlebovi polkrožni ter oglati ,- odtočne cevi- obrobe : vetrna, odkapna, slemeska, zidna- žlotna pločevina- dodatni kleparski material- točkovni snegoloviSTRELOVODI•DODATNI ELEMENTI ZA STREHE•PRITRDILNI MATERIAL•ORODJA•PLOČEVINE•UPOGIBANJE PLOČEVINwww.rh-doo.siinfo@rh-doo.si| junij 20126

Vladna ekipaobiskala PomurjeAKTUALNOŠpela HorvatPredstavniki vlade so obiskali regijo,ki ima največjo stopnjo brezposelnostiv Sloveniji in plače, ki so 15 odstotkovpod slovenskim povprečjem.Dvodnevni obisk Pomurja jepredsednik vlade Janez Janša zveč ministri izkoristil za obiskeveč kot 50 zavodov, podjetij,občin, obrtnikov ter upravnih,sodnih in izobraževalnih ustanovna tem območju, kjer so sepodrobneje seznanili z razmeramiv regiji. Na sicer drugemregijskem obisku za to vladoso politiki spregovorili tudi orazvojnih možnostih in ostalihaktualnih temah v Pomurju.Med drugim so se ministri spremierjem na čelu srečali naplenarnem zasedanju z župani,gospodarstveniki, poslanciin svetniki, predsednik vladein minister za notranje zadeveVinko Gorenak pa sta se sestalatudi s predstavniki madžarskenarodne skupnosti.Gospodarski minister RadovanŽerjav se je mudil v pomurskihpodjetjih, med drugimje obiskal puconsko Kemo,Transpak, Medicop, Carthago.Poleg posebnega sestankaz ministrom za financeJanezom Šušteršičem, ministromza pravosodje in javnoupravo Senkom Pličaničemin gospodarskim ministromRadovanom Žerjavom se jemurskosoboški župan AntonŠtihec udeležil še srečanja zvladno ekipo v Beltincih. Kotje prav tam napovedal premierJanez Janša, bo vlada regijoše obiskala, takrat pa upa, dabodo statistični podatki boljoptimistični. Štihec je pri temvlado spodbudil k sprejemuukrepov, s katerimi bi dolgoročnoizboljšali izobrazbenostrukturo Pomurcev. Štihecnamreč meni, da bi se na tanačin razvojni kazalci regije nadolgi rok lahko izboljšali.Štihec kot največjo težavo natem področju vidi nezmožnostpridobitve koncesij za izvajanjerednega študija za študijskeprograme s področja zdravstva,to so programi zdravstvenenege, fizioterapije in socialnegerontologije. Predlog, ki ga jeJanezu Janši predal tudi v pisniobliki, je nastal na podlagidejstva, da študijski programis področja zdravstva v MurskiSoboti kljub celoviti strokovnipripravi niso prejeli ustreznihkoncesij. Kot je povedalŠtihec, si morajo študentje, kiživijo »na napačni strani države«,omenjene študijske smerifinancirati sami.Župan je predlagal, da bi regijipodelili koncesijo za izvajanjerednega študija tudi drugihštudijskih programov, mednjimi upravljanje in vodenjeposlovnih sistemov ter finančnestoritve. Ob tem je prvi možobčine izpostavil, da dodatnegadenarja ne bi potrebovali,saj bi študijska mesta le pravilnejeporazdelili med manjrazvitim vzhodnim in razvitejšimzahodnim delom države.A kot je posebej poudaril, bomnogim perspektivnim mladimštudij nedosegljiv, doklerdržava koncesij za omenjenapodročja ne bo razpisala.7 junij 2012 |

AKTUALNOSrečali so semladi raziskovalciŠpela HorvatRegionalni center ZOTKS je v MurskiSoboti 21. maja pripravil že 46.srečanje mladih raziskovalcev, tokratpod častnim pokroviteljstvompredsednika države Danila Türka.Na srečanju je bilo predstavljenihin recenziranih 437 raziskovalnihnalog z različnih področij, pri njih paje sodelovalo več kot 800 učencevin dijakov pod mentorstvom več kot500 učiteljev in profesorjev.Zbrane mlade raziskovalce je nagovoriltudi predsednik države,ki je poudaril, kako pomembnoje raziskovalno in ustvarjalnodelo. Povedal je tudi, da država,ki ima tako zainteresirane mladeraziskovalce, mora uspeti.Kot je v uvodnem nagovoru povedalpredsednik Zveze za tehničnokulturo Slovenije MitjaSlavinec, najkrajša pot pogostoni najhitrejša, zato je v življenjusmotrno iskati širšo razlagoin interpretacijo stvari, ki naszanimajo.Najboljši na srečanju je prejelpokal v obliki sove, ki je simbolmodrosti, hkrati pa se bo lahkobrezplačno udeležil katerega odpoletnih taborov oz. poletnih šol,ki jih organizira ZOTKS. Izmedvseh prejetih del učencev in dijakovjih je 26 bilo iz pomurskihsrednjih in osnovnih šol.Dvanajst avtorjev je prejelo bronastopriznanje, deset avtorjev pasrebrno. Najuspešnejši v vrstahmladih pomurskih raziskovalcev,ki so prejeli zlata priznanja,so: Darko Kolar in Nino Cmoriz Gimnazije Murska Sobota zadelo »Vidljivost polarnega sijaiz Slovenije« (mentor RenatoLukač); Barbara Pertoci izEkonomske šole Murska Sobotaza nalogo »Predsodki do tetoviranihin piercingiranih ljudi«(mentor Mojca Šušak); MatjažMalok in Špela Marzidovšek izOŠ I Murska Sobota za delo»Aritmetična in geometrijskasredina« (mentor SlavkoBuček); Marko Kreslin, NušaLukač in Simona Sedonja iz OŠIII Murska Sobota za nalogo»Toplotni učinki visokofrekvenčnegaelektromagnetnega polja nakovine« (mentor Jože Horvat).Poleg državnega tekmovanja vznanju konstruktorstva in tehnologijeobdelav ter državnegatekmovanja konstruktorjev, ki jepotekalo 1. in 2. junija, ZOTKod 26. do 29. junija organizirapoletno šolo lončarstva in ekologije,prav v tem času bo potekalše mednarodni etnološki mladinskiraziskovalni tabor Šalovci.Sledil mu bo ekološki mladinskiraziskovalni tabor Polžek, kibo od 2. do 6. julija na OŠ IIIMurska Sobota, kjer bo v istemterminu tudi poletna šola modelarstva.Astronomski mladinskiraziskovalni tabor Kmica pabo od 20. do 24. avgusta na OŠGornji Petrovci.Podeljene desete pomurskeraziskovalne nagradeRenata ŽlebičPomurska izobraževalna fundacijaje v Pokrajinski in študijski knjižniciMurska Sobota pripravila slovesnopodelitev pomurskih izobraževalnihnagrad 2011.Pet nagrajencev je zaokrožilo izborpomurskih akademikov obpodeljevanju jubilejnih desetihnagrad. Seznam nagrajencev jev minulih desetih letih dosegelštevilko 59. Podelitev nagrad jepo besedah predsednika fundacijedr. Mitje Slavinca v Slovenijiunikatna. Poleg materialne vrednostinagrajencem zagotavljaugled, v regiji in tudi širše, terhkrati predstavlja veliko moralnospodbudo.Nagrado za najboljšo doktorskodisertacijo je prejel dr. BojanKulčar s Fakultete za kemijo inkemijsko tehnologijo Univerzev Mariboru. Nagradi za najboljšidiplomski nalogi s področjanaravoslovja sta prejela AnitaRižnar, prav tako z mariborskeFakultete za kemijo in kmetijskotehnologijo, ter Matjaž Novak zBiotehnične fakultete Univerzev Ljubljani. Nagradi za najboljšidiplomski nalogi s področja družboslovjain humanistike sta prejelaMirjana Plantan s Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani terTadej Buzeti s Fakultete za socialnodelo Univerze v Ljubljani.Nagrajencem in vsem prisotnimso poleg predsednika fundacijespregovorili še pomurski akademikdr. Anton Vratuša, poslanecmag. Dejan Židan in predsednicaKluba prekmurskih študentovSanja Kropec.| junij 201214

AKTUALNO2. pohod Mestnih četrtiMurska SobotaGeza GrabarZadnje čase imajo tako prebivalcimesta kot tudi zunanji obiskovalcipriložnost, da Mursko Soboto spoznajoz več zornih kotov. Pomembenprispevek k temu že drugo leto dajejotudi Mestne četrti, ki so prvosoboto v juniju organizirale sedajže tradicionalni pohod.Kot je ob koncu okrog sedemkilometrov dolge športno-rekreacijskehoje, ki se je začelapri OŠ III in zaključila na Trguzmage, dejal tajnik Mestnih četrtiBožo Bohar, je bilo glavnovodilo pohoda združiti prijetnos koristnim: torej druženjein spoznavanje mesta ob hoji.Trasa pohoda je vodila skozivse četrtne skupnosti tega največjegapomurskega mesta, kimu – če je komu prav ali ne,pravimo tudi regijsko središče:Partizan, Turopolje, Park, Ledavain Center.Da je to dobro zamisel kot svojovzelo nepričakovano velikoštevilo pohodnikov, govori tudiseznam vseh na prijavnem listu:pohoda, ki je bil za udeležencebrezplačen, se je udeležilo večkot 150 ljudi. Večina jih je bilaiz mesta, nekaj iz primestnih krajev,precej pa tudi od drugod. Inkar je še pomembnejše – pohodaso se udeležili predstavniki pravvseh generacij: od mame, ki jesvojega malčka peljala kar v vozičku,do gospodov in gospa vzrelih letih.Vodja pohoda je bil predsednikkoordinacije svetov Mestnih četrtiZoran Hoblaj, ki je skupaj sštevilnimi pohodniki delil enakomnenje, da sprehod po mestuin njegovem zahodnem obrobju(razbremenilni kanal Ledava-Mura) ponuja odlične možnostiza rekreacijo. Zaradi značilneprostorske razpotegnjenostimesta pa tudi priložnost, da selahko ustrezno razgibamo tudiv strnjenem naselju ali njegovemzelenem obrobju že s prestopomdomačega praga.Posebnost pohoda so bile postojanke,saj je stojnico z okrepčilomna svojem območju postavilavsaka od petih četrti, potekalipa so tudi priložnostni razvedriliprogrami. Osrednji je bil kajpakna koncu, ko jih je na Trgu zmagepričakala kar pihalna godba,tam pa je sledila še zaključna pogostitevz družabnim srečanjem.Ker so aktivni udeleženci pohodzapuščali zadovoljni, je Boharprepričan, da se bo pohod poštevilu udeležencev in tudi v organizacijskemsmislu zagotovo šerazvijal.Tekmovanje v kuhanju bogračakončno spet ena prireditevSobota sredi maja je v Murski Sobotiže poldrugo desetletje v znamenjutekmovanj v kuhanju bograča.Začelo se je s tekmovanji v okviruprireditev Bogračiada, ki je do nekajlet nazaj potekala pred hotelomZvezda, zatem pa na Trgu kulture.Zadnji dve leti je podobno tekmovanjepod drugim imenom – Soboškibograč fest, prirejala tudi družbaHotel Diana.Letos je slednja odkupila blagovnoznamko in zgodilo se jeprvič, da sta bili obe prireditvis povsem enakim poudarkomzdruženi pod isto streho.Pred Diano je tako potekala že16. izvedba te v prvi polovici letazagotovo najodmevnejše turističneprireditve v mestu, ki vselejpritegne veliko tekmovalcev izvseh koncev Slovenije in tudiobiskovalcev.V kotličku na odprtem ognju jenajbolj znano prekmursko enolončnicoiz vode, čebule ter štirihoziroma petih vrst mesa, vina inzačimb v dveh skupinah letoskuhalo kar 37 dvočlanskih ekip.Po ocenah strokovne komisije,ki so jo tudi letos sestavljali kuharskimojster Slavko Adamlje,profesorica kuharstva v pokojuZdenka Tompa in vodja tekmovanjna vsakoletnih gostinsko-turističnihzborih Slovenije DušanKrivec, je najbolj slasten bogračskuhala ekipa iz Term Lendave,druga je bila ekipa Term Dobrna,tretja pa iz prodajnega središčaZvezda v Murski Soboti, katerelastnik je Kmetijska zadrugaMetlika. Kuhalnico na tem tekmovanjuiz leta v leto spretnejevrti tudi murskosoboški župan.S pomočnico Anito Kovačič stabila kot člana ekipe Modri zborAntona Štihca četrta.Med številnimi zanimivimi dogodki,podprtimi z animacijskimprogramom za najmlajše in prikazirazličnih ljudskih obrti terponudbo izdelkov, velja omenitiGeza Grabarkuhanje bograča v kar 200-litrskemkotlu. Bograč iz vseh kotlovtekmovalcev, enako iz velikega,je bilo mogoče kupiti. Seveda nitrajalo dolgo, da je več kot tisočporcij pošlo.| junij 201216

Redarska službase predstaviAKTUALNOPrvi zametki občinske redarskeslužbe, ki je bila ustanovljena zanadzor izvajanja občinskih predpisovs področja zagotavljanja redanad parkiranimi ter ustavljenimi inzapuščenimi vozili, javnega reda,vzdrževanja in urejanja občinskihcest, prometne in neprometne signalizacijeter varovanja javnih površinin okolja, segajo v leto 1996.Z leti se je, s prenosom pristojnostiz državne na lokalno raven,obseg dela povečeval, zlasti poletu 2005, ko sta mestno redarstvoin občinska inšpekcija postalaprekrškovna organa. Njunosnovni cilj je preventivno osveščanjeobčanov k spoštovanjupredpisov, za nadzor katerih stapooblaščena. Mestno redarstvoMurska Sobota ima kot prekrškovniorgan zaposlenih pet občinskihredarjev in enega vodjomestnega redarstva. Na inšpekcijskempodročju nadzor izvajaobčinska inšpektorica.Da bi občani lažje razumeli deloin organiziranost mestnega redarstva,smo jih od 21. do 25.maja seznanjali o delu redarskein inšpekcijske službe, predvsemv okviru lokalne problematike.To so področja onesnaževanjaokolja, cestnoprometne varnosti,javnega reda in miru ter problematikezapuščenih vozil.Občinski redarji so v teh dnehobčane obveščali in opozarjali,23. maja pa so za prekrške neznatnegapomena izrekali opozorila.Za lažje osveščanje smo pripravilitudi propagandni material.Cilj akcije je bil predstaviti redarskoslužbo v svetlejši luči, ko približatiobčanom in jim pomagatirazumeti naše delo. Poslanstvoobčinskih redarjev in tudi mestneuprave ni kaznovanje kršiteljev,temveč vzpostavljanje redain ozaveščanje prebivalstva.Denis Gjerek,vodja mestnega redarstvaZaposlitveni sejemDober poklic, dobro delovno mestoGeza GrabarDa bi pospešili zmanjševanje brezposelnihoziroma da bi delodajalciiz prve roke našli svoje nove kadre,iskalci zaposlitve pa svoje prve alinove delodajalce ter da bi se dijakiseznanili z aktualnimi razmerami napomurskem trgu dela, je murskosoboškaobmočna služba Zavodaza zaposlovanje v sodelovanju zRazvojnim centrom Murska Sobotana Trgu kulture pod v naslovu zapisanimvodilom pripravila že šestizaposlitveni sejem.Z obiskom so bili zadovoljni organizatorjisejma in pomurski delodajalcis področja tekstilne, storitvenein proizvodne dejavnosti,Slovenska vojska, nova podjetja,ki se ukvarjajo s trženjem različnihkmetijskih in rokodelskihizdelkov, Medpodjetniški izobraževalnicenter ter predstavnikimadžarskih podjetij.Neposredne ali potencialne zaposlitvenemožnosti so na sejmupredstavili Arcont, ArcontIP, Carthago, Cleangrad, ElradInternational, Avtobusni prometMurska Sobota, KutsenitsInternational, Mura in partnerji,Seway, Varstroj, Wolford inXal Svetila, vse štiri območneobrtne zbornice v Pomurju,Kmetijsko-turistična zadrugaŽitek, Mozaik – društvo zasocialno vključenost, ZavodMarianum Veržej, ZadrugaPomelaj, Srednja poklicna intehniška šola Murska Sobota terTrankwalder Kadrovske storitve.Pri aktivnem sodelovanju na zaposlitvenemsejmu, zelo posrečenineposredni obliki za zmanjševanjebrezposelnih, so bili večkot dva tisoč iskalcem zaposlitveneposredno na razstavnem prostoruv pomoč svetovalci zaposlitvemurskosoboške območneslužbe Zavoda za zaposlovanje.Število iskalcev zaposlitve se jev Pomurju sicer v primerjavi zenakim obdobjem lanskega letaznižalo za več kot deset odstotkov,enako stopnja registriranebrezposelnosti, a je ta še vednonajvišja v Sloveniji. Na zavodu jeprijavljenih 8815 brezposelnih.17 junij 2012 |

AKTUALNOUreditev gramoznega parkiriščapri bolnišnici in plačevanje parkirnineBogomir RolaPo izvedenem postopku izbirenajugodnejšega izvajalca oziromaponudnika je bila v začetkujunija podpisana izvajalska pogodbaz gradbenim podjetjemGOMBOC, d. o. o., iz MurskeSobote za izvedbo prve faze ureditveparkirišča pri bolnišnici vRakičanu, ki obsega:- razširitev obstoječega gramoznegaparkirišča na vzhodnostran s pridobitvijo dodatnih71 parkirišč, skupaj z obstoječimi(166) jih bo 237, od tega12 za invalide, z ograditvijooziroma preprečitvijo dostopado obstoječega in razširjenegaparkirišča;- preprečitev parkiranja ob dostopnicesti za bolnišnico vskupni dolžini 250 m;- ureditev gradbenih del za kasnejšopostavitev vhodno-izhodnegaterminala in samodejneblagajne za plačevanjeparkirnine, vključno z izvedbodovodnega elektrovoda, predmetpogodbenih del je še asfaltiranjepovršine na območjuvhodno-izhodnega terminala spoložitvijo robnikov.Pogodbena vrednost del znašanekaj manj kot 25.500,00 EUR,dela pa bodo izvedena v pogodbenemroku, ki znaša 20 koledarskihdni, tako da bodo predvidomakončana do konca tegameseca. Parkirišče bo urejenopo projektni dokumentaciji, kijo je izdelala projektantskaorganizacijaMaping,Marlo Lazar, s.p., zanjo je bilopridobljeno tudigradbeno dovoljenjeUE MurskaSobota.Po izvedbi gradbenihdel bo investitorkaMestnaobčina MurskaSobota pristopilak izbiri najugodnejšegaponudnika za dobavoin montažo opreme za parkiranje,ki bo po predvidevanjih inskladno z izdelanim elaboratommirujočega prometa v mestniobčini in pred časom sprejetimodlokom o ureditvi cestnegaprometa plačljivo (0,30 EUR/h).Opremo za parkiranje bo sestavljalvhodno-izhodni terminalz zapornicama, kjer bo voznikob najavi vozila (ob pritisku nagumb na vhodnem terminalu)dobil parkirni listek, s katerimbo po končanem parkiranju poravnalparkirnino na samodejniblagajni, s potrdilom o plačaniparkirnini pa bo lahko zapustilparkirišče.V začetni fazi bo plačevanje možnos kovanci in bankovci, kasnejepa še na druge načine (s karticami,kjer bo možno uveljavljatitudi določene bonuse, in tudiprek sistema mobilne telefonije).Primer samodejne blagajnebrez operaterjaSamodejna blagajna je namenjenaneprekinjeni uporabi podneviin ponoči, 24 ur na dan, 7 dni vtednu. Konfiguracije so zelo različne,od preproste za plačevanjes kovanci do razširjenih za plačevanjez bankovci, kreditnimi karticami,abonentskimi karticami,mobilnim telefonom itd.Primer vhodnega in izhodnegaterminalaZa dostop na parkirišče ali vparkirno hišo je obvezna naprava,ki uporabniku omogočiodpiranje zapornice ali drugegaelementa za preprečevanjedostopa. To funkcijo opravljavhodni terminal, ki ima lahkoveč funkcionalnih možnosti.Osnovna izvedba vključuje leeno napravo za identifikacijo aliregistracijo, razširjene izvedbe paimajo vgrajeno še dodatno opremoza identificiranje, hierarhijoin komunikacijo s centrom ter zostalimi napravami.Za izstop s parkirišča ali iz parkirnehiše služi izhodni terminal.Prav tako kot vhodni ima lahkoveč funkcionalnih možnosti.Osnovna izvedba vključuje leeno napravo za identifikacijo aliregistracijo, razširjene izvedbe paimajo vgrajeno še dodatno opremoza identificiranje, hierarhijoin komunikacijo s centrom ter zostalimi napravami.| junij 201218

Hidroelektrarna Hrastje Motana reki MuriAKTUALNOGeza GrabarMinilo je šest let, odkar je bilaDravskim elektrarnam Mariborpodeljena koncesija za energetskoizrabo reke Mure. Izredno ostre zahtevenaravnega okolja so hkrati tudieden najpomembnejših razlogov, daje od decembra 2005 podeljene koncesijeza energetsko izrabo Mure pado pobude za DPN minilo že tolikočasa.Čeprav se vsi strinjajo, daSlovenija in Evropa potrebujetaobnovljive vire in da so obnovljiviviri viri prihodnosti, paje umeščanje izjemno zahtevno.Prav zato so v Dravskih elektrarnahMaribor razvili program, kitemelji na trajnostnem razvoju.Izhodišče programa, in prvi korakumestitve HE v prostor, jebila tako preveritev živega sveta,nato preveritev trajnostnegarazvoja območja, ter na podlagipogojev narave, prostora intrajnostnega razvoja določitevobsega možne energetske izrabein opredelitev optimalnih lokacijHE. Dosedanje aktivnosti inpostopek, ki so ga Dravske elektrarneMaribor izvajala kot koordinatoraktivnosti, so pokazali,da je razmišljanje o energetskemizkoriščanju reke Mure kot obnovljivegavira energije smiselnoin vredno nadaljnje obravnave.Direktorat za prostor naMinistrstvu za infrastrukturoin prostor kot koordinatorpriprave prostorskih načrtovin Direktorat za energijo naMinistrstvu za infrastrukturo inprostor kot pobudnik sta organizirala1. Regionalni posvet opripravi državnega prostorskeganačrta (DPN) za hidroelektrarno(HE) Hrastje Mota na reki Muri,ki je potekal v kongresni dvoranihotela Radin v Radencih.Namen posveta je predstavitevdo sedaj izdelanih strokovnihpodlag energetske izrabe rekeMure, predstavitev vsebine pobudein procesa DPN.V okviru načrtovanja o energetskiizrabi reke Mure, je naspletni strani Ministrstva za infrastrukturoin prostor od 18.maja do 20. junija v digitalniobliki objavljena pobuda za pripravoDPN, ki jo je 2. februarjaletos podal Direktorat za energijo.Vsi »Nosilci urejanja prostora«in preko njih tudi širšajavnost imajo tako možnost vReka Mura spreminja svoj tok: »Zemljiški kataster leta 1860in 2011«30 dneh po objavi pobude nanjeni podlagi podati smernice,ki se bodo obravnavale v nadaljnjempostopku priprave DPN.Smernice (predlogi, priporočila,usmeritve….) se zbirajo na naslovukoordinatorja, posredovatipa jih je možno tudi njegovelektronski naslov. Koordinatorin pobudnik bosta nato skupajz investitorjem, Dravske elektrarneMaribor, in izdelovalcem»Pobude«, vse podane predlogeanalizirala in na njihovi osnovipripravila osnutek sklepa opripravi DPN ter ga poslala vobravnavo prostorski konferenci.Direktor Dravskih elektrarnMaribor, mag. Viljem Pozebpredstavnik investitorja je obtem povedal: »Mura je reka, kije ljudi ob njenem toku vednozdruževala. V to smo se prepričalitudi sami, ko smo v več kot petihletih v okviru Študije trajnostnegarazvoja skupaj s strokovnjakispoznavali njene značilnostiin zakonitosti ter raziskovalimožnosti ali lahko umestimoelektrarne v prostor tja, kjer jeto smiselno, možno in splošnokoristno. Verjamemo, da smo danesna prelomni točki, ko lahkotudi elektrarne, ki so včasih ljudimnenjsko razdeljevale, skozi dialogobravnavamo z vidika skupnepriložnosti za vse. Predstavljajolahko most, ki združuje intereseštevilnih deležnikov s ciljemskupnega razvoja.«19 junij 2012 |

AKTUALNOAmbrozijain njen vpliv na zdravje ljudiSilvija KouterPribližuje se poletje in z njim nevšečnosti,ki jih prinašajo rastlineiz vrst ambrozije. Med njimi je prinas najbolj razširjena pelinolistnaambrozija (Ambrosia artemisiifolia),ki se pojavlja v večjih populacijahter zaradi povzročanja inhalacijskihalergij predstavlja eno najpomembnejšihvrst, ki jih je treba zatirati.Težave, ki jih prinašajo te rastline,so iz leta v leto večje, saj je zelo nezahtevnain prilagodljiva rastlina,ki uspeva tudi v neugodnih rastnihrazmerah. Tako je 19. maja 2010pričel veljati zakon o spremembahin dopolnitvah zakona o zdravstvenemvarstvu rastlin (ZZVR-1C,Uradni list RS, št. 36/2010), avgustaistega leta pa še odredba o ukrepihza zatiranje škodljivih rastlin izrodu ambrozija (Uradni list RS,št. 63/2010), ki te rastline opredeljujetakot škodljive, pri katerih seizvajajo fitosanitarni ukrepi.Ambrozija ni samo alergena rastlina,temveč ima negativen vplivtudi na področju kmetijstva, sajpovzroča dodatne stroške, zlastipri ekološki pridelavi in posevkih,kjer ni mogoče kemično zatiranje,zato je kmetijskih pridelkov manj.Kako ambrozijo prepoznati?Pelinolistna ambrozija je poletnaenoletnica. Je pokončna in vitkarastlina, ki je visoka od 30 centimetrovdo dva metra in je običajnoprecej razvejana. Bolj ji ustrezajosončne lege in topla mesta, a prenesetudi sušo. Razvejitev se začnepribližno dva do štiri centimetrenad tlemi in lahko obsega številnestranske veje. Posamezno rastočerastline so pogosto nižje, a bolj razvejane.Listi so sestavljeni in nazobčanikot pri praproti, dolgi so odštiri do deset centimetrov. Stebloje rdečkasto in dlakavo, pri tleh jedebelo od dva do štiri centimetre.Steblo se zlahka prelomi, vendarrastlina prenese poškodbe, kot jeodstranitev vrha stebla in listov,ter ima visoko sposobnost noverasti, kar ji omogoča cvetenje intvorjenje semen tudi po košnji alidrugih posegih, ki se med sezonovečkrat ponovijo.Rastlina cveti od konca julija donovembra. Ob prvi slani rastlinaodmre.Ob tem opozarjamo, da je ambrozijomogoče zamenjati z drugimivrstami rastlin. Da se temuizognete, najdete slikovni materialza prepoznavanje rastline v različnihstadijih na spletnem naslovuhttp://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.Kje jo najdemo?Pogosto jo najdemo na neuglednihmestih ali smetiščih, ob cestah,železniških progah, gramoznih jamah,gradbiščih, ob vodnih potehin na območjih mest. Pojavlja setudi kot plevel na njivah. Nekaterijo iz nevednosti gojijo kar na vrtukot okrasno rastlino.Vpliv na zdravje ljudiCvetni prah pelinolistne ambrozijepovzroča različne alergijske bolezni,najpogosteje seneni nahod,lahko pa tudi alergijsko astmo,vnetje očesne veznice in redkokontaktni dermatitis ter urtikarijo.Koncentracija cvetnega prahuv zraku, ki je višja od 20 zrn v kubičnemmetru zraka, je za osebe,preobčutljive na ambrozijo, obremenilnain lahko izzove simptomebolezni. Tako visoka obremenitevzraka se v Sloveniji pojavlja v drugipolovici avgusta in v prvi poloviciseptembra. Rastline cvetni prahsproščajo v zrak v jutranjih urah.Najvišje dnevne koncentracije solahko dosežene že med 6. in 8. urozjutraj, največkrat pa kasneje, med8. in 12. uro dopoldne, odvisno odvremenskih razmer.Zatiranje in pristojnost zazatiranjePreprečevanje škodljivih vplivovambrozije je mogoče le z doslednimodstranjevanjem rastline inpreprečevanjem njenega cvetenjaoziroma tvorbe semen, s katerimise širi dalje.Zato zakon nalaga imetnikom zemljišč,da morajo izvajati ukrepe zazatiranje in o vseh problematičnihzemljiščih, kjer rastejo ambrozije,nemudoma obvestiti pristojnofitosanitarnoslužbo.Prej ko se začnejoizvajati ukrepizatiranja, boljšeso možnosti zaizkoreninjenjein nižji so stroškinadzora.Najdene rastlineuničimo mehansko,kemično aliz obdelavo tal pripovršinah, ki seobdelujejo običajno.Manjšepopulacije jepriporočljivo izpuliti,ko so rastlinevisoke do20 centimetrov,saj koreninskisistem takrat še ni tako močnorazvit, da bi rastlina pri puljenjunudila velik odpor in se odtrgala.Izkoreninjenje mora biti doslednoin stalno.Priporočena je uporaba rokavicin ob cvetenju tudi zaščitne maske,da pri občutljivih ljudeh nepride do draženja kože in dihal.Strokovna navodila za zatiranje soobjavljena na prej navedeni spletnistrani.Prijave najdb rastišč ambrozije,kjer imetniki zemljišč niso ukrepali,lahko oddate pri Fitosanitarniinšpekciji Inšpektorata RS za kmetijstvo,gozdarstvo, hrano in okolje,Enota Murska Sobota, Obrtnaulica 28, 9000 Murska Sobota, poelektronski pošti na naslov fsmsobota.mkgp@gov.siali po telefonu02 512 49 55.Podrobnejše informacije: http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.Povzeto po »Navodilih za zatiranjein preprečevanje širjenjepelinolistne ambrozije« in zloženki»Škodljive rastline iz roduAmbrosia«.Foto: dr. Mario Lešnik| junij 201220

Pestre dejavnosti tretje osnovne šoleob tednu vseživljenjskega učenjaAKTUALNOVseživljenjskost učenja je vodilnonačelo izobraževanja in učenja tertemeljna družbenorazvojna strategijav Sloveniji.Na tretji osnovni šoli načelu posvečamoveliko pozornosti, saj sledimociljem, ki ustvarjajo odprtoučno okolje, skušamo nareditiučenje privlačnejše, prizadevamosi za dejavno državljanstvo, enakemožnosti in socialno povezovanjeter krepimo vezi z delovnimokoljem, raziskovanjem in s širšodružbo.Učenci 3. B-razreda z učiteljicoSimono Šeruga in vzgojiteljicoIngrid Hari že tretje leto negujemoprijateljstvo z učenci četrteosnovne šole. Srečujemo se obrazličnih priložnostih, tako nanaši kot na njihovi šoli. Skupaj sedružimo ob glasbenih in športnihdejavnostih, ogledali pa smo situdi lutkovno predstavo lutkovneskupine »Navihanci« z naše šolein njihovo gledališko predstavo.Večkrat smo s skupnimi močmiizdelovali izdelke iz različnih materialov.Ugotovili smo, da namstiki omogočajo čudovito šolosprejemanja drugačnosti, nudijonam priložnost za dejanja solidarnostiin izražanje strpnosti.Skupaj smo se veselili druženja, simahali v slovo in še bolj v ponovnosnidenje. Ugotovili smo, da čehočemo imeti prijatelja, moramonekomu biti prijatelj. Na ta načinso naša srečanja obrodila sadovetesnega prijateljstva, ki smo gapoimenovali »sapica prijateljstva«.Organizirali smo tudi druženje natemo »Z roko v roki z dedkomin babico skozi park – nekoč«.Skupaj smo spoznali park nekočin danes ter prisluhnili razlagikustodinje Tamare Andrejek.Spoznali smo mnoge zanimivostiparka. Še posebej zanimiv je bilpodatek, da so drevesa v njem staraže okrog tristo let. Kustodinjanas je povabila k zanimivi detektivskidelavnici, ko smo s starihfotografij parka ugotavljali, kajdanes stoji na tem mestu. Takosmo odkrili, da je na mestu otroškegaigrišča bila nekoč konjušnica,zgradba Zdravstvenega domaMurska Sobota pa je nudila domtakratnemu osebju gradu in vrtnarjem.Dedki in babice so razlagopopestrili s svojimi spomini.Tako so se spomnili kamniteploščadi, na kateri jih je pričakalaplesna glasba in kjer so se zavrteliob marsikateri takrat priljubljeniviži. V park jih je nekoč vodil leseniprehod. Bili smo lačni vsakegaspomina, vsake razlage in smo jimpozorno prisluhnili. Smo pa želelitudi mi povedati zgodbo parka,kot ga poznamo danes, zato smobabice in dedke povabili v izbranikotiček, kjer imamo že vse šolskoleto učilnico v naravi. Kustodinjanam je razložila, da je v našem kotičkubila nekoč mlaka, zato smobili še posebej veseli, da smo siprisvojili kotiček, ki se spreminja.Danes ima v njem vsak od nasizbrano drevo, ki ga opazuje inskrbi zanj. Tako smo lahko svojemudrevesu predstavili še dedkain babico ter dejavnosti, ki jihizvajamo v kotičku. Ob zaključkudruženja smo se v parku tudisproščeno razgibali. Dan je minilv prijetnem druženju in sprehoduskozi park, domov pa smo vsiodšli bogatejši za nova spoznanjain doživetja. Naša doživetja lahkole še strnemo v misli indijskegapregovora:»Povej mi dejstva in se jih bomnaučil. Povej mi resnico in bomverjel. Povej mi zgodbo in ta boživela v mojem srcu za vedno.«Simona Šeruga in Ingrid Hari,OŠ III Murska Sobota»Dan za spremembe –premagajmo osamljenost«»Prijateljstvo se rodi, se smeji inmežika kot čudežno sonce izpoddežnika.« Učenci 3. B-razreda tretjeosnovne šole smo se z učiteljicoSimono Šeruga in vzgojiteljico IngridHari odzvali povabilu Slovenske filantropije,ki že tretje leto zaporedorganizira poseben dan in ga imenujedan za spremembe.Letošnji naslov je bil»Premagajmo osamljenost«.Obiskali smo oskrbovance vDomu za starejše občane vRakičanu in jih razveselili s kratkimkulturnim programom. Splesom in pesmijo smo marsikateremuizvabili solzo sreče in nasmehv zahvalo, da tudi najmlajšine pozabljajo na ljudi okrog sebe,še posebej ne na osamljene. Tadan je obogatil vse, tako starejšekot mlajše, saj smo se družiliob družabnih igrah in pomerilimoči v kegljanju. Spoznali smotudi njihove hišne ljubljenčke,ki s svojo prisotnostjo polepšajobivanje v domu.Prav zaradi našega obiska smobili s strani Slovenske filantropije,ki je bila organizator projekta,nagrajeni, zato smo bili vponedeljek, 21. maja, vabljeni vLjubljano na sprejem, kjer nasje sprejela častna pokroviteljicanatečaja, soproga predsednikaRepublike Slovenije in ambasadorkaprostovoljstva BarbaraMiklič Türk. Sprejem je bil vMestnem muzeju Ljubljana. Posprejemu s podelitvijo simboličnihnagrad je sledil ogled muzeja.Kustodinja se je z nami sprehodilaskozi tematsko razstavo »Stariobrazi Ljubljane«. Ta dan nambo vsem ostal v lepem spominu,saj smo doživeli zanimivo in nepozabnoizkušnjo. Spoznali smo,da nam prav takšni dogodki, kijih organiziramo sami, prinesejonepričakovano darilo, ki je zavitov papir novega prijateljstva.Učenci 3. B,OŠ III Murska Sobota21 junij 2012 |

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,ZNANOST, KULTURO IN ŠPORTVSEŽIVLJENJSKOUČENJE – UČENJE ZA ŽIVLJENJEVseživljenjsko učenje postaja v hitro spreminjajočem sesvetu vse pomembnejše. Stalno izpopolnjevanje znanja,spretnosti, veščin in kompetenc posameznika utrjuje vživljenjskih okoliščinah, kot so iskanje oz. ohranjanjezaposlitve, prostočasne aktivnosti, prostovoljno delo inpodobni. Vseživljenjsko učenje tako pomeni vsako aktivnost,s katero ohranjamo ali pridobivamo nove spretnosti,znanja, veščine. Vseživljenjsko učenje nam pomaga, današe znanje ne zastareva prehitro. Pomaga nam ohranjati»intelektualno kondicijo« in stik z aktualnim razvojem nanašem področju.Osnovni namen projekta »Center vseživljenjskega učenjaPomurje – CVŽU Pomurje« je povečevanje vključenosti čimvečjega števila prebivalstva v različne oblike vseživljenjskegaučenja s posebnim poudarkom na neformalnem učenju inuporabi računalniške IKT-tehnologije. Projekt pomeni nadgradnjoin poglabljanje izvajanja dejavnosti projekta ISIO indosedanjega dela Svetovalnega središča Murska Sobota, pravtako pa pomeni nadgradnjo in dopolnitev projekta »CenterVŽU Prekmurje«, ki je v prejšnjem programskem obdobju delovalv okviru Razvojne agencije Sinergija. V okviru projekta sebodo obnovile in na novo vzpostavile točke vseživljenjskegaučenja (TVŽU) za celotno regijo. Poleg informiranja, svetovanjain motiviranja za izobraževanje in učenjese bodo v okviru projekta stalno izvajalipredavanja in delavnice po tematskihsklopih. Udeleženci se bodo učili o tem,kako se učiti, kako pripraviti svoj portfolio– mapo o pridobljenih znanjih – z namenomvečje konkurenčnosti posameznikapri iskanju zaposlitve. Učili se bodos pomočjo računalniške tehnologije invpeti bodo v razne oblike neformalnegaučenja skladno s potrebami lokalnegaokolja in opredeljenih ciljnih skupin. Navseh točkah vseživljenjskega učenja sebodo kontinuirano odvijale kreativnein izobraževalne delavnice glede na tematskesklope. Projekt je podprt tudi naspletu, tj. na spletnem CVŽU-portalu, kjerse lahko vsi prebivalci regije informirajo o dogajanju v okviruCVŽU. Na voljo so jim učna gradiva in različne tehnike samostojnegaučenja s pomočjo računalniške tehnologije.V Centru vseživljenjskega učenja Pomurje vam lahko pri vašemučenju na celotni življenjski poti pomagamo. Obiščite točkevseživljenjskega učenja pri partnerjih projekta ali obiščite spletnostran www.cvzu-pomurje.si, kjer so objavljene informacijeo dogajanju na področju vseživljenjskega učenja.| junij 201222

Sprejem v organizacijoRdečega križaAKTUALNOske izkaznice in majhna darila.Na koncu smo se še posladkali.Tega dne sem bila zelo vesela.Ponosna sem, da sem postalačlanica Rdečega križa, in upam,da nas bo članov čedalje več.Vita Škarabot,mlada članica Rdečega križa,Osnovna šola II Murska Sobotaveliko prijetnih trenutkov ter jimdali občutek, da se vedno najdenekdo, ki želi pomagati. Vse tosmo odpeljali na območno zvezoRdečega križa v Murski Soboti,kjer bodo stvari razdelili otrokom,ki jih potrebujejo.Učenci se zelo dobro počutimo.Pomagali smo otrokom, ki testvari potrebujejo.Ta teden smo bili sprejeti v organizacijoRdečega križa. GospodFilip Matko nam je predstavilzgodbico o Križem kapici, kigovori o deklici, ki je pomagalapoškodovanemu zajčku, da gani pojedel volk. Volku je razložila,da se tistemu, ki nosi znakRdečega križa, ne sme nič zgoditi.Pogovarjali smo se o tem, damoramo biti vsi člani organizacijeprijatelji in si moramo medseboj pomagati.Na sprejemu smo vsi prejeli član-Mladi člani Rdečega križa z drugeosnovne šole smo že peto letopo vrsti izvedli dobrodelno akcijoza otroke. Odziv je bil zelo dober.S ponosom lahko povemo,da smo zbrali veliko lepih igrač,zanimivih knjig in prijetnihoblačil. Z njimi bomo razveselilimnogo otrok in jim pričaraliMaj Tibaut,mladi član Rdečega križa,Osnovna šola II Murska SobotaFilm Osnovne šole IIMurska Sobota »Štraf«Film druge osnovne šole »Štraf«je nastal v okviru javnega razpisaG-rajskega festivala, mednarodnegafestivala naravoslovnega filma inosveščanja o trajnostnem razvoju.Namen mladinske kategorije jespodbujati mladino, ki je šele napragu spoznavanja ekoloških prizadevanjin filmske umetnosti.Idejna zasnova filma temelji nacountry pesmi Curlyja Putnama,ki jo je leta 1964 prvič uglasbilJohn Darrell in je v interpretacijiToma Jonesa postala svetovni hitin evergreen.Zgodbo o hrepenenju kaznjencasmo prenesli na sodobno ekološkotematiko, kar v prekmurskemdialektu povzema tudi naslov– »Štraf« (kazen, rana, pot).Menimo, da se film premišljenosklicuje na reference iz okoljevarstva,filma in glasbe ter spodbujaotroke in mladino k ustvarjanjuvideo in filmskih vsebin ter nagovarjatudi širši krog gledalcev.Film je na G-rajskem festivalu,ki je od 24. do 26. maja potekalpri Gradu na Goričkem,prejel nagrado strokovne žirije(Leon Krpič, Aleša Valič, VojkoAnzeljc) za najboljši kratki film vkategoriji Junior ter priporočiloza prijavo filma na »Green screenFest« v Beogradu. Predstavnikibeograjskega festivala so z namiže stopili v stik, nam tudi čestitaliter film sprejeli med tekmovalnefilme. Iskrene čestitke smo prejelitudi s strani Aljoše Bagole,kreativnega direktorja Pristopa.V filmu nastopajo Alen Lončar,Gašper Marič, Tim Hajdinjak,Jaka Ambruš, Sara Flegar, NinaBabič, Sanja Toplak, TomažPeček, Špela Kozar, BogomilaKuhar, Tjaša Flegar in Iva Gabor.Film si lahko ogledate na medijskispletni strani OŠ II Murskasobota www.solazaradovedne.si,kjer smo že objavili čez sto videovsebin.Priredba in besedilo glasbe:Marko Wolf; harmonika: GašperMarič; glas: Matej Lopert; Ton:Marko Wolf (snemano v pisarniravnateljice); kamera: MarkoWolf, Gašper Marič; montaža:Marko Wolf; prevod: KlaudijaBerden; scenarij: Matjaž Gederin Marko Wolf; režija: MarkoWolf in Matjaž Geder; produkcija:OŠ II Murska Sobota v sodelovanjus PNV Group.Marko Wolf,Osnovna šola II Murska Sobota23 junij 2012 |

AKTUALNOKalejdoskop dogodkovv Centru za starejše Murska SobotaMarta FerencekLetos je leto medgeneracijske solidarnosti,ki nosi sporočilo družbi, dasi prizadevamo za solidarnost medvsemi generacijami.To poslanstvo uresničujemotudi v Centru za starejše MurskaSobota, in sicer s kalejdoskopomdogodkov, ki se zvrstijo skozi vseleto. Letos se je že odvilo kar nekajprireditev, ki so združile vsegeneracije. Za velikonočne praznikesmo barvali remenke inobujali spomine na stare običaje,20. aprila so nas obiskali otrocivrtca Lavra iz Murska Sobote. Vaprilu sta vodenje domskega pevskegazbora prevzeli prostovoljkiDruštva upokojencev MurskaSobota. Obenem tudi sodelujemoz Ljudsko univerzo MurskaSobota, v aprilu se je začela novaaktivnost, program Nevrobika,kjer urimo sive celice.21. aprila je potekala vseslovenskaakcija »Dan za spremembe«.Tudi v Centru za starejše MurskaSobota je skupina prostovoljcevin prostovoljk Osnovne šole IIiz Murske Sobote z imenom»Friške rožice« pod mentorstvomDušanke Horvat popestrila stanovalcemdopoldan z družabnimidejavnostmi in druženjem.Pod sloganom akcije »Dan zaspremembe, dan na poti v povezanodružbo« so mladi prostovoljcistanovalce Centra zastarejše Murska Sobota razveseliliz majhnimi ročno izdelanimipozornostmi ter se z njimi vsproščenem vzdušju pomerili vkegljanju.Zlata porokazakoncev TošičZlati jubilejzakoncev Müller50 let skupnega življenja stav soboto, 12. maja, obeležilaMarija in Živan Tošič izČernelavcev. Zlatoporočencasta jubilejno obletnico proslavilav krogu svojih dragih, s katerimista se veselila do poznihvečernih ur. Pozitivna energijain nasmeh na licu ju spremljatakljub nemajhni starosti in velikimživljenjskim preizkušnjam.Pravita, da se prav v tem skrivarecept za tako dolgo in srečnoljubezen. Pa morda tudi v temreku, ki ga Živan včasih hudomušnopove v svoji materinščini:»Državu čuvaj od neprijatelja,a ženu od prijatelja!«Maja sta 50-letnico porokepraznovala zakonca Müller izKroške ulice v Murski Soboti.Marija, rojena Vogrinčič inFranc, oba iz Ropoče, sta si vMurski Soboti našla zaposlitev,Marija je bila delavka, zaposlenana Petrolu, Franc izučen tesarpa je bil delovodja pri podjetjihKomunala in takratnemPomurju. V zakonu so se jimarodili trije sinovi Franc, Janezin Milan. Praznični dan zlategajubileja sta praznovala in preživelav krogu svojih najdražjih,skupaj s sinovi, snahami in petimivnuki, ki ju vsak dan znovarazveseljujejo.| junij 201226

Prostovoljskaizmenjava starejšihAKTUALNOBrigita BavčarŽupan Anton Štihec je v začetkujunija sprejel delegacijo petih prostovoljceviz severne Italije in štirihdomačih prostovoljk ter prevajalke inkoordinatorice iz Hiše Sadeži družbe.V njej Slovenska filantropija izvajaprojekt prostovoljske izmenjavestarejših »Grudtvig«, ki ga financiraEvropska komisija in se bo jeseninadaljeval na italijanskih tleh obComskem jezeru.Namen obiska italijanskih prostovoljcevv času od 21. majado 10. junija je bila izmenjavadobrih praks in izobraževanjana področju medgeneracijskegaprostovoljstva v Hiši Sadežidružbe in na terenu. Tako so siitalijanski prostovoljci ogledalimesto in kulturne ustanove vnjem, obiskali katoliško in evangeličanskocerkev ter na sprejemupri županu pridobili podatkeo mestni občini in pokrajini obMuri. V hiši prostovoljstva obUlici Štefana Kovača so bile včasu obiska številne delavnice,med drugim tudi kuharske inšiviljske ter ustvarjalne v drugihročnih spretnostih, gostje paso se navdušili nad videnim vPokrajinskem muzeju in GalerijiMurska Sobota. V okviru skrbnopripravljenega programa jebil tudi obisk Maribora in Ptuja,Pomelaja v Polani in lončarstvav Filovcih ter največjega graduna Slovenskem pri Gradu naGoričkem. Poleg Akvilovih freskv martjanski cerkvi sta jih navdušilanedeljska maša župnika, ki jez njimi komuniciral v italijanskemjeziku, ter predstavitveninagovor škofa evangeličanskecerkve v Moravskih Toplicah. Vtamkajšnjem turistično-informacijskemcentru so pridobiliobilo promocijskega gradiva,Terme 3000 pa obiskali tudi vprostem času, tako kot zdraviliščev Radencih. Največ časa soprostovoljci iz Italije prebili vMurski Soboti, kjer so bivali vdijaškem domu in se na večerjahseznanjali s kulinarično ponudbov mestu in okolici, kosila paso jim pripravljali v Hiši Sadežidružbe. Nekaj italijanskih specialitetso pripravili tudi sami in se zveseljem odzivali na osebna vabilagostiteljev ter se udeležili sobotnegaposlovilnega piknika. Danprej so obiskali še prvo osnovnošolo, ki je tako kot Društvo upokojencevMurska Sobota in mestnaobčina partner v pilotskemprojektu, s katerim je Slovenskafilantropija pridobila evropskasredstva za najem in dejavnost vhiši na Štefana Kovača 22.Če sodimo po iskrenih odzivihin zahvalah, so bili italijanskiprostovoljci navdušeni nad našogostoljubnostjo, pa tudi nad programomizmenjave s poudarkomna dejavnosti prostovoljcev inpozornostjo, ki so je bili deležni.Tudi v uradu župana, kjerje nastala skupinska fotografija.V okviru projekta izmenjavestarejših »Grudtvig« je bilo vHiši Sadeži družbe pet prostovoljceviz severne Italije: FloraNava z doktoratom iz vzgoje inizobraževanja zdaj kot upokojenkapoučuje italijanski in latinskijezik ter geografijo in zgodovino.Graziella Vimercati je bila bančnauradnica, ki sedaj prevažastarejše pomoči potrebne ljudi vokviru prostovoljne organizacijeAuser. Zanjo dela tudi upokojenikomercialist-bančnik EmilioFrassi v klicnem centru in se naterenu druži s starejšimi ljudmi,ki potrebujejo pomoč na domu.Luciana Camarata je likovna učiteljica,ki po upokojitvi prostovoljnopoučuje na srednji šoli, vkateri je bila zaposlena. GiorgioMattaioli pa je kvalificirani kemik,ki je delo v industriji poupokojitvi nadomestil s prevozi,saj je prostovoljni šofer reševalnegavozila. Vsi našteti so se v okvirutritedenske izmenjave izkazalis kuho italijanskih specialitet inpredstavitvijo vezenin z območjaob Comskem jezeru. Znano turističnoobmočje ob jezeru, ob kateremso vile znanih umetnikov,so predstavili v promocijskemfilmu, sicer pa so se vključevaliv aktivnosti tukajšnjih humanitarnihorganizacij, ki v svojedelo vključujejo prostovoljce.Tako pri Društvu upokojencevMurska Sobota, Varstvenodelovnemcentru v MurskiSoboti in Mariboru (Polž) ter priOptimistih na Ptuju. Seznanili sose z dejavnostjo Društva RomaniUnion in sožitjem predstavnikovrazličnih verskih skupnosti naobmočju Prekmurja. Italijanskiprostovoljci so sodelovali pri delavnicahpletnje košar iz šibja inpriprave zeliščnih namazov tervsakodnevne domače kuhe zanjein ostale, ki so pomagali pri organizacijiizletov in prevajanju izitalijanskega in angleškega jezika.Slednji je uradni jezik izmenjavestarejših v okviru projekta, ki gavodi in izvaja Slovenska filantropijain se bo v jeseni nadaljevalv severni Italiji, kamor bo odpotovalošest prostovoljk iz HišeSadeži družbe.27 junij 2012 |

Galerija Murska Sobota se z »zbirko leta«uvršča na evropski kulturni zemljevidKULTURAŠpela HorvatV Galeriji Murska Sobota bodo vsedo 4. julija na ogled dela iz stalnezbirke Muzeja za konkretno umetnostIngolstadt.Murska Sobota je zame velikopresenečenje, je na otvoritviomenjene razstave v GalerijiMurska Sobota povedal programskidirektor Evropske prestolnicekulture Mitja Čander.»Pred enim letom sva se z direktorjemgalerije pogovarjala,da razlika med lokalnim in globalnimdanes ne pomeni veliko.Potem ko smo si lansko leto recimoprav tukaj ogledovali delanajvečjih svetovnih mojstrov, into v nekem kraju, za katerega bisi lahko vsi mislili, da je mordanepomemben, se lahko danesvprašamo, kaj je za nas splohpomembno. Ugotovimo, da solahko velike zgodbe skrite tudiv na videz malih krajih,« je opomenu razstave in s tem sameMurske Sobote na vseslovenskemin evropskem zemljevidu kultureizpostavil Čander. Galerija ponjegovem mnenju prav z evropskopomembnimi razstavamipridobiva vedno večje reference.In to po zaslugi vodstva, šedoda programski direktor EPK,v okviru katere je razstava tudinastala.Direktor murskosoboške galerijeRobert Inhof pravi, da je tokratnarazstava nacionalnega pomena,gre namreč za dela klasikovevropskega geometrizma, ki sov svojem delovanju zasledovalištiri osnovne postulate konkretneumetnosti: diagonalo, kvadrat,krog in trikotnik. Muzej konkretneumetnosti iz Ingolstadta jeeden najpomembnejših evropskihmuzejev za omenjeno umetnost.»Na razstavi niso delapriznanih avtorjev, to so delaklasikov visokega modernizma.To ni 'ž-klasa', to je prva liga. Toso temeljna dela, ki jih najdete vvseh evropskih pregledih sodobneumetnosti,« še doda Inhof.Na otvoritvi razstave je županAnton Štihec o Galeriji MurskaSobota govoril s ponosom, zato pa ima, pravi, več razlogov.»Med drugim je galerija delprojektov Evropske prestolnicekulture, današnja predstava paje vsekakor med vrhunci v temsegmentu umetnosti.« Dogodkaso se udeležili tudi predstavnikiiz Ingolstadta, sicer z mestno občinopobratenega mesta. Kot jepojasnil župan, je razstava na neknačin posledica odličnega sodelovanjain prijateljskega odnosamest in županov.S tem se strinja tudi direktor galerije,ki pravi, da so prav srečneokoliščine partnerskih mestMurske Sobote in Ingolstadtabotrovale, da sta Muzej za konkretnoumetnost in GalerijaMurska Sobota bistveno nadgradilain po svoje tudi negiralaoziroma izdatno prerasla preteklosodelovanje. »Partnerskimesti kot takšni namreč nistaveč prioriteta, saj se je sodelovanjemed muzejem in galerijorazvilo do visokega in izjemnoprofesionalnega sodelovanja, prikaterem štejeta samo izmenjavavrhunskih razstav in medkulturnidialog,« pove Inhof.Muzej konkretne umetnosti vIngolstadtu obsega blizu 700umetniških del, a je zaradi omejenostirazstavnega prostora naenkratrazstavljenih le od 70 do80 del, v murskosoboški galerijipa je tokrat razstavljenih 27 delevropskih umetnikov konkretneumetnosti. Tako se predstavijoJosef Albers, Max Bill, MarcoCasentini, Ernst Geitlinger,Hans Jörg Glattfelder, KunoGonschior, Hajo Hangen,Heinrich Heidersberger, LaliJohne, Rudolf Kämmer, AtillaKovács, Richard Paul Lohse,Leinhard von Monkiewitsch, Janvan Munster, Aurelie Nemours,Bridget Riley, AleksanderRodčenko, Paolo Sheggi, AntonStankowski, Henryk Stazewski,Klaus Staudt, Peter Staechelin,Milos Urbasek, Victor Vasarelyin Peter Weber.Konkretna umetnost se je razvilav prvih desetletjih 20. stoletja inje predstavljala novo usmeritevopazovanja umetnosti, ki je pripeljalado radikalnega odpovedovanjatakratnim umetniškimizrazom. Za konkretno umetnostje značilno, da na slikahne zaznamo predmetov, zgodbeali portretov. »Ta umetnost seukvarja samo s svojimi umetniškimisredstvi, z barvo, obliko,kompozicijo, ritmom, linijo.Konkretno umetnost prepoznamopo tem, da ne predstavlja ničdrugega kot samo sebe«, je meddrugim pojasnil Rasmus Kleine,kurator Muzeja za konkretnoumetnost Ingolstadt.Foto: Walter Schneeweis29 junij 2012 |

KULTURAKo se zlijeta digitalnain klasična glasbaŠpela HorvatHarmonija zvokov godalnegakvarteta A la Strings ob spremljavimojstrov mešalne mizeje zbranim 11. maja na grajskemdvorišču pustila nepozabneobčutke.Da je bila mešanica kulturnihzvrsti še bogatejša, sta poskrbelanekdanja svetovna prvaka vargentinskem tangu BA Tango,posebno vzdušje pa je pričaraltudi performans zračnih akrobatovna svili Trupa Aduta.Osrednjega izvajalca, A la strings,sestavljajo Petra Stane inBarbara Upelj na violini, ŠpelaPirnat na violi in Gorazd Strlična violončelu.Glasbeno-plesni dogodek »A lafetish« je bil izveden v sodelovanjuz Evropsko prestolnicokulture 2012 in Mestno občinoMurska Sobota.3. festival slovenskenarečne književnostiAleksandra GrahOd 17. do 19. maja so v MurskiSoboti in drugih krajih po Pomurjunarečne besede zvenele nekolikodrugače, saj se je odvijal narečnifestival Dialekta 2012, letos s številniminovostmi.Slavnostni začetek festivala se jeodvijal v salonu Murske republike,kjer so se zbrali sodelujoči literarniustvarjalci in se pripravili nanastope po osnovnih in srednjihšolah. V okviru Dialektinegaliterarnega popoldneva je bilapredstavljena pesniška zbirka»Kmični smej« Branka Pintaričakot posebna produkcija Dialekte2012, gledališka skupina s festivalaskečev »Prefrigani zgrebaš«pa je izvedla krajšo uprizoritev.Poleg uprizorjenega skeča je bilaletošnja novost festivala literarninatečaj »Jas/jes/ges/dža lajkan«,na katerem so s svojimi prispevkisodelovali pomurski srednješolciin osnovnošolci zadnje triade. Kotje povedal vodja organizacijskegaodbora Dialekte Franc Just, jetudi narečje lahko kultiviran govorin učinkovit literarni nagovor.Obenem je dejal, da narečja danesmorda še vedno vzbujajo kulturnepomisleke, a ravno Dialekta nasprotnodokazuje, da so takšni pomislekineutemeljeni. »Temeljnicilj Dialekte je še naprej, da zizmenjavo izkušenj med samimiustvarjalci narečne književnostiter z dialogom z literarnovednimistrokovnjaki in dialektologispodbuja literarno-estetsko kakovostnonarečno ustvarjanje inomogoči premislek njegove kulturnevloge v sodobnem času inprostoru,« je dejal Just. V okviruliterarnega performansa »Mojabeseda iskri v tvojih očeh, tvojabeseda pozvanja v moji duši«, kije potekal v Mikku, so bile medavtorje prispevkov razdeljenetri enakovredne nagrade in posedem knjižnih nagrad. Žirijav sestavi Miran Korošec, VesnaRadovanovič in Irena Štuhec jemed osnovnošolskimi prispevkinagrade prisodila Tini Bukovič,Katji Beöke in Sari Nasevski.Sedem knjižnih nagrad so prejeliAntonija Recek, Luka Gomboc,Filip Dora, Monika Šparaš, JanSuša, Nadja Gomboc in EvelinHuber. Žirija v sestavi FeriLainšček, Norma Bale in SimonaCizar je med srednješolskimiprispevki nagrade podelila IviDrvarič, Kaji Bakan in Ani MariKoroša. Sedem knjižnih nagradpa so prejeli Doris Horvat, NejcČernela, Patricija Bokan, SimonaAlbert, Vanja Beznec, SanjaČahuk in Rok Ficko. Med vsemiizbranimi nagrajenci je absolutnazmagovalka postala Iva Drvaričs prispevkom »Fsaki človik nosiv sebi svojga žitka pripovid«. Popodelitvi nagrad so mlade ustvarjalcezabavali prekmurski reperjiMC Beno, MC Kiki, MC Dekoin MC Papa. Literarno-glasbenodogajanje v Mikku je spremljalapredstavitev alternativne pripravehrane, kjer so si obiskovalci na t. i.Dialektinem senju lahko ogledalirazlične eko stojnice, s katerimi sose predstavili medičar, zeliščarji,konopljar, langašije in testeninar.| junij 201230

Pacevglasbeni majKULTURAAleksandra GrahV Pomurju je od 24. do 27. majapotekal že 12. festival resne glasbe– Pacev glasbeni maj 2012, v okvirukaterega je bil zaokrožen tudi 160.koncert resne glasbe.Štiridnevni festival resne glasbe,ki je potekal v večjih pomurskihkrajih, in sicer v Murski Soboti,Beltincih, Gradu na Goričkem,Veržeju, Ljutomeru, GornjiRadgoni in Moravskih Toplicah,pa tudi izven meja, v Monoštruna Madžarskem, je znova ponudilposebno kulturno doživetjeza ljubitelje resne glasbe, ki se nezadovoljijo s klasičnimi kulturnimiprireditvami. V Murski Sobotise je festival pričel s koncertomskladatelja filmske in resne glasbeChrisa Jarretta, ki je na koncertuzbranim poslušalcem pričaral klasičnoglasbo s svobodno jazzovskoimprovizacijo. V Klubu PAC jevelik aplavz požela tudi pianistkamadžarskega rodu Rita Kinka, kije svoj prvi klavirski recital odigralaleta 1975 in je od takratnastopala v vseh jugoslovanskihglasbenih središčih ter drugod posvetu. Organizatorjem je na festivaluspelo privabiti tudi ansambelSlowind, ki ga sestavljajo solistiOrkestra Slovenske filharmonije,Stefana Dohra in Komorni godalniorkester Slovenske filharmonije,Trio Viribus Unitis terčlane mlade instrumentalne zasedbe– Wiener Klangkommune.»Do sedaj so na festivalu nastopilivrhunski domači in tuji poustvarjalci:od solistov, komornihansamblov, komornih orkestrovdo pevskih zborov. V programskipolitiki koncertov smo se vednotrudili, poustvarjalce pa usmerjali,da svoje programe, ki jih tukajpredstavljajo, ne prilagajajo okolici.Pogovarjali smo se o tem, dasi naš človek ravnice zasluži istein podobne programe, kot so jihdeležna največja glasbena središčav Evropi in širše. Zato smo z njihovopoustvarjalno genialnostjozadoneli sodobno, edukativno,zgodovinsko in svetovno,« jePacev glasbeni maj komentiralumetniški vodja Slavko Šuklar.Slikarstvo ob vodiJožeta DenkaAleksandra GrahAkademski slikar Jože Denko jev Galeriji Robin na ogled postavilslike, ki prikazujejo pomemben delnjegovega ustvarjanja, kjer se njegovoslikarstvo dotakne dogajanjaokrog vode, še posebej njemu ljubereke Mure.Minula razstava v Galeriji Robinje posvečena vodi in spominomna reko Muro, kar odražajo žesami naslovi razstavljenih del,kot so denimo »Šefe na Muri«,»Razpadajoče šefe«, »Skelet šef«,»Čakajoče šefe«, »Šefe v megli«,»Šefe ob sončnem vzhodu«, »Šefeob zahodu«. Vse se vrti okrog»šef«. »V obdobju, ko smo motikozamenjali za računalnik, sose 'šefe' kot ostanki nekdanjebitke z Muro potapljali v mrtvicahreke Mure. Nam – otrokomsedemdesetih – pa nudili zabavo.Z njimi smo se vozili po vodi,iskali kotičke za ribarjenje, igro,pustolovščine, ljubezen in stik znaravo in njenimi čuti: čutomtišine, vlažnosti, čutom lesa indrsenja nad vodo, čutom pustolovca,«se je spominjal Denko. Narazstavi so bili poleg Denkovih»šef na Muri« prikazani še motivimize, naslikane v olju na platnuoz. akrilu na platnu. Vendar paprevladujejo motivi slikarstva obvodi, o kateri Denko razmišlja:»Voda – vir življenja, navdihknjiževnikom, motiv slikarjem.Voda je svetloba, odsev, zrcalo, jevalovanje, tekočina, H2O. Vodaje v akvarelu, akrilu, je v temperiin grafiki. Voda je v pogledu skoziokno ateljeja, spalnice, pred teraso;je v lončku pred slikarskimstojalom in v kozarcu na mizi –za odžejanje. Oblak nad manoin megla okrog mene sta polna– vode. Lahko je deroča ali mirujoča,lahko pozibavajoča se – takokot nekdaj 'šefe' na Muri.«31 junij 2012 |

KULTURAKrstna izvedba baletov»Cirkus« in »Te vidim«Aleksandra GrahV Gledališču Park je bil predstavljenskupni projekt glasbenih šol partnerskihmest Evropske prestolnice kulture»Glasba brez meja«, na kateremsta bila prvič izvedena dva baleta.V prvem delu programa seje s koncertom predstavilaGlasbena šola Slovenj Gradec.Drugi del programa je bil namenjenkrstni izvedb dveh baletov– »Cirkus« in »Te vidim«.Prvi je napisan v štirih slikah zanajmlajše plesalce, kjer so nastopiliposkočni in igrivi klovni,neustrašni vrvohodci, spretniakrobati in žonglerji. Balet»Te vidim« je nastal po predlogislovenske narodne pravljice,uprizoritveni koncept baleta jedelo Ljiljane Keča Rošker, koreografijo»Cirkusa« pa je napisalaMihaela Matis. »Gledena to, da smo v projekt vložiliveliko dela, truda in pozitivneenergije, je predstava, ki jeavtorsko delo Tjaše Žalik, pripravljenaprofesionalno. Prvič vMurski Soboti smo lahko pričatakemu dogodku, ki je v celotidelo zaposlenih na Glasbenišoli Murska Sobota,« je dejalaravnateljica Glasbene šoleMurska Sobota Erna Lukač.Baleta sta delo baletnega oddelkaGlasbene šole MurskaSobota, ki deluje že od leta2000, prepoznaven pa je postals predstavo »Hrestač«. Glasboza omenjena baleta je ustvarilaTjaša Žalik, komponistka inučiteljica predšolske glasbenevzgoje, glasbene pripravnice,nauka o glasbi ter solfeggia vmurskosoboški glasbeni šoli.Baleta je z glasbo spremljalsimfonični orkester glasbenešole pod vodstvom dirigentkePolone Žohar.Koncert zborov in orkestrovGlasbene šole Murska SobotaAleksandra GrahGlasbena šola Murska Sobota jepripravila koncert, na katerem sosvoje delo predstavili vsi njeni zboriin orkestri.V prvem delu programa je nastopilotroški pevski zbor podvodstvom mentorice FeliciteHeric Taškov, nato je sledil nastopmladinskega pevskega zborapod mentorstvom GabrieleBratina. Otroški pevski zborje na klavirju spremljala JulijaKunova, mladinskega pa OlgaKous. V drugem delu programaje nastopil harmonikarskiorkester pod mentorstvomDanijela Matkovića, takojza njim pa godalni orkesterpod vodstvom Polone Žohar.Zadnji del koncerta je bil namenjennastopu simfoničnegaorkestra, ki deluje že pet let, vnjem pa sodelujejo bolj nadarjeniučenci in učenci, ki so žezaključili glasbeno šolanje. Doleta 2010 sta bila mentorja orkestraPolona Žohar za godalain Željko Ritlop za pihala, trobilain tolkala, ki je bil hkratidirigent orkestra. Od leta 2010je mentorstvo za pihala, trobilain tolkala prevzel Boštjan Lašič,Polona Žohar pa je prevzeladirigiranje orkestra. Letos je vsimfoničnem orkestru že večkot 40 članov. Kot zadnji so sepredstavili člani pihalnega orkestrapod vodstvom BoštjanaLašiča.| junij 201232

Mura v Evropo,Šimundža trener tudi v prihodnjeŠPORTSmiljan KuharČrno-belim je uspelo doseči, kar sonavijači čakali že vse od leta 1998:Mura bo ponovno nastopila v Evropi!V evropskem tekmovanju v prvemdelu kvalifikacij tokrat ne bo nosilka,na njeni klopi pa bo tudi v prihodnjisezoni sedel eden tvorcev uspeha,trener Ante Šimundža.Za navijači Mure so dolgi tedninegotovosti in ugibanj. Najprejso čakali, ali se bo Muri uspelouvrstiti na mesto, ki vodi vEvropo, nato na tekmovalnolicenco in na koncu čakali šeodgovor na vprašanje, kdo bomoštvo vodil v prihodnji sezoni.Zadnji krog Prve lige je prineselpravo dramo, kjer so na koncukrajšo potegnili nogometašiKopra, medtem ko so se murašiveselili uvrstitve v Evropo.Šimundževi varovanci so za nogometašiz Obale pred zadnjimkrogom zaostajali za točko, zatoso za uvrstitev v Evropo potrebovalizmago nad Celjem, medtemko Koprčani ne bi smelislaviti v Mariboru. Črno-beli sosvoje delo opravili z odliko inzmagali s 3:0, potrebovali pa sotudi nekaj pomoči boginje srečeFortune. Slednja jim je priskočilana pomoč tik ob koncu srečanjav Ljudskem vrtu, ko so domačiproti Kopru izenačili in Muriomogočili nastop v evropskihpokalih.A kljub vsemu še ni bil čas za pravoveselje, saj je zaradi finančnihtežav bila vprašljiva pridobitevlicence, kar bi Muro, ob neugodnemrazpletu, pahnilo v prepad.Toda na srečo tistih, ki stiskajopesti za fante s Fazanerije, se toni zgodilo. Mura je namreč obpomoči lokalne skupnosti uspelapriti do prepotrebnih finančnihsredstev in pridobila licenco tudiza prihodnjo sezono. Potem ko jezeleno luč za nastopanje v Evropidala še Uefa, je postalo jasno, dabodo črno-beli prvič po štirinajstihletih ponovno nastopili vevropskih pokalih. Vodstvo klubaje za tekme v Evropi prijavilostadion v Lendavi, saj Fazanerijaza zdaj ne ustreza vsem kriterijem,toda predsednik Topič ševedno verjame, da bi evropsketekme ob pravočasni odpravipomanjkljivosti vseeno lahkoodigrali v Murski Soboti.V tednu po zaključeni redakcijiSoboških novin bi črno-beli moralizačeti s pripravami na novosezono, ena najpomembnejšihodločitev Mure pa je zagotovota, da Ante Šimundža ostaja vMurski Soboti. Kot je povedalšportni direktor Igor Celec, soz mariborskim strokovnjakomnašli skupni jezik in tvorec letošnjihuspehov bo svoje delo vPrekmurju nadaljeval vsaj še enoleto. Točna sestava igralskega kadraše ni znana, največ zanimanjapa je trenutno za prvega strelcaekipe Nusmirja Fajića, ki si gaželijo nekateri slovenski in tudituji klubi.Ob vsem tem velja omeniti, daje na Fazaneriji v začetku junijapotekal tretji mednarodni turnirRadenska Open, ki ga je organiziralŠD NŠ Mura 05. V MurskiSoboti se je za žogo podilo okrog1200 mladih nogometašev, ki jihje s svojim obiskom presenetilkar selektor članske izbrane vrsteSlaviša Stojanović.35 junij 2012 |

ŠPORTPOVABILO K VPISU ABONMAJAV SEZONI 2012/13 ZA NOVE ABONETENove abonente bomo vpisovali pri blagajni Gledališča Park od 26. do 29. junija 2012 od14. do 17. ure. Izbirate lahko med dvema abonmajema:ABONMA DRAMA/KOMEDIJAVanj bo vključenih 6 predstav različnih žanrov - drama, komedija, mešani žanri. Namenjenje radovedni publiki, ki jo zanima gledališče v vsej svoji raznolikosti, prodornosti, inovativnostiin angažiranosti.ABONMA KOMEDIJAObsegal bo 6 predstav, ki so žanrsko podpisane kot komedija. Namenjen je publiki, ki jozanima, kako gledališče razmišlja skozi prizmo komičnega.Predstave se bodo v obeh primerih odvile enkrat mesečno, v času od oktobra 2012 domarca/aprila 2013.CENA ABONMAJA80 EUR, 72 EUR - upokojenci, dijaki, študenti: Za dijake in študente, ki so člani Klubaprekmurskih študentov 62 EUR. Cene vstopnic v prosti prodaji: 18 EUR, 16 EUR - upokojenci,dijaki, študentPROGRAM ABONMAJA DRAMA/KOMEDIJA 2012/13Izbrali smo polovico abonmajskih predstav, ki se bodo zvrstile od oktobra do decembra2012. Med njimi je predstava, ki bo pomenila presežek vsega gledališkega dogajanja vnašem mestu doslej, saj prihajata na soboški oder gledališki legendi svetovnega slovesaVictoria Chaplin (hči Charlesa Chaplina) in Jean-Baptiste Thiérée. Predstave, ki bodogostovale v letu 2013, bomo izbrali iz nove sezone 2012/13.OKTOBER 2012Choderlos de Laclos, Christopher Hampton: NEVARNA RAZMERJA - SNG Drama MARIBOR/ drama o erotičnih intrigahRežija : Aleksander Popovski. Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Ksenja Mišič, BarbaraRibnikar, Branko Jordan, Milada Kalezić, Eva Kraš, Maša Židanik, Matevž Biber.NOVEMBER 2012 - EPK MARIBOR 2012- projekt Oder med nebom in zemljoVictoria Chaplin in Jean-Baptist Thiérrée: NEVIDNI CIRKUS (Le Cirque Invisible)- Francija/ cirkuško-gledališka predstavaDECEMBER 2012Matjaž Zupančič: PADEC EVROPE SNG - Drama LJUBLJANA - ironični pogled na sodobnodružboRežija: Matjaž Zupančič. Igrajo: Aleš Valič k.g. Zvezdana Mlakar, Branko Šturbej, BojanEmeršič, Polona Juh, Maša Derganc, Gorazd Logar, Valter Dragan, Vito Weis k.g, Rok Vihar.PROGRAM ABONMAJA KOMEDIJA 2012/13Izbrali smo polovico abonmajskih predstav, ki se bodo zvrstile od oktobra do decembra2012. Med njimi je predstava, ki bo pomenila presežek vsega gledališkega dogajanja vnašem mestu doslej, saj prihajata na soboški oder gledališki legendi svetovnega slovesaVictoria Chaplin (hči Charlesa Chaplina) in Jean-Baptiste Thiérée. Komedije, ki bodogostovale v letu 2013, bomo izbrali iz nove sezone 2012/13.OKTOBER 2012po besedilu Dušana Kovačevića Balkanski špijon: BALKANSKA ŠPIJONKA - Špas teaterMengešRežija: Mustafa Nadarević. Igrajo: Ksenija Mišič, Mustafa Nadarević, Branko Šturbej, AlešValič, Vesna Vončina.NOVEMBER 2012 - EPK MARIBOR 2012- projekt Oder med nebom in zemljoVictoria Chaplin in Jean-Baptist Thiérrée: NEVIDNI CIRKUS (Le Cirque Invisible)- Francija/ cirkuško-gledališka predstavaDECEMBER 2012David Mamet: NOVEMBER, SNG Drama LJUBLJANA - strupena farsa o najvišji politikiRežija: Matjaž upančič. Igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, AndrejNahtigal.VEČ INFORMACIJPRI BLAGAJNI GLEDALIŠČA PARK MURSKA SOBOTA.AKTIVNOSTINA VODI, OB VODIV MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTAKAJAK KANU KLUB MURA KROGProgramVadba za vse kategorije na reki Muri, rekreativna intekmovalna dejavnost s kajaki in kanuji.Vožnja z gumijastimi čolniProstor za piknikePrireditve 30. 6. 2012: »Mura 2012« pri kroškem brodu18. 7. 2012: Vlečenje vrvi čez reko Muro:Prekmurci - PrlekiLokacijaInfoKlubski prostori pri kroškem brodu v Krogu, ki soprimerni tudi za piknike.V letu 2012 predviden program dela na mirni vodi- Gramoznica v Krogu.Štefan VargaGSM: 031 666 230E-pošta: stefan.varga@telemach.netSpletna stran: http://www.voznjapomuri.com/ŠPORTNO DRUŠTVO BAKOVCIProgramDruštvo se ukvarja z rekreacijskim in tekmovalnimprogramom v kajaku in kanuju.V vadbo vključujejo vse kategorije - program namirni in divji vodi.Spust po reki Muri z gumijastimi čolni.Prireditve 9. 6. 2012 ob 10. uri: 6. mednarodne policijskeigre na vodi, ŠRC Bakovci21. 7. 2012 ob 11. uri: Voda za vedno - Slovenskereke, Gornja Radgona - Bakovci21. 7. 2012 ob 14. uri: 17. Igre na vodi , ŠRCBakovciRekreativni spust po reki Muri pod okriljemKajakaške zveze Slovenije.LokacijaInfoGramoznica pri M.Soboti (rekreacijska in tekmovalnadejavnost kajaki in kanuji)Benjamin SakačGSM: 041 340 355E-pošta: benjamin.sakac@siol.netMiran Vereš (za spust po reki Muri)GSM: 041 380 268E-pošta: spustpomuri@gmail.comSpletna stran: www.spustpomuri.comKLUB JADRALCEV NA DESKI ŠTRK MURSKA SOBOTAProgram Jadranje na deskiIzposoja jadralnih deskLokacija Gramoznica pri M.SobotiInfo Alojz GrmičGSM: 041 716 588ŠPORTNO DRUŠTVO PRIJATELJEVRIBIŠTVA IN KAJAKAŠTVA KROGProgram Ribolov v ribniku Kanu KrogPonudba piknikov ob ribnikuPrireditve Tekmovalni program ob sobotahLokacija Ribnik KANU ob cesti, ki vodi proti kroškemubrodu.Info Koloman HorvatGSM: 031 311 156ŠPORTNA ZVEZAMURSKA SOBOTA| junij 201238

Veličastnagimnastična akademijaŠPORTGeza GrabarPo videnem v športni dvorani tretjeosnovne šole, kjer so se predveč kot 300 obiskovalci prvič v tejobliki širši javnosti, zlasti pa svojimstaršem in zainteresirani javnostipredstavili najmlajši, ki obiskujejogimnastični vrtec, deklice in dečkigimnastične sekcije ter dekliceritmične gimnastike – skupaj jih jebilo več kot sto, je skoraj neverjetno,kakšno pomembno poslanstvo napodročju te plemenite športne panogeizvaja njihova krovna organizacija– Društvo za športno rekreacijoMurska Sobota.V okviru društva delujejo trigimnastične sekcije –predšolskiotroci od tretjega do šestega letastarosti, športna gimnastika inritmična gimnastika.Gotovo ni odveč omeniti, da imaritmična gimnastika pod vodenjemšportne pedagoginje AniceDjordjevič v društvu daljšo tradicijoin za sabo, vedno znova,zelo uspešno delo. Športna gimnastika,ki je bila paradna disciplinapredhodnikov sedanjegadruštva, Sokolskega društva inTVD Partizan, je obudila svojeaktivnosti pred sedmimi leti.Mentorici sta Danijel Štraus, kitrikrat tedensko mlade prihajatrenirat iz Šentilja, in MilicaMenart, sedanja predsednicadruštva.Oba pri svojem delu dajeta zlastipoudarek na gimnastičnem vrtcuter s svojim vztrajnim delomvedno znova navdušujeta otrokein njihove starše. Slednjim, kakortudi drugim obiskovalcem, jebilo na predstavitveni prireditvitako iz prve roke prikazano, kajnajmlajši zmorejo.Pri delu z otroki se še kako opiratana strokovna dognanja, pokaterih izhaja, da razvoj gibalnihspretnosti najbolj strmo naraščado šestega leta starosti, saj sootroci v tem obdobju najbolj dojemljiviza sprejem raznovrstnihgibalnih informacij. Štraus inMenartova pri svojem delu dajetavelik poudarek zlasti na razvojtemeljnih sposobnosti koordinacije,kar dosegata z naravnimioblikami gibanja, kot so različneoblike hoje, teki, skoki, poskoki,plezanja, lazenja, valjanja,visenja, kotaljenja, hoje po vsehštirih naprej, nazaj, v stran, ki seizvajajo tudi ob uporabi različnihvadbenih rekvizitov, primernihza najmlajše. Vse to otrokuomogoča lahkotno in usklajenogibanje, saj je športna gimnastikaosnovni šport, ki razvija te spretnostiin osebnost otrok, ter nudiizhodišče za ukvarjanje z drugimišporti in življenje na višji ravni.Kot nam je pojasnil prizadevnitajnik društva in član izvršnegaodbora Športne unije SlovenijeJože Stvarnik, vadba poteka vzgradbi, ki jo še vedno poznamopod imenom Partizan, vMladinski ulici. Pred nedavnimje prešla z večinskim, 82-odstotnimdeležem v last sedanjegaDruštva za športno rekreacijo.Skupaj z našo lokalno skupnostjosi društvo prizadeva, da binepremičnina postala last občine,s katero bi zasnovali nadaljnjedelo. Društvo za športno rekreacijosi bo z dobrim in zglednimsodelovanjem z občino pri zagotavljanjustrokovnih kadrovprizadevalo, da bodo mladi šenaprej prihajali k športni vadbi zveseljem in odhajali z vadbe medsvoje starše zadovoljni.Da se je društvo, ki goji tudidruge športne panoge v osmihsekcijah in skrbi za športno rekreacijovseh kategorij prebivalstvapo interesni opredelitviposameznikov od najmlajših donajstarejših, tistega dne dostojnopredstavilo, priča tudi priložnostnarazstava, ki so jo pripraviliv avli pred telovadnico. To je bilzanimiv slikovni prerez razvojadruštva, ki je temelje delovanjapostavilo daljnega leta 1920.Foto: Tomaž Berke39 junij 2012 |

CIVILNA ZAŠČITAVaja evakuacije naSrednji zdravstveni šoliGeza GrabarNa pomen varnosti v javnih objektihob nesrečah z redno letno vajo v zadnjihletih opozarjajo prav na Srednjizdravstveni šoli, kjer imajo dvajsetoddelkov za štiriletna srednješolskaprograma zdravstvena nega in kozmetičnitehnik ter triletni programpoklicni bolničar-negovalec. Na šolije 518 dijakov in 45 zaposlenih, včasu vaje pa je bilo v objektu okrog300 ljudi.Vaja reševanja je del rednega letnegaprograma dela šole. Objekt je bilzgrajen leta 1973 in je zadnja letav procesu intenzivne prenove, prednekaj leti pa so na zunanjem deluobjekta postavili tudi kovinske požarnestopnice. Vajo vselej pripravijoproti koncu šolskega leta, kotudi dijaki novinci šolo dodobraspoznajo in se navadijo na novookolje. Kot je povedala ravnateljicaZlatka Lebar, prav nove generacijedijakov vsako leto terjajo, da vajoponavljajo iz leta v leto.Vaja je sredi aprila potekala obpredpostavki, da je zagorelo v prazniučilnici, iz katere se je vil gostin strupen dim. Požar je z dimomonemogočil možnost rešitve okrog30 dijakov v tem nadstropju po požarnihstopnicah. Gašenje z ročnimgasilnikom ni bilo uspešno. Še več,učitelj, ki je požar gasil, se je zaraditoplotnega udara, potem koje odprl vrata goreče učilnice, poškodoval.Kljub temu tajništvo šeobvesti o nesreči, kjer po internemrazglasu sporočijo naravo nesreče,sočasno pa pokličejo na številko112. Kmalu zatem se v evakuacijovključi vso osebje iz pritličja, in sicerprek glavnega vhoda, vodi pa joosebje, ki je odgovorno za gašenjezačetnih požarov in izvajanje evakuacije.Pri tem izvedejo tudi drugeukrepe za varnost in zdravje ljudi inreševalcev: izklopijo električni tokin s svetlobnimi kupolami sprostijoodvajanje dimnih plinov iz objekta.Hipotetično pride tudi do nekaterihdrugih ukrepov, da se dimne bi širil po objektu, žal pa pridetudi do poškodb in zastrupitev zdimnimi plini.Do prihoda gasilcev iz MurskeSobote, ki so v dveh ekipah poskrbeliza gašenje požara in reševanjeljudi z avtolestvijo, gasilci domačegadruštva PGD Rakičan pa sovstopili v objekt ter rešili ponesrečences stopnišča in šolskega hodnikav pritličju – oboji so kajpakimeli primerno osebno zaščitnoopremo z zaščitnimi maskami indihalnimi aparati, je učiteljica razreda,ki je ostal ujet v nadstropju,preprečila širjenje dima v njihovoučilnico z zatesnitvijo vrat s priročnimimokrimi krpami. Pri odprtemoknu je opozarjala na kraj, kjerje ujeta z učenci.Po evakuaciji so učitelji preverilištevilo dijakov, enako po uspešnemreševanju preverijo tudi osebje, kije bilo odgovorno za gašenje inevakuacijo. Ekipa prve medicinskepomoči šole je poškodovanimosebam nudila nujno prvo pomoč.Kot ocenjuje ravnateljica in vodjavaje Lebarjeva, je tudi letošnjavaja – ustrezen elaborat kot nujniučni pripomoček pri tovrstnih aktivnostihje pripravilo vodstvo šoleskupaj z odgovornim podjetjem zavarstvo in zdravje pri delu, je vajaletos uspela v popolnosti, odpravljenepa so bile tudi številne pomanjkljivostiiz prejšnjih let. Dijakiin osebje na šoli so pravila zapuščanjaobjekta upoštevali zelo vestno,k vaji pa so pristopili zelo resno inodgovorno. Vsekakor bodo s tovrstnimivajami z različnimi vrstaminesreč nadaljevali tudi v prihodnje.Tembolj, ker na šolo prihajajo vednonove generacije učencev, kisimulacije nevarnih dogodkov, posledičnopovezanih z reševanjem, vvečini primerov še niso doživeli. Jepa res, še opozarja Lebarjeva, da sookoliščine reševanja ob vaji povsemnekaj drugega kot ob pravih nesrečah.Prav s simulacijami se skušajotem pogojem kar najbolj približati.Med številnimi odgovornimi zareševanje na šoli so si vajo ogledalitudi vodstvo GZ MO MurskaSobota, požarni inšpektor oziromavodja murskosoboške izpostaveInšpektorata RS za varstvo prednaravnimi in drugimi nesrečamiBojan Farič ter tudi številni naključnimimoidoči.V slogi je močStanislav WolfV soboto, 2. junija, je bilo v LjutomeruXVIII. regijsko preverjanje usposobljenostiekip prve pomoči Civilnezaščite in Rdečega križa.Ekipe so sodelovale v treh kategorijah.Mestna občina MurskaSobota je zaradi zdravstvenihtežav posameznih članov ekipsodelovala z eno združeno ekipo.Kljub pozni združitvi je ekipazasedla prvo mesto v kategorijiA in si izborila sodelovanje nadržavnem preverjanju, ki bo voktobru v Ljubljani. Uspeh ekipeprve pomoči Civilne zaščite jedopolnila še ekipa Območnegazdruženja Rdečega križa MurskaSobota z doseženim četrtimmestom.Ekipa prve pomoči CZ Mestneobčine Murska Sobota je sodelovalav sestavi: Tomislav Vrečič,Boštjan Štrakl, Darko Knaus,Štefan Seretin, Borut Buzeti,Jožef Karas, Robert Gyoerek,Srečko Jošar in Franc Draskovič.Ekipa OZ RK Murska Sobotaje nastopila v sestavi: SantanaHorvat, Dijana Horvat, GoranHorvat, Dejvid Horvat, MarioCener in Dalibor Cener.Vsem iskrene čestitke!| junij 201240

Ernest Eöry iz Murske Sobote prejelZlati red za zaslugeGASILCIGeza GrabarPredsednik države Danilo Türk jenedavno z visokim državnim odlikovanjemodlikoval Ernesta Eöryja,dolgoletnega predsednika Gasilskezveze Slovenije, ki je sedaj njenčastni predsednik. Še vedno pa jeaktualni predsednik Gasilskega društvaMurska Sobota.Kot je zapisano v obsežni obrazložitvi,je naš občan odlikovanjeprejel za dolgoletno, predano inuspešno vodenje organizacije slovenskihgasilcev. V svojem vsestranskemdelu se je izkazal in pustilneizbrisno sled tudi na številnihdrugih področjih.Kot je znano, je odlikovanec skorajdve desetletji vodil GZS in močnozaznamoval to slovensko najstarejšoprostovoljno organizacijo.»Skupaj s sodelavci je znal povezatiin obogatiti najboljše iz dolge inuspešne tradicije slovenskega gasilstvaz novimi znanji, tehnologijamiin novo miselnostjo, kakršnozahteva sedanji čas. Posebej se jezavzemal za množično vključevanjev gasilsko organizacijo, zlastimladih in žena, ter za uspešno izobraževanjein usposabljanje gasilcev.V vseh letih si je prizadeval zaizboljšanje materialnega položajaprostovoljnih gasilcev, sodelovalin podpiral je dejavnosti in širitevpoklicnih gasilskih organizacij,« jebilo med drugim zapisano v obrazložitvi,enako pa izpostavljenotudi, da so prav v času njegovegavodenja gasilci v številnih društvihprevzeli še splošne naloge Civilnezaščite ter postali največja in najmočnejšaorganizirana sila za zaščitoin reševanje v državi, ki nisposobna ukrepati le ob požarih,pač pa tudi ob drugih nesrečah.V času, ko je vodil osrednjo slovenskogasilsko organizacijo, jeta pridobila velik ugled in veljavotudi na mednarodnem področju.»Njegove dejavne vloge ni mogočespregledati niti pri oblikovanju inuveljavljanju politike RepublikeSlovenije do narodnostnih manjšin.Bil je pobudnik sodelovanjamed manjšinami sosednjih društevin eden pobudnikov za ustanovitevSamoupravne interesne skupnostimadžarske narodnosti v Sloveniji,«so še poudarki iz obrazložitve, ki jozaključuje misel, da celotno deloErnesta Eöryja govori o izjemnodejavnem in družbeno zavzetemčloveku, ki si prizadeva za plemenitemedčloveške odnose, ki jimje pripravljen nameniti vse svojeznanje, energijo in nešteto ur svojegačasa.41 junij 2012 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:TRIPOLIS, REZIDENCA, ATOL, POET, DOTOK, NA, IRO, AKBAR, CIPERLE,MNOGOKOTNIK, STOTAK, LEDENO VINO, UB, CO, JV, LEVAK, NIKA MULEC,ERA, GAL, RANER, KITI, TOLKAČ, RILČKAR, BAN, LOA, ILEANA, BIRETA,BOGRAČIADA, OŠTIR, EGILS, MG, MEČ, KART, LIZ, TIČEK, IRIGATOR, UJEC,DANIEL, NOROST, ŠAMPIONSTVO, ANDREA.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: Pohod mestnih četrti, Geza GrabarOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| junij 201242Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do30. junija 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenec križanke iz prejšnje številke:Miro Šavel,Štefana Kuharja 7, 9000 Murska Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.