Tomislav Nemec žrtev politične kuhinje? - Pomurje.si

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 1Vestnik, 1977: V Križevcihna Goričkem si že dalj časaprizadevajo, da bi izgradilibencinsko črpalko.Ako na Matejasonce sije, kmalulepa jesen zasije.Vreme: Spremenljivo ob -lačno bo s krajevnimi padavinami,nato pa suho.Murska Sobota, 17. septembra 2009, leto LXI, št. 38, odgovorni urednik Bojan Budja, cena 1,50 evraStran 2: Nezdružljivost poslanskein županske funkcijeŽupanom enaplača ni dovoljStran4: Srednja šola za gostinstvoin turizem Radenci kljub vsemuohranja status kakovostne šoleKuharje in natakarjesnubijo že v vrtcihStran 7: Zavlačevanje pobralo700 delovnih mest – Vprašljivstatus prokurista ZdenkaPodlesnika – Kaj bo v LjutomeruDelavci domov,firma v stečajStran 8: V Križevcih obMali Krki odprli Vidrininformacijski center AqualutraŠlihthuber, vidriprijazen županStran 12: V vinorodnihobmočjih Pomurja žeodmeva pesem trgačevManjši pridelek,odlična kakovostStran 14: Štirinožec izMurske Sobote pometel spasjimi lepotci iz vse državeSky v devetihnebesihStran 16: Otočani iz mestnegahrupa v neokrnjeno naravoGoričkegaAngleške tablicezamenjujejoza slovenskeStran 17: Ob robu tragičnenezgode, v kateri je življenjeizgubil Jože Kovač iz ČentibeOdšel po drva,a se ni več vrnilFoto: Nataša JuhnovTri srcaponovnoŠarićevaHöhn-Šarićevemu potomcuRudolfu je po skoraj dvehdesetletjih pravdanja uspelodobiti potrdilo o državljanstvu,s katerim je postal dedičpremoženja RadenskeVse se je začelo s Slatino Radenci, mehurčki in tremi srci,pri promociji turizma in mineralne vode v Radencih pa je pomagaltudi palček.Kdo je bil dr. Ante Šarić, domačinom v Radencih ni treba pojasnjevati– pravzaprav so ga imeli za prvega domačega lastnika, ki so ga razumeliin ki jim je bil blizu. Vsi prejšnji lastniki Henni in Höhni so biliavstrijskega in nemškega rodu in so govorili nemško.Ante Šarić je potem, ko je kot vojak preživel prvo svetovno vojno,kot mlad zdravnik v dvajsetih letih služboval v Topolšici, Kraljeviciin Novem Marofu, kardiološko znanje pa je izpopolnjeval na Dunaju.Od 1930. leta je imel zasebno ordinacijo za srčne bolezni v Zagrebu,v Radence pa je v začetku tridesetih let pripotoval, da bi si izpopolnilznanje. In ostal.Poročil se je namreč z Vilmo Höhn, lastnico že znanega zdraviliščain vrtin slatine, ki ga je zaradi njegovih ekonomskih in zdravniškihsposobnosti kmalu vpisala v trgovinski register kot družabnika in muprepustila vodenje podjetja. In res je bil dr. Ante Šarić poln idej inpodjetniškega poguma – njegova ideja so prepoznavna rdeča srca inznačilen zapis Radenska. 1945. leta so ga Nemci ustrelili kot talca zaradipodpore partizanom. Vse to je zapisano in so vedeli mnogi, zatosi dolgotrajnost postopkov za priznanje državljanstva in vrnitev odvzetegapremoženja lahko razlagamo tudi kot nekakšno špekulacijoali zaroto na najvišji ravni.Bernarda Balažic PečekNepreslišanoTomislav Nemec žrtevpolitične kuhinje?Sedaj že nekdanji prvi mož Darsa je ostal tudi brez delovnega mestanačelnika UE Ljutomer. Zakaj? Sam pravi, da je bil politično odstavljen.Pojasnil pa je tudi, da je bila možnost vrnitve na staro delovnomesto v Ljutomeru po prenehanju mandata povsem zakonita in nibila v nasprotju s podpisano pogodbo o zaposlitvi na Darsu.Stran 2, 4 in 19Vzlet ali potopMure 05?Stran 30: V Vrtcu Murska Sobotarekordno število otrokSelitve otrokrazburile staršeNAROČNIKKarikatura: Anton BuzetiNismo muha enodnevnicaOsrednja točka na ponedeljkovi seji izvršnega sveta v Gornji Radgonije obsegala poročilo in bogato razpravo o problematiki malega gospodarstva.Ugotovili so, da število obrtnikov sicer narašča, vendar nedovolj; v nekaterih krajevnih skupnostih sploh ni uslužnostne oziromastoritvene obrti, zato jo je treba pospešiti. Kaj je vzrok za tako stanje?Omenjali so poklice, za katere ni dovolj preizkus znanja oziroma priučenost,ampak je potrebna formalna izobrazba, ki pa je marsikateri občan,ki se zanima za ustanovitev obratovalnice, nima, zato si ne izposluje obrtnegadovoljenja, ampak šušmari.Vestnik, 15. september 1977

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 22Pogled od zunajGavrilovićevapaštetaAKTUALNO17. september 2009 –Nezdružljivost poslanske in županske funkcijeŽupanom enaV SLS si že skoraj petnajst let sistematičnoprizadevamo za pravično rešitevmejnih vprašanj s Hrvaško. Po več poskusihnam je letos februarja vendarleuspelo v Državnem zboru RS uveljavitinajpomembnejši del predloga Resolucijeo meji s Hrvaško, Sklep o zaščiti slovenskihinteresov ob vstopu RepublikeHrvaške v NATO, s katerim je Državnizbor RS zavezal vso slovensko politiko k dosledni zaščiti ozemljain morja, nad katerim je Slovenija ob osamosvojitvi izvajala suverenost.Državni zbor RS je s sklepom potrdil, da je Slovenija obosamosvojitvi imela teritorialni stik z mednarodnimi vodami inje med drugim nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levembregu Dragonje in zaselke na levem bregu Mure pri Hotizi.Ob zadnjih dogodkih nas skrbi, da je med tihimi pogovori slovenskein hrvaške vlade prišlo do hude kršitve tega sklepa in davlada verjetno namerava doseči izničenje tega sklepa, morda tudis kakšnim drugim pravnim aktom.V luči aktualne politične razprave se dejansko tehtata dve temeljnivprašanji: kaj je za Slovenijo v tem trenutku bolj pomembno -čimprejšnja vključitev Hrvaške v EU ali ohranitev celovitosti slovenskegaozemlja in statusa pomorske države? Osebno trdim, dati dve vprašanji sploh nista kategoriji, ki bi se ju moralo postavljatina tehtnico. Ohranitev ozemeljske celovitosti tako na kopnem kotna morju je najbolj vitalni dejavnik slovenske državnosti. VstopHrvaške v EU pa je sicer prav tako pomembnega pomena za našodržavo v gospodarskem in družbenem vidiku. Vendar, eno so najvitalnejšislovenski nacionalni interesi, drugo pa pomembni slovenskiinteresi. Zato ne moremo primerjati hrušk in jabolk.Slovenke in Slovenci smo se v najtežjih obdobjih zgodovine znali boritiza svojo državo, svojo zemljo in svoj jezik. To znamo tudi danes.Slovenci smo trmast narod in s trmo smo skozi stoletja izbojevali žemnogo zmag za našo zemljo ter kulturo. In tudi danes, ko se trudimoza eno izmed najpomembnejših – pravico za ohranitev dostopa do odprtegamorja, moramo ohraniti svojo trmo.Čim hitrejša vključitev Hrvaške v EU je vsekakor tudi v mojeminteresu. Sam osebno vedno pravim: najboljša je Gavrilovićeva pašteta.Želimo si dobrih medsosedskih odnosov, želimo si okrepitvegospodarskega sodelovanja z našo sosedo, želimo si njenega razvoja… A vztrajam, Slovenija pri vstopanju svoje sosede Hrvaškev EU ne sme izgubiti delov svojega ozemlja in stika z mednarodnimivodami. Ničesar tujega Slovenija noče, niti centimetra hrvaškezemlje, a svojega ne da! Hrvaška, če je s svojimi zadnjimi izjavamiiskrena, bi morala umakniti vse fizične prejudice in se tako umaknitiz zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja in vzpostavitistanje na meji, kot je bilo ob osamosvojitvi Slovenije 25. junija1991.Zakaj je to tako težko? In zakaj Vlada RS tega od Hrvaške nezahteva? Trdno verjamem, da nam Slovencem vendarle ne zmanjkaponosnega poguma.Mag. Radovan ŽerjavKomentarBojno polje Mura 05Nogometni klub Mura je ves tranzicijski čas odličnoorodje za politične pa tudi kapitalske obračuneznotraj soboške občine. Da ga uporablja politikaza uresničevanje svojih interesov, ga drži na stranskemtiru in blokira nogometne potenciale, da bi zasedliv slovenskem nogometa mesto, ki jim pripada,je znano dejstvo. Tako Mura ni več institucija, kot jebila nekoč. Morda je to delno povezano s postopnimzatonom podjetja Mura, ki v svojih dobrih časih nidopuščalo prevelikih nihanj in je nogomet ohranjalona zavidljivi kakovostni ravni. Po razkolu z drugimglavnim mecenom nogometa – skupino Intering– je postal klub domena lokalnih simpatizerjevin tudi vplivnih članov soboškega SDS-a. V lanski sezoni,ko je v klub priteklo dovolj denarja predvsemod domačih trgovskih investitorjev za »odstopljenekoncesije«, je šlo nogometu dobro. Zalomilo se je koneclanske in pred začetkom letošnje sezone, ko sopipe usahnile, nasprotja znotraj soboškega SDS-apa zaostrila. Gre za znano merjenje moči med linijožupana Antona Štihca in soboškim odborom SDSana čelu s Karlom Šošom, ki mu je naklonjena večinasoboških svetnikov omenjene stranke. Maneverfinančnega reševanja Mure z dvojcem Belec-Glihaje bil odlična podlaga za dogajanje znotraj soboškeSDS. Skupina strankarskih oponentov županuŠtihcu, ki so vplivni člani UO NK Mura, je namrečpodprla prej omenjeni dvojec rešiteljev, potem kodomače gospodarstvo ni pokazalo prevelikega zanimanjaza financiranje kluba. Odstop podpredsednikakluba in še nekaterih članov upravnega od-plača ni dovoljAli so lahko župani tudi ravnatelji? – Rekorder po številuplačanih funkcij je prvi mož Apač Darko AnželjMed štiriindvajsetimi poslanciv tem sklicu državnegazbora, ki hkrati opravljajotudi funkcijo župana, sta tudidva pomurska poslanca - župana,Anton Kampuš (SD) vGornji Radgoni in Franc Jurša(DeSUS) v Ljutomeru. Naministrstvu za javno upravo(glavni akterji prihajajo izstranke Zares) so v osnutekZakona o integriteti v javnemsektorju vnesli člen o nezdružljivostiposlanske in županskefunkcije, kasneje pa gaumaknili. To področje naj biurejal Zakon o poslancih, vendarglede na močan županskilobi v parlamentu ni mogočepričakovati, da bo do tegazlahka prišlo. Prav tako poomenjenem zakonu poklicnifunkcionarji ob javni funkcijinaj ne bi smeli opravljati drugihdejavnosti, namenjenihpridobivanju dobička.Župani in poslanciStrokovnjaki opozarjajo, dahkratno opravljanje teh dvehfunkcij ni v skladu z reprezentativnimmandatom poslancev, pokaterem so ti predstavniki vsegaljudstva. Župani naj bi bili priopravljanju funkcije poslanca prevečobremenjeni s parcialnimi interesiobčin, ki jih vodijo. Nepoklicnižupani za svoje opravljanjebora, ki so tesno nažupanovi strani, jepotisnil prej omenjenoskupino s svetnikomForjaničem načelu v kot, in če mune bo uspelo ureditirazmerij znotraj klubain finančno pokritisezone, bo skupaj ssomišljeniki velik poraženecte zgodbe. Obtem ni potrebna velika analiza, kako prijetno blagoza manipuliranje so navijači, ki v svoji strastireagirajo predvsem emocionalno. Od izida tegadvoboja pa je odvisno, kako se bo razpletel bistvenostarejši konflikt znotraj soboške SDS. To, da sečlan izvršilnega odbora Silvo Šarkanj na podlagisklepa stranke o nezdružljivosti funkcij umika spredsedniškega položaja regionalnega odbora, jemorda prvi znak zmage Štihčeve frakcije. Po drugistrani pa tudi drži, da so okrog Šarkanja zbraniskorajda vsi »izvorni« člani SDS-a v regiji. V tejluči pa je tu že novo vprašanje: ali bo centralaSDS-a na račun edinega mestnega županstva tvegalaponovitev zgodb, ki so se dogajale skorajdav vseh mestnih odborih na severovzhodu Slovenije,ko je prišlo do cepitve stranke in pobega predvsem»izvornih članov« iz stranke.Več na straneh 4 in 19.Janko VotekFranc Jurša in Anton Kampuš zakon, ki bi urejal nezdružljivost poslanske in županske funkcije,načeloma podpirata, toda …funkcije prejemajo plačilo v višini50 odstotkov plače, ki bi jo prejemali,če bi funkcijo opravljali poklicno.Franc Jurša je povedal, daso v zvezi s predlogom stranke Zaresv DeSUS-u imeli neformalnorazpravo in glede tega ugotovili,da je predlog nastal zunaj državnegazbora, vendar ga načelomapodpira, če bo podoben zakon nastalznotraj državnega zbora. Ponjegovem mnenju je pomembentudi čas, ko bi prišlo do uveljavitvetovrstnega zakona. Sam meni,da bi bilo to primerno ob iztekusedanjega poslanskega mandata.Če bi bil pred izbiro, bi se samraje odpovedal funkciji poslanca.Zanimivo, da imajo v DeSUS-ucelo v programu stranke zapisanozavezo, da se bodo zavzemaliza sprejem tovrstnega zakona.Ker so v zadnjem času mediji poročali,da so imeli ravno v strankiDeSUS največ pomislekov gledesoglasja v koaliciji o tovrstnemzakonu, smo za mnenje povprašalitudi podpredsednico stranke,Ljutomerčanko Marijo GjerkešDugonik. Pravi, da se načelno stališčestranke o tem vprašanju nispremenilo, to pa je, da sta ti dvefunkciji nezdružljivi. Anton Kampušmeni, da se tega področja nebi smelo urejati parcialno, temvečbi bilo treba urediti nezdružljivostvseh funkcij. Tako so po njegovemmnenju nezdružljive tudi funkcijePandemska gripa pri osnovnošolcihžupana in ravnatelja osnovne šole,ki na neki način sam sebi dodeljujedenar, ministra in predavateljana fakulteti itd. »Če bo kateri odzakonskih predlogov tako širokozastavljen, ga bom podprl,« praviKampuš, ki pa v tem trenutku šeni vedel povedati, kateri od funkcijbi se odpovedal, če bi bil postavljenpred tovrstno izbiro.Ravnatelji, direktorji,predavatelji …Med pomurskimi župani smoprimer župana - ravnatelja našlipri županu Kuzme Jožefu Škaliču,ki je tudi ravnatelj tamkajšnjeosnovne šole. Škalič meni, da semora politika o tem vprašanju enkratdokončno izjasniti. Kot pravi,v tem trenutku ne razmišlja,kateri funkciji bi se odpovedal,in dodaja, da je po svoji stroki pedagog,ki delo opravlja poklicno,po pogodbi pa dobiva še nagradoza opravljanje županske funkcije.»Na eni strani se govori o nezdružljivosti,na drugi pa se pozabljana vprašanje, koga ljudje želijoimeti na določenih funkcijah inkakšno obremenitev to predstavljaza določeno osebo.« Glede sedanjeureditve meni, da ni spornaob določenih predpostavkah: »Čese upoštevajo vsa pravila, potemobstajajo določeni vzvodi, da donepravilnosti ne pride, če pa siTa teden je slovensko javnostmočno vznemirila vest,da je na OŠ Polzela veliko številootrok zbolelo za novo vrstonevarne gripe.Zaradi bolezni je te dni odsotnih94 otrok, doma pa naj bi ostalokar 147 otrok od skupno 492učencev. Vsi vzgojno-izobraževalnizavodi v Sloveniji so v začetkupouka v šolskem letu 2009/2010prejeli natančna navodila, kakoukrepati v primeru izbruha bolezniin kako preprečevati okužboin širjenje bolezni. Prav vsak otrokje prejel tudi zloženko, v kateri sonapisana in narisana natančna navodila.kako se obvarovati predkot človek pokvarjen, pa boš takna eni ali več funkcijah.« Predvidenizakon tudi določa, da funkcionarjine smejo opravljati dejavnostiupravljanja ali zastopanja vjavnem podjetju, če po svoji funkcijiopravljajo posreden ali neposredennadzor nad njihovim delom.Glede tega je zanimiv županMoravskih Toplic Franc Cipot, kije ne samo župan, ampak tudi direktorjavnega podjetja CERO Puconci.Cipot upa, da ne bo prišlodo uveljavitve tovrstnega zakonado naslednjih lokalnih volitev, inmeni, da s tem nima težav, saj, kotpravi, se je že ob prevzemu funkcijedirektorja odločil, da se ne boveč potegoval za župansko na naslednjihlokalnih volitvah. Rekorderpo zbiranju funkcij med pomurskimižupani je prav gotovodr. Darko Anželj. Anželj, sicer zaposlenna ministrstvu za notranjezadeve, opravlja še funkcijožupana Apač, je pa tudi direktorPomurskega razvojnega inštitutav Murski Soboti, poleg vsega pakot višji predavatelj predava še naFakulteti za varnostne vede in zaopravljanje vseh funkcij prejematudi plačilo. Anželj meni, da najse ljudi ocenjuje po njihovem znanju,sposobnostih in rezultatih inne po številu funkcij, ki jih opravljajo.»Na volitvah te ljudje ocenijo,če si dober ali slab.«Timotej Milanovokužbo. Zavod za zdravstveno varstvoMurska Sobota do sedaj še nizabeležil primera te bolezni alinjenega širjenja v pomurskih šolah.Za vse, ki imajo vprašanja alisumijo, da so se okužili, pa je navoljo brezplačna številka Inštitutaza varovanje zdravja: 080 42 00.B. B. P.Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda BalažicPeček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave:Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina(13 številk) 18,85 evra, letna naročnina (za 53 številk) 76,85 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 180,00 evrov, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (27 izvodov) 59,20 evra, izvod v kolportaži 1,50 evra. IBAN pri Raiffeisenbanki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št.89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.300 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 3AKTUALNO– 17. september 2009 3Vrhovno sodišče priznalo državljanstvo dr. Rudolfu Hoehnu Šariću,ki lahko zahteva vrnitev podjetja, nepremičnin in kmetijskih površinTri srca ponovno Šarićeva?Eden najdaljših denacionalizacijskih postopkov v samostojni Sloveniji, v katerem naj bi vrnili odvzetopremoženje nekdanjim lastnikom Radenske, bo po vseh tožbah in pritožbah vendarle končanKapelski dom je le eden od propadajočih objektov v zdraviliškemnaselju. Fotografiji: Nataša JuhnovPanorama Radenec iz tridesetih letih prejšnjega stoletja v gvašu Gustava Simona, ko je vodenje podjetja prevzel dr. Ante Šarić.Mip in PomurkaBanka pozabila na terjatevSpretni manever družine Volk ali pozabljivost Nove Kreditne banke Maribor?Spretni manevri družine Volk,nekdanjega lastnika Mipa in Pomurke,so z organizacijskimi formulamiin raznoraznimi podjetjiuspeli zaslepiti tudi banke. Kakosi sicer razlagati informacijo, dadeve na svojem območju, je šelepred dnevi prejela uradno Sodbov imenu ljudstva Vrhovnega sodiščaRepublike Slovenije, kar gledena dolgotrajnost celotnega postopkaniti ne preseneča. Komukoristi takšno zavlačevanja in zakajse postopek ni mogel sklenitiže konec devetdesetih let, nemoremo zapisati niti dobiti ustreznihodgovorov (Upravno sodiščese je nazadnje po vstopu Slovenijev EU opravičevalo, da jepreobremenjeno z azilantskimizadevami), kajti ministri in odgovorni,ki so vodili postopke, sose vmes kar nekajkrat zamenjali.Lahko pa zelo natančno zapišemo,komu to zavlačevanje škodi:Radencem. Podoba kraja, kiga kazijo zanemarjene stavbe, bibila danes bistveno drugačna, čebi bil postopek sklenjen sredi devetdesetihlet – morebiti bi biladrugačna tudi usoda celotne Radenske.Tudi usoda podjetja, ki jezraslo na osnovi Šarićevega zdraviliščain polnilnice, je ubrala vzadnjih desetih letih popolnomadrugo smer, kot bi si želeli domačini.Radenska iz Radencev imanamreč danes precej drugačnopodobo kot takrat, ko so se začelidenacionalizacijski postopki vSloveniji. Danes ni več enotnegadomačega podjetja, ki je bilo nekdajponos Pomurja in Slovenije.Radenska, d. d., kot polnilnica mineralnevode in brezalkoholnihje NKBM pozabila prijaviti za 3,7milijona evrov svojih terjatev?Gre za terjatev neporavnanegakredita odvisni družbi PomurkeMI – Pomurki reji. Lahko se zgodi,da se v prihodnje na podobnemtankem ledu najde še kakupnik, saj so Volki spretno izkoriščaliverigo podjetij za pridobivanjekreditov, pa četudi je šlo zgoljza podjetja na papirju.J. V.Avtor treh src je dr. Ante Šarić.V premislekZaslužkarjiArhiv Radenskepijač (ki je po letu 2000 počasiprehajala v last Pivovarne Laško)se je že pred leti popolnoma preselilav Boračevo, drugi naslednikskupnega podjetja Zdravilišče Radencipa je v lasti Save iz Kranja.Čeprav so vmes veliko investiraliv obnovo in gradnje in si uspeliponovno pridobiti sloves vrhunskegazdravilišča, so vsa leta kazi-Potem ko je Upravno sodiščeRepublike Slovenije 7.marca 2006 vendarle izdalosodbo in zavrnilo tožbo g.Rudolfa Šarića (dr. RudolphHoehn Saric je redni profesorpsihiatrije in behaviarističnihznanosti na UniverziJohna Hopkinsa v ZDA), kije že 8. aprila 2003 vložil tožboproti ministrstvu za notranjezadeve, je g. Šarić še istopomlad vložil pritožbo na Vrhovnosodišče Republike Slovenije.Epilog na tem sodiščuje bil napisan to poletje: »V revizijskizadevi X Ips 108/2009je bilo 2. julija 2009 odločeno(med drugim), da se ugotovi,da se dr. Rudolf Hoehn Šarićod 28. 8. 1945 šteje za jugoslovanskegain slovenskega državljana.«S tem je postal denacionalizacijskiupravičenec,so nam sporočili z Vrhovnegasodišča Republike Slovenije.Ker so revizije izredna pravnasredstva zoper pravnomočneodločbe, zoper njih nimogoča pritožba.Upravna enota Gornja Radgona,ki vodi denacionalizacijske zalipodobo zdravilišča propadajočispomeniško zaščiteni objekti staregazdraviliškega naselja, ki so vdenacionalizacijskem postopku.Rudolf Šarić je bil torej ob nacionalizacijinesporno slovenski državljan,torej je odslej (po izreku sodbeVrhovnega sodišča RepublikeSlovenije) tudi uradno upravičenecv denacionalizacijskem postopku,ki so mu bili odvzeti podjetje,nezazidana stavbna zemljišča,kmetijska zemljišča in gozd. Vzahtevku za denacionalizacijo jeupravičenec že podal kot prilogopotrdilo o zemljiško-katastrskih podatkihparcel med podržavljenjem,v prihodnjih mesecih pa bodo strokovnjakigeodetske stroke izvedliidentifikacijo okrog 150 parcel (UEGornja Radgona je že poslala ponudboustreznim geodetskim strokovnjakom),ki naj bi jo končali do15. novembra letos. »Šele na podlagiidentifikacije bo upravni organugotovil, kdo so zavezanci za vračilo.V primerih, kjer je že zasebnalastnina, bo to nesporno Slovenskaodškodninska družba. Prav tako jenesporno, da so zavezanci za vračilotudi Zdravilišče Radenci, Radenskater Sklad kmetijskih zemljišč ingozdov RS. Po zbranih podatkih jeugotovljeno, da upravni organ vodidva zahtevka za vračilo nepremičnin:za odvzem podjetja in za odvzem(zaplembo) kmetijskih površin.Skupna površina odvzetihzemljišč je 45 hektarjev, med katerimije veliko nezazidanih in zazidanihstavbnih zemljišč v naseljuRadenci,« je pojasnil načelnik UEGornja Radgona Marjan Potisk.Konec tega leta ali v začetku naslednjegaleta bodo torej zavezanciza vračilo nepremičnin oziromaplačilo odškodnine prejeli tudiuradno obvestilo. Šele po ocenitvinepremičnine, ki je bila zaplenjenain ki jo mora izvesti denacionalizacijskiupravičenec, bomonatančno vedeli, kolikšna je vrednostodvzetega premoženja.Bernarda B. Pečekbbp@vestnik.siHoteli ali ne, pravično ali ne, Muri se bližaneizbežen konec. Tak, kot ga napovedujemo ženekaj časa. Ker pač druge izbire ni. Ker so Murinirešitelji v prvi vrsti bolj ali manj skrbelipredvsem zase in za svoje. Niti zadnji po imenuZdenko Podlesnik ni izjema. V Vestniku smorazkrili, da je s podjetjem Huber, d. o. o., kateregalastnik je prejšnji Murin direktor Franc Huber,še letošnjega junija podpisal vsakomesečnihpet tisoč evrov težko svetovalno pogodbo.Kajti svetovati Muri res ni kar tako, tega početjaso navsezadnje vešči le najboljši. Sploh pa je nasvet,da za slehernim ponedeljkom pride torekin da za dežjem prej ali slej vselej posije sonce,očitno nadvse tvegan in zagotovo vreden svojecene.Za deset kosil pri Naciju Rajhu v Bakovcih stavim,da to še zdaleč ni edini okostnjak, ki je pokdo ve čigavi nerodnosti telebnil iz omar Murinihrešiteljev. Še jih bo. Vsakovrstnih. Iz podjetjaje pač dokazano najlažje jemati, ko je v škripcih,ko malokdo ve, kdo sploh pije in kdo plačuje.Kjer je edini red anarhija. Pri vseh hirajočihfirmah je bilo tako in Mura zanesljivo ne bo izjema.Saj se vendar po jutru dan pozna. Spomnimose samo obubožanegaElana in sanjskihsvetovalnih pogodbz odvetniško pisarnoPlaninšec. Ne omenjamje zgolj naključno.Kajti prav ta pisarna nam je te dni poslalaopomin pred tožbo, v kateri od Vestnika in celo odnašega urednika zahteva dvakrat po pet tisoč (očitnoje to število Hubrovim zelo blizu) evrov odškodnineza domnevno pretrpljene duševne bolečinein bojda razžalitev dobrega imena. Zraven pa šejavno opravičilo. In to prav Francu in Zdenki Huber,katerih duši sta menda zavoljo javno razkriteže omenjene svetovalne pogodbe z Muro hudo trpeči.Razsodilo bo sodišče. Javnost je bržkone že.Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdanji paradnikonj pomurskega gospodarstva dokončno pahnjenv stečaj. In kdaj bo iz kake od omar padel naslednjiskelet. Nekaj malega bo to odvisno tudi odstečajnega upravitelja. Upamo da pravega, poštenega,pravičnega. V edino preostalo tolažbo Muriin tistim, ki so ji pustili večino življenja, v zamenopa evre preštevali pretežno v kovancih.Bojan Budja

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 44Sv. Jurij ob ŠčavniciDve namesto šestihObčina sedaj vztraja pri sanacijile dveh poškodovanih cestŽe od otvoritve »pomurske avtoceste« lansko jesen se vlečesklenitev dogovora, s katerim bi prišli do saniranja škode,ki so jo izvajalci pri gradnji avtoceste povzročili v videmskiobčini. Po zagotovilih občine in predstavnika izvajalcevbodo obljube kmalu meso postale.Kmalu sanacijaSpomnimo: Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, Dars in izvajalci (SCT,Primorje, NGR, CM Celje, CPM, SGP Pomgrad in GIZ Gradis) so želeta 2005 sklenili dogovor o tekočem vzdrževanju in sanaciji oz.povrnitvi v prvotno stanje vseh občinskih cest, ki bodo zaradi uporabepri gradnji avtocestnega odseka Cogetinci–Vučja vas kakorkolipoškodovane. Oktobra 2008 so videmski svetniki na izredniseji med drugim sprejeli sklep, s katerim so zahtevali sanacijo vsehobčinskih cest, ki so jih izvajalci uporabljali za prevoz gradbenegamateriala pri graditvi avtoceste, in kot rok za dokončanje del postavili30. junij 2009. V ta sklop so spadale ceste oz. deli cest Sv.Jurij ob Ščavnici–Bučečovci, Selišči–Murski Vrh, Biserjane–Hrastje- Mota, Dragotinci–Fras, Dragotinci–Okoslavci in cesta Mir–Grabonoš–Gaj–Sp.Ivanjci. Letos je občina spremenila zahteve. Sedaj se zaneksom k »dogovoru« namesto povrnitve v prvotno stanje šestihomenjenih cest predvideva temeljita sanacija dveh občinskih cest,in sicer ceste od Kupetincev do občinske meje oziroma Zasadov (vceloti na stroške izvajalcev) ter ceste med Rožičkim Vrhom in Dragotinci(z občinskim deležem sofinanciranja v znesku 36.000 evrovz DDV-jem).Kot rok za izvedbo so postavili 30. oktober 2009. »Čeprav gre zapolitično manj všečno potezo, smo se za to zavestno odločili, sajbi ponekod predvidena obnova pomenila le navoz nekaj kamionovgramoza, tako pa bomo ravnali gospodarneje in druge ceste obnoviliz denarjem iz drugih virov,« zadevo komentira župan Anton Slana.Aneks so že podpisali na Darsu, po besedah Andreja Vertiča izSCT-ja, vodilnega partnerja med izvajalci, je aneks v podpisovanjutudi pri izvajalcih. Kot pravi Vertič, bodo cesti, ki ju predvidevaaneks, sanirali neodvisno od tega, ali ga bodo podpisali vsi izvajalci.»Razumem nervozo predstavnikov občine, toda Občina Sv. Jurijni edina občina v tej zadevi, bo pa prišla prva na vrsto,« dodaja Vertič.Nekoliko oteževalne okoliščine so tudi zaradi tega, ker je podjetjeNGR v stečaju, GIZ Gradis pa v likvidaciji, vendar bodo po Vertičevihbesedah stečajni in likvidacijski upravitelji teh dveh podjetijaneks podpisali.Še druge ceste v občiniZačeli so tudi sanacijo regionalne ceste skozi naselje Jamna v dolžinienega kilometra, kjer je občina ob Direkciji RS za ceste soinvestitorica.V občini ugotavljajo, da se je povečal promet na priključnihcestah, saj mnogi vozniki tovornih vozil uporabljajo izvoz Sv.Jurij namesto Vučje vasi, da bi se izognili plačilu cestnine. Pri gradnjikulturnega doma pridobivajo soglasja in po županovih besedahupajo, da bodo do novega leta dobili gradbeno dovoljenje. Končujepa se rekonstrukcija lokalnih cest v naseljih Sovjak in Brezje.Projekt je delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega skladaza regionalni razvoj.Ocenjena vrednost projekta je znašala 967.215 evrov, nepovratnasredstva SVLR-ja pa so 432.020 evrov. Pred začetkom je tudi posodobitevceste na Ženiku.Timotej Milanovlokalna scena17. september 2009 –Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci kljubvsemu ohranja status kakovostne šoleKuharje in natakarjesnubijo že v vrtcihTudi letos za okrog 15 odstotkov manjši vpis kot lani,v dijaškem domu biva namesto 120 le 40 dijakov»Ko sem pred več kot letomprevzela vodenje srednje šole,je bil moj prvi občutek, da jena šoli izjemno negativno razpoloženje.Število dijakov se jezmanjševalo iz leta v leto, šolapa je bila znotraj temačna inneprijazna,« se spominja svojihprvih vtisov ravnateljicaSrednje šole za gostinstvo inturizem Radenci Janja PrašnikarNeuvirt. V minulem letu sose tako domislili, kako nareditišolo prijaznejšo dijakom inprofesorjem, poskrbeli so zadobre oznake in smerokaze,hkrati pa ponudili zares kakovostnoizobraževanje in osebenpristop. Rezultati so že vidni,kajti z dodatno pomočjoso prav vsi dijaki pozitivnoopravili zaključni izpit.Morebiti bi bile razmere na radenskišoli danes drugačne, če bilahko o nekaterih zadevah odločaliv domačih podjetjih in domačih šolah.Toda prav na tem področju sodržavni predpisi in zakoni naredilinajveč škode. Prvič je na slovenskiravni plača kuharjev in gostincevprav nesramno nizka, kar odvračaosnovnošolce od tega, da bi se odločaliza ta poklic; drugič pa je večslabega kot dobrega naredila prenovaprogramov, ko so izobraže-valnim programom nadeli imenaGastronomske in hotelske storitve,Gastronomija in turizem in Poklicnotehniško izobraževanje.Z barvami na notranjih stenahdevetih učilnic, hodnikov, stopniščain na fasadi so poskrbeli vsaj zalepšo podobo šolske stavbe. Prevladujejosvetle, rumene in oranžnebarve, oziroma ima vsaka učilnicasvojo barvo. Tokrat so zamenjalitudi pet vrat (radi bi zamenjali vsavrata), že prej pa so kupili interaktivnotablo. Dela so potekala v poletnihmesecih, plačali pa so jih zlastnimi sredstvi in sredstvi tekočegavzdrževanja. Podjetnik Roškaričje bil med vsemi ponudniki cenovnonajbolj ugoden, kot sponzorji sojim pobarvali tudi štiri sobe v dijaškemdomu, kot sponzor pa so seizkazali tudi Lončaričevi. V prihodnostibi bil potreben obnove celotendijaški dom.»Vpis se vsako leto za okrog 15odstotkov zmanjša. To šolsko letoimamo vsega 300 dijakov, letos jev prvi letnik vpisanih 46 dijakov.Prednost manjšega števila dijakovje ta, da se lahko bolj posvečamokakovosti dela, uvajamo bolj osebnipristop, razpoloženje na šoli je precejboljše, saj se vsi med sabo boljpoznamo. Letos smo uvedli tudiRadenska srednja šola je dobila med počitnicami lepšo,bolj všečno podobo, na steni se je pojavil napis, na zelenicipa so uredili prostor za počitek in druženje.Janja Prašnikar Neuvirt, ravnateljica Srednje šole za gostinstvoin turizem Radenci, poudarja, da ji je kakovost izobraževanjanajpomembnejši cilj: »Zanimanje delodajalcev zadijake radenske gostinske šole je izjemno veliko, manjšepa je zanimanje dijakov za delo v gostinstvu. Vzrok za nezanimanjeje treba iskati na nacionalni ravni. Vsak ne morekar tako postati dober kuhar ali natakar. Tudi v bolnici ti nedaje injekcije strojni tehnik.« Foto: B. B. P.V dijaškem domu je nastanjenihod 30 do 40 dijakov,prostih pa je še 70 postelj.Bivanje v domu je prav gotovonajcenejše prenočevanjev Pomurju, saj stane leokrog osem evrov, mesečnoprenočevanje pa 150 evrov;prav tako lahko gostje najamejotudi prenočitev z zajtrkomali polni penzion (26evrov). Toda ker v Radencihni veliko gostov, je tudi dijaškidom prazen. Zasedenje bil le med sejmom in obobiskih pobratenih šol.dodatne priprave na dopolnilne izpite(popravni izpiti) in maturo. Into je tista velika prednost pred drugimisrednjimi šolami, da se res posvetimovsakemu dijaku in mu pomagamo,da uspešno konča šolo,«je povedala ravnateljica PrašnikarNeuvirt, ki si bo še naprej prizadevalaza povečanje vpisa. Intenzivnoso začeli sodelovati s šolami in vrtci,da bi mladi bolje spoznali poklickuharja, natakarja in turističnegadelavca. Junija so pripravili v sodelovanjuz Zavodom za šolstvo srečanjeravnateljev osnovnih šol, ki sobili presenečeni nad programomin delovanjem šole za gostinsko inturizem.Kljub manjšemu vpisu dijakovniso prekinili pogodbe o zaposlitvinobenemu pedagoškemu delavcu.Višješolskih programov ne načrtujejo,imajo pa razpisanih 90 prostihmest za izobraževanje odraslih vvseh programih, ki želijo pridobitiustrezno izobrazbo (informativnidan bo 17. septembra ob 16. uri).Bernarda B. PečekPestre zakulisne igre v soboškem nogometnem drugoligašu iz FazanerijeOktobra zlom ali nov zagon?Iz upravnega odbora Mure 05 izstopila dva člana – Finančne razmere v klubu niso rožnate»Prepričan sem, da bomonašli ljudi, ki bodo pripravljenidelovati v dobrobitkluba,« je po sestanku upravnegaodbora (UO) Mure 05povedal direktor Robert Belec.Predsednik kluba ErvinKutoš je sestanek sklical, kerZvonko Žižek, Black Gringos: »Trenutno dogajanje v klubu neocenjujem kot alarmantno, prej pozitivno. Odstopila je oseba,ki je bila navijačem največja (ne)znanka. Slednja je v svoji odstopniizjavi pod krinko kvazi razlogov dokončno dokazala, daje bila v klubu izključno zaradi lastnih interesov. Takih kajpakne potrebujemo in njegov odstop pozdravljamo. Na drugi straniPetrijan omenja finančno neugodno situacijo. V teh časih jesredstva razumljivo težko zagotoviti, a verjamemo besedamdirektorja Belca, ki smo ga in ga bomo podpirali še naprej,da situacija ni kritična, na drugi strani pa so seveda še velikesponzorske rezerve, ki bi z rezultati morale priti na plano.Upravo pozivam, da vloži čim več časa, truda in znanja v zagotavljanjefinančnih sredstev. Igralci na drugi strani svoje deloopravljajo več kot odlično. Kruha, da bo še več iger!«je podpredsednik kluba BojanPetrijan zaradi nestrinjanjas klubsko politiko odstopil.Na sestanku je odstopnoizjavo podal še en član UOMiro Jager.»Nekateri poskušajo naš klubprikazati v črni luči, kar kot predsednikkluba obsojam,« je dejalKutoš. »Imamo nekaj obveznosti,zato bomo poskušali v upravniodbor vključiti čim več ljudi, karbi lahko pomenilo več denarja,«je v odgovoru na vprašanje, alibi za normalni potek sezone obproračunu 250 tisoč evrov potrebovališe vsaj 150 tisoč evrov, pojasnildirektor kluba Belec. Ta podatek– sicer uradno nepreverljiv– je v zadnjih dneh pricurljal vjavnost. Kot tudi številke: 600evrov premije igralcem za zmagoin 2100 evrov plače plus evro odprodane vstopnice za trenerjaNogometaše Mure 05 čaka v nedeljo derbi za prvo mestoproti Primorju. Foto: Nataša JuhnovAnton Štihec, župan M. Sobote:»Kolikor poznam direktorja,verjamem, da je odstopil izupravičenih razlogov, in ga prinjegovi odločitvi podpiram,ker je ta dobronamerno zaklub. Tako kot preostali navijačise kot župan in simpatizerdobrih rezultatov Mure 05 veselimin upam, da bo upravauspela vzpostaviti pozitivnosituacijo v klubu ter odprte inkorektne odnose med vsemi,ki upravljajo klub. Mestnaobčina Murska Sobota si bov skladu s predpisi občine šenaprej prizadevala in pomagalaklubu, pa tudi sam bomklubu še naprej po svojih močehstal ob strani.«»Vse negativne stvari škodijoklubu,« pa je kratek Belec, kogovori o domnevnem merjenjumoči člana UO Mirana Forjaničain soboškega župana AntonaŠtihca, sicer strankarska kolegaiz SDS-a, na klubski račun.Zgolj spotoma: župan Štihec jepo odhodu mecena Stanka Polaničagovoril o smelih načrtih sklubom, Forjanič pa je bil ediniklubski odbornik, ki je pred sezonoupal pred navijači razložitivizijo Mure 05. To je le ena dimenzija.Ni skrivnost, da so bili nekateriblizu kluba iz Fazanerije nezadovoljni,ko je s svojim programomdobil priložnost Belec.Svojo priložnost je pred sezonoiskal tudi že omenjeni Jager,ki je prišel v Muro 05 ob pomočiklubskega zdravnika MladenaPrettnerja. Ustanovil je agencijo,ki bi skrbela za razvoj kluba. Belecje nato vzel vajeti v svoje roke,ko je na hitro sklicani junijski forumo prihodnosti kluba minil vstilu reka Tresla se je gora, rodilase je miš.»Vse bo znano po skupščinikluba,« pa je na vprašanje, ali resrazmišlja, da bi zaradi zadnjih dogodkovzapustil Murino barko,odgovoril Robert Belec.Andrej Bedek

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 5oglasi– 17. september 2009 5

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 66GOSPODARSTVO17. september 2009 –Zakon o PomurjuLe brezplodnokurjenjeenergije?Potrebni so denar in programiTa čas je ponovno aktualno reševanje Pomurja in njegovegarazvoja. Opozicijski poslanec Radovan Žerjav je aktualiziralsprejem posebnega zakona o Pomurju, v okviru katerega najbi se zagotovila proračunska sredstva za razvoj in prestrukturiranjeregije. Na prvi pogled privlačna poteza, ki pa ne prinašakonkretnih in takojšnjih učinkov na razvoj regije.Zgodba z vloženim predlogom zakona v parlament se bo razpletalapred očmi javnosti in bo brez dvoma dobra podlaga za kovanje strankarskegapolitičnega kapitala. Vprašanje pa je, ali bo zakon, četudi bosprejet po hitrem postopku, doživel kapitalizacijo v proračunu za naslednjidve leti. Od pomurskih poslancev bi pričakovali boljše poznavanježe sprejete zakonodaje in možnosti interventnega finančnega posega vregijo takoj in zdaj. Za tovrstno akcijo obstaja zakonit okvir v Zakonu ospodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bil sprejet leta 2005.S tem zakonom je regionalna politika dobila možnost, da se tovrstniprogram sprejme tudi brez interventnega zakona, torej kot sistemskiukrep regionalne politike. Pravna osnova je 35. člen zakona, ki določaposebne ukrepe regionalne politike, ki se izvajajo kot posebne regionalnespodbude na prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvojuali se spoprijemajo z velikimi strukturnimi problemi. Za izvedbo je potrebenpodzakonski akt Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud, kipa še ni bil sprejet. Predlog uredbe je pripravljen in se lahko takoj predloživ sprejem Vladi Republike Slovenije. Uredba bo verjetno sprejetana seji vlade naslednji teden. Po informacijah, ki prihajajo iz bližine vladnihkrogov, je medresorsko usklajena višina sredstev za interventenposeg v pomurski prostor. Vzporedno z uredbo, ki je pravna podlagaza ustanovitev vladne projektne pisarne v Pomurju, pa naj bi bila imenovanaomenjena skupina, ki naj bi jo vodil državni sekretar v kabinetupredsednika vlade. J. V.Za v o d Re p u b l i k e Sl o v e n i j e za zaposlovanjeNa Zavodu Republike Slovenije zazaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutnorazpisanih več kot 140 prostih delovnih mest.Delodajalci imajo največje potrebev kovinskopredelovalni industriji,gradbeništvu in storitvah.Najbolj iskani delavci v tem tednu:osnovnošolska izobrazba – 46, tesar opažev – 30, ekonomski tehnik – 4,ključavničar – 4, mizar – 4, gradbeni tehnik – 3, kuhar – 3, zidar – 3, dipl.inž. elektrotehnike (vs) – 2, mesar – 2, natakar – 2, pek – 2, voznik – 2.Iščejo se tudi:dipl. ekonomist (vs) – 1, dipl. inž. agronomije (vs) – 1, doktor medicine,specialist ginekologije in porodništva – 1, fizioterapevt – 1, prof. razrednegapouka – 1.Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnihprostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdetena uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani www.ess.gov.si.Aparat bo, če ne bo izgubVodstvo murskosoboške bolnišnice je člane sveta zavodana zadnji seji seznanilo s tekočim poslovanjem, ki je že blizuzelenemu polju in napovedalo skorajšnje pozitivno poslovanje.Člani sveta so tudi podprli sanacijski program bolnišnice,ki bi jo do konca prihodnjega leta pripeljal do pozitivneničle, saj druge možnosti pač ni. Poslovanje brez izgub jemed drugimi tudi pogoj, ki ga je minister za zdravje BorutMiklavčič postavil za nakup aparata za preiskave z magnetnoresonanco. In to kljub mnenju razširjenega strokovnega kolegijaza radiologijo, da je murskosoboška bolnišnica do njegastrokovno najbolj upravičena, enako pa je menil tudi strokovnikolegij v prejšnji sestavi in pod prejšnjim ministrom.Za nakup potrebnega aparata si že četrto leto prizadeva skupaj zzdravniki tako prejšnje kot sedanje vodstvo bolnišnice. Lani je vzelabolnišnica v polletni najem premični aparat za magnetno resonancoin opravila celoten obseg storitev, za katere se je pogodila z ZZZS,enako je nameravala storiti tudiletos. Zaradi previsoke cene najema,in ker se je postopek potrje-www.hypo-alpe-adria.sivanja investicijskih dokumentovza nakup novega MR-aparata odlagal,je potem konec julija sklenilapogodbo za opravljanje storitevz magnetno resonanco z mariborskodružbo Fontana, kjer bodo zabolnišnico opravili do konca leta625 pregledov.M. H.Spoštovane in spoštovani, vHypo Group Alpe Adria smo ob15 letnici za vas pripravili trivrste depozitov:Lendavska Murania se poteguje za statuspodjetniškega inkubatorjaV Murini halivalilnica podjetij?Ribniški sklad prodaja Murino halo, vendar pravega kupca zanjo niObčina Dobrovnik v sklepno dejanje zgraditve kanalizacijeDolinska kanalizacijazdružila občineNekateri pravijo kalvarija, ampak taka je v Pomurju realnostS podpisom pogodbe zazgraditev in dokončanje kanalizacijskegaomrežja vokviru projekta Dolinskakanalizacija gre Občina Dobrovnikv sklepno dejanje, jebil zadovoljen župan MarjanKardinar. Osem let je od začetkagradnje kanalizacijskegaomrežja in čistilne naprave,zato so projekt nekateripoimenovali kalvarija, ampaktaka je realnost in takeso možnosti in sposobnostimanjših občin v Pomurju,kjer je razpršena gradnja, poenostavni poti pa se nikakorne da zgraditi tako obsežnegasistema, poudarja.Občina Dobrovnik je s podjetjemIPI, d. o. o., iz Rogaške Slatinepodpisala še zadnjo pogodbopri projektu celostnega urejanjaodvajanja in čiščenja odpadnihvoda ter varovanja vodnih virovna spodnjem povodju reke Mureali na kratko Dolinska kanalizacija,kanalizacija Dobrovnik. Stem bodo imele vse tri krajevneskupnosti Strehovci, Žitkovci inDobrovnik v naseljih zgrajenoprimarno mrežo in bodo s povezovalnimivodi priključene naosnovni vod in čistilno napravo,ki že deluje.Občina bo imela z dokončanjemte faze v celoti zgrajenokanalizacijsko omrežje v dolžini7387 metrov ter urejeno čiščenjeodpadih voda za 724 prebivalcev.Projekt je sofinanciran iz kohezijskegasklada EU. »Na pobudonaše občine smo se pri temprojektu združile sosednje občineLendave, Velika Polana, Beltinciin Razkrižje in tako je nastalprojekt Dolinska kanalizacija.Strinjali smo se, da lahko evropskasredstva črpamo samo združeni,«je pojasnil Kardinar. Dodalje še, da je pomembno, da občinepri takem projektu združijomoči: »Nastal je skupen projekt,www.hypo-alpe-adria.siJubilejni depozitiz visoko obrestno mero breztveganja,po katerem bi se lahko v Pomurjumarsikdo zgledoval.«Polovica občinskegaproračuna za naložbeTa naložba je stala občino dokonca leta 2008 dva milijona820 tisoč evrov, letos pa bodoza dokončanje sekundarne kanalizacijedoplačali še 112 tisočevrov, pogodba za zadnji del projektapa je vredna dodatnih 665tisoč evrov brez DDV-ja. »Občinskiproračun je letno vreden nekajmanj kot dva milijona evrov,občina pa 50 odstotkov ali skorajmilijon evrov namenja za razvojoziroma investicije in s tem skrbiza boljšo kakovost življenja občanovin občank.«Leopold Fülinger, direktorpodjetja IPI, pa je omenil, da imajobogate izkušnje s podobnimiprojekti ter da upa, da je na terenuvse zemljiškoknjižno urejenoin da bodo brez večjih težavopravili svoje delo.Občane je pozval k strpnostiin sodelovanju vseh, saj zaradiPodjetniški inkubator ininovacijski center Murania, d.o. o., Lendava (PIIC Murania)se potegujeta za status javnegapodjetniškega inkubatorja.Direktor družbe Jožef Neradje namreč oddal prijavona razpis Javne agencije RSza podjetništvo in tuje investicije(JAPTI) za vpis subjektovinovativnega okolja, ki je odprtdo konca oktobra. Če bolendavski družbi uspel vpis vevidenco državnih »valilnic«podjetij, bo to veliki met tudiza lendavskega župana AntonaBalažka. Lendava bi takodobila svoj inkubator, ki bideloval samostojno in trdnostal na svojih nogah in tako,kot ga vidijo Lendavčani, bilpartner RRA Mura in Pomurskegatehnološkega centra terpartner pri projektu Gospodarskosredišče – medpodjetniškicenter. Toda oddanavloga še ne pomeni, da bo bičpočil v želeno smer. Zgodba zinkubatorjem je namreč prevečprepletena z delitvijo premoženjaRazvojnega javnegasklada Lendava, ki je ustanoviteljPIIC Murania, njegovimukinjanjem in lastništvomnekdanje Murine hale.Razvojni javni sklad Lendavaso ustanovile občine lendavskeupravne enote z namenom, dagospodari s stanovanjskim fondomin spodbuja gospodarski razvoj.Tako je bilo do leta 2004, koje vlada sprejela sklep, da pomagapodjetju Mura prebroditi težavena način, da lendavski razvojnisklad od Javnega sklada RepublikeSlovenije za regionalni razvojin razvoj podeželja iz Ribnicedobi posojilo za nakup proizvodnehale, ta sklad pa potem svojoterjatev v višini sedanjih dveh milijonovevrov spremeni v lastniškidelež. S tem je sklad pridobilveč kot sedemindvajsetodstotnidelež in pomembno besedo priupravljanju Razvojnega javnegasklada Lendava. Lani avgustapa je začel veljati zakon o javnihskladih, ki tistim, ki imajo manjkot deset milijonov evrov premoženja,nalaga dokapitalizacijo alistatusno spremembo. Nadzornisvet lendavskega razvojnega skladase je odločil za njegovo reorganizacijoin razdelitev premoženja,še prej pa sprejel sklep oustanovitvi družbe PIIC Muraniain njeni dokapitalizaciji z Murinohalo. Toda pri delitvi premoženjase je zataknilo. Občine ustanoviteljicelendavskega razvojnegasklada terjajo, da naj država aliribniški sklad vzame tisto, kar jev sklad prinesel, njim pa naj ostanejostanovanja, ki jih prenesejona komunalno-stanovanjsko podjetje.Čeprav je delitev premoženjaše vedno nedorečena, ribniškisklad za Murino halo, v kateriposluje že šest podjetij, in ki jeformalno v lasti PIIC Murania, ženekaj časa išče kupca, vendar neuspešno.Takega, ki bi zanjo plačaldva milijona evrov, kolikor jenjena knjižna vrednost, kot kažesedaj, ni.Murina hala v Lendavi je torejtudi ribniškemu skladu, ki je zanjeno ureditev v dogovoru z madžarskoskupnostjo že vložil 170tisoč evrov, obležala v želodcuin se zato ne more izogniti načrtulendavske občine, da ji državav teh prostorih pomaga zagnatipodjetniški inkubator, v kateregabi potem vstopila s partnerji.Sklep o aktiviranju inkubatorja vLendavi je namreč vlada sprejelaže takrat, ko je z nakupom halepomagala Muri.Majda Horvatwww.hypo-alpe-adria.siRastoËi depozitz meseËno rastjo obrestne mereki se iz različnih vzrokov nisovključili v projekt. Po občinskemodloku se bodo morala vsa gospodinjstvapriključiti na javnokanalizacijsko omrežje do koncaleta 2010. Dograjena je tudiDobrovniški župan Marjan Kardinar je podpisal pogodbo spodjetjem IPI, d. o. o., iz Rogaške Slatine za dokončanje delna kanalizacijskem omrežju, za nadzor pa bo skrbelo podjetjeAtrij, d. o. o., gradbeni inženiring iz Odranec. Foto: L. M.gradnje in dela na terenu lahkopride do zastoja. Občina Dobrovnikima 440 gospodinjstev, dodanes jih je pogodbe za priključitevna kanalizacijo podpisalo356, deset odstotkov pa je takih,kanalizacija v romskem zaselku,sedaj pa le iščejo možnost, kakobi priključili tudi tamkajšnja gospodinjstva.A. Nana Rituper Rodež

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 7GOSPODARSTVO– 17. september 2009 7Murin pralni stroj ostaja brez mehčalcaDelavci domov,tovarna v stečajZavlačevanje pobralo 700 delovnih mest – Vprašljiv statusprokurista Zdenka Podlesnika – Kaj bo v Ljutomeru?Murina zgodba je v sklepnifazi. Kako se bo razpletla, je vrokah Slovenske odškodninskedružbe in vlade ter bistvenomanj v rokah prokuristaZdenka Podlesnika. Ta še poskušazavlačevati s koncemMure, vprašanje pa je, v čigavokorist. Na seji nadzornega svetaprejšnji četrtek je predstavilpolletno revizijsko poročilo, kiga je pripravila revizijska hišaAudit. Po tem poročilu družbaše vedno ni insolventna in neizpolnjuje pogojev za stečaj.Nenavadno je, da je prokurist(katerega formalnopravni status vdružbi je vprašljiv) pripravil zgoljpolletno revizijsko poročilo, saj jebilo dovolj časa, da bi se v revizijskipregled vključila tudi julij in avgust.Po vključitvi teh dveh mesecevbi bil položaj podjetja povsemdrugačen, saj je Muro interventnoreševal SOD z izdajanjem bančnihgarancij in zagotavljanjem plač. Vtem času poslovne aktivnosti znotrajMure ugašajo, zato sta brezpredmetnarevidiranje poslovanjav zadnjih treh mesecih in ponovensklic nadzornega sveta, da konč-www.hypo-alpe-adria.siinHypo PlusvarËevanje z majhnimi vsotami.(min 20 EUR)Po zanesljivih virih, ki jih uradnoni bilo mogoče preveriti,naj bi nekatere banke že začeleaktivirati svoje hipoteke,s katerimi so obremenjenenekatere nepremičnine.Po tem scenariju naj bi Muriostal le del premoženja, insicer sedanji obrat za šivanjemoških oblačil in še del proizvodnihprostorov.no potrdi insolventnost podjetjain s tem formalno razglasi zrelostMure za stečaj. Brezpredmetna jetudi napoved prokurista ZdenkaPodlesnika o pripravi predlogaprisilne poravnave. S tem pridobivačas, toda za koga? Za delavcegotovo ne. To spoznanje je očitnoprevladalo na sestankih, ki so potekaliod sredine prejšnjega koncatedna pod okriljem ministrstvaza gospodarstvo. Iz virov blizu temkrogom smo izvedeli, da je zdaj žeznameniti program prestrukturiranjaMure, ki predvideva od 1100do 1400 zaposlenih, na dokaj trhlihtemeljih in tako naj bi ga ocenilitudi ugledni eksperti, ki so sodelovalina teh sestankih. Te je presenetilopredvsem to, da nobedenod »rešiteljev ni vložil toliko truda,da bi pripravil resen poslovni načrtsanacije«. Očitno ni prepričaltudi eden od nekdanjih ključnihmenedžerjev Mure, ki je bil na sestanku.To pa ne pomeni, da se tane bo pojavil kot morebitni ponudnikza nadaljevanje dela Murinegaprograma po stečaju. Po končnianalizi in potem, ko je SOD predstavilpoložaj v Muri, je odločitevministra Lahovnika jasna in posrednotudi vlade, to pa je skupščinaSOD-a, da predlaga in izvede določeneukrepe – stečaj. Mura bo šla vMura TrendlineOd prvega septembra dalje je v stečaju hčerinska družba MureTrendline v Nemčiji. Po revizijskem pregledu, ki ga je opravil Deloitte,je ustvarila družba v lanskem letu 3.591.354,00 evrov izgube. Pokončnih revidiranih podatkih je bilo razrešeno vodstvo v tej družbiin napovedano ugotavljanje odgovornosti vodilnih za nastale razmerev podjetju. Po nam dostopnih podatkih naj bi bil preiskovalnim organomprijavljen eden od dveh pooblaščencev družbe, medtem koproti drugemu ni bil sprožen, kljub drugačnim napovedim, nobenpostopek odkrivanju odgovornosti za nastale razmere. Vprašanje jetudi, ali bo do tega prišlo, saj je to sedaj v izključni pristojnosti stečajnegaupravitelja v družbi Mura Trendline. Skratka revizijsko poročiloje bilo pripravljeno verodostojno na visoki profesionalni ravni, zatoni jasno, zakaj je bil potreben računovodski pregled, in če je ta že bilopravljen, zakaj ni bilo ukrepov za zaščito Murinega premoženja.www.hypo-alpe-adria.siNaj vam raste,raste, raste ...stečaj in uprava mora pospešiti postopkeugotavljanja insolventnosti.Eden od ključnih razlogov je, daMura v oktobru ne bo imela večsredstev za plače. Ostala pa je tudibrez dela, zato v tem tednu večinadelavcev odhaja na čakanje. Drugopa je vprašanje, kako bo potekalstečaj. V javnosti krožita dva scenarija.Po prvem naj bi šle v stečaj odvisnedružbe brez krovne družbeMure, d. d. Ta scenarij bi bil nekolikonenavaden, saj aktivne odvisnedružbe, kot sta recimo Muralist inEHM, nimajo nobenega premoženjarazen ustanovnega kapitala. Tapot bi posledično pomenila zgoljrešitev problema zaposlenih, nikakorpa ne bi rešila problema prezadolženostipodjetja. Po drugemje predviden stečaj celotne družbe,ki je tudi najbolj realen, če želiSOD postaviti na noge novo družboMura in partnerji ter ji omogočitinormalno poslovanje in razvoj.Zaenkrat formalna pot, kako vzpostavitinovo družbo, ni dorečena,toda pred stečajem, ki naj bi gapredlagali do konca meseca, verjetnobo.Z rešitvijo statusa novega podjetjapa bo verjetno rešen statusnovih zaposlitev ali prezaposlitevokrog 500 do 600 delavcev,ki imajo zagotovljeno delo bodisis kooperacijskimi pogodbami alidrugimi naročili. Po drugi stranipa so se glede na dosedanje izkušnjepri SOD-u zavedali, da morajoprogram Bossa spraviti iz stečajnegaokvira, sicer ostanejo brez tegapartnerja in s tem brez dela za prejomenjeno število delavcev. Očitnozavlačevanje reševanja problema,ki je bilo v interesu največjega lastnikain so ga naivno podpiralitudi sindikalni voditelji, je Murooklestilo za skoraj sedemsto delovnihmest.J. V.Bo stečajniupravitelj MureMartin Sreš?O tem, kako velik je bilinteres znanega pomurskegastečajnega upraviteljaŠtefana Ščapa, smože poročali. V ta namenje že lobiral ter celo osebnoobiskal SOD in novoustanovljenoparadržavnodružbo za prestrukturiranjepodjetij. Na srečo muju ni uspelo prepričati.Tako naj bi bil sedaj najresnejšikandidat za vodenjestečajnega postopkaMartin Sreš, ki izpolnjujepogoje za vodenje stečaja.Formalno je imenovanjestečajnega upraviteljav pristojnosti tretje neodvisneveje oblasti – sodišča.To dejansko neodvisnoimenuje stečajnegaupravitelja. Po drugi stranipa lahko le upamo, dabo to upoštevalo konkretnostanje v tem okolju inse izognilo imenovanjudr. Štefana Ščapa ter postaviloza stečajnika MartinaSreša.Ljutomer in BoxmarkNaložba jih zanima izključnozaradi nižjih stroškov delaAli lahko delavci na koncu pristanejo v Kidričevem?Foto: N. J.Prokurist Zdenko Podlesnik in glavni nadzornik MureHenrik PeterneljStatus prokurista Zdenka PodlesnikaPriznani pravni strokovnjak in sodnik na evropskem sodiščudr. Marko Ilešič je v Dnevnikovem objektivu opozoril napravno vprašljiv status prokurista v Muri. Postavil si je namrečvprašanje, kdo nastopa za Muro, in pravi: »Že mesece poslušamoo naporih prokurista in njegovih pogajalskih poskusih. Akaj pomeni, da si prokurist? Zakon o gospodarskih družbah jeglede tega jasen, v dobro družbe (»samostojno in na lastno odgovornost«)mora delati uprava, prokurist je le ena od oblikzastopnika družbe, ki po zakonu nima nobenih pristojnosti inniti odgovornosti za poslovne poteze. Za to imamo upravo. Inkje je Murina uprava? Ne bom preverjal po registru, kaj je z njo,a v javnosti se kot odrešenik pojavlja prokurist. Po naključju?«Ali res po naključju? Verjetno ne in tega so se dobro zavedalipri največjem lastniku NFD-ju, ki večinsko obvladuje nadzornisvet. V tej luči si lahko postavimo vprašanje, ali je bil podpispogodbe z družinskim podjetjem Huber, d. o. o., sploh zakonitin v korist družbe.Podjetje Boxmark Leatheriz Feldbacha in obratom v Jennersdorfu,ki je v švicarskilasti, v našem okolju ni neznano.Leta 1992 je imelo takratše z imenom Schmidt resennamen preseliti del proizvodnjenajprej na Goričko, zatempa v Gornjo Radgono vhale Elrada. Pogajanja so bilaneuspešna in izraženi dvomio čistosti tehnologije.Aktualen je bil še Lenart patudi Ljutomer oziroma nekdanjausnjarna Konus. Na koncu je pristalov Kidričevem, kjer je kupiloproizvodno halo in prevzelo zaposlenepodjetja Zaščita, d. o. o.,ki je bilo v lasti Mercatorja. Podjetjedanes po podatkih Kompassazaposluje okrog 1000 delavcev.Že takrat je lastnik Boxmarkaodkrito priznal, da jih naložbazanima izključno zaradi nižjihstroškov dela. Podjetje ima proizvodniobrat tudi v sosednji Hrvaški,in sicer v Trnovcu. Podjetje vKidričevem je imelo velike vzpone,saj je bilo celo gazela Pomursko-Podravskeregije, in padce, koje odpustilo tudi 400 delavcev. Poneuradnih podatkih je podjetjenačrtovalo širitev proizvodnje namatičnih lokacijah v Avstriji in vta namen naj bi poizvedovalo podelavcih, vendar, kot kaže, je odObrat Mure v Ljutomeru bo prebarvan na rdeče.Foto: N. J.načrta odstopilo in zato je verjetnoaktualna lokacija Mure v Ljutomeru.Na pogajanjih ta teden se je začelozapletati pri prehodu delavceviz ene družbe v drugo. Če bise po obstoječi zakonodaji delavciodločili za prezaposlitev, bi toohranilo njihove pravice v primerubrezposelnosti na sedanji ravni,medtem ko delodajalec ne bodobil sredstev za nove zaposlitve.V obratnem primeru pa bi potegnilikratko delavci, če bi ostalibrez dela. Podobno je tudi z novimpodjetjem Mura in partnerji.Jasno pa je, da delavci pri tej starostiin tej agoniji niso več pripravljeniiti na led, kljub novemu sindikalnemuleporečju.K temu pa še nekaj, če izhajamoiz predpostavke, da delavkeostanejo pri približno isti plači,kot jo imajo sedaj v Muri, ali pacelo sto evrov višji, se naložba ševedno splača, saj je plača delavcav Avstriji za podobno delo okrog900 evrov, pri nas pa med 400 in500 evri.Je pa druga prednost Avstrije, dalahko balansira s tujo delovno silov skladu s ponudbo in povpraševanjem.Skratka, tuji delavci v primerupomanjkanja dela ostajajo na cestibrez kakršne koli zaščite.J. V.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 88(IZ)brano17. september 2009 –BarometerFranc Huber, nekdanjipredsednik uprave Mure, kini bil pripravljen pojasniti,čeprav smo ga vprašali, kakšnosvetovanje opravlja njegovažena Zdenka Huber vMuri, kot tega ni storil nitiprokurist Zdenko Podlesnik,sedaj namesto pojasnil zahteva5000 evrov odškodnineza prestane duševne bolečine.Enak znesek zahteva tudisvetovalka Zdenka Huber.Mag. Anton Balažek je narazširjenem predsedstvu Pomurskerazvojne regije ponovnorazpravljal o poslabšanihsocialno-ekonomskihrazmerah v Pomurju. Te soznane, zato je čas, da končnopredstavijo svoje rešitvein programe in s temi nastopijov odnosu do države.Drago Forjan, predsednikMurinega sindikata, očitnoni več potreben velikemu lastnikuMure NFD-ju, zato jemoral pristati na pogoje reševanjaMure edinega aktivnegalastnika Soda. S predvidenimstečajem bodo verjetnošli po vodi sindikalni lastniškidelež in dobro plačane sindikalneslužbe v novi Muri.Mag. Radovan Žerjav,predsednik SLS, je oživil idejoo Posebnem zakonu o Pomurju.Pametneje bi bilo, dazahteva uresničevanje 25.člena Zakona o skladnem regionalnemrazvoju, ki omogočainterventne posegein v proračunski razpravizahteva konkretna finančnasredstva za socialno-ekonomskosanacijo Pomurja.Branko Perkič iz Bakovecje po dolgoletnem zbiranjustarih kmečkih orodij instrojev odprl kmečki muzej.V Križevcih ob Mali Krki odprli Vidrin informacijski center AqualutraVidri prijazen županNa Goričkem, edinem bivališču vider v Sloveniji in v tem delu Evrope, živi okrog30 osebkov te vrste in vsak ima svoje ime – Priznanje Francu ŠlihthubruSrečanje delavcev Zavoda za šolstvo Republike Slovenije v PomurjuDve priznanji ostali domaUstvarjalnost skozi prizmo večkulturnosti in tradicije je bil naslov XXIV. strokovnegasrečanja delavcev Zavoda RS za šolstvo – Nagradi Ireni Kumer in Vesni VršičSobotna otvoritev vidrinega centra v Križevcih na Goričkem je le ena od 43 akcij, ki so bile izpeljanev okviru projekta LIFE-NATURA, toda za prihodnost naravovarstvenega turizma na Goričkemin razvoj turizma v gornjepetrovski občini je prav ta center lahko odločilen. Foto: B. B. P.»Goričko ne bo nikoli samobogato ali samo srečno, leoboje hkrati je rešitev. To paje mogoče le ob zavedanju, danarava nikoli ni do konca naprodaj– da se vam ne bo ponovilazgodba, ko so »ljubitelji«starin izropali materialnokulturno dediščino! Prav s pomočjozgodbe o vidri na Goričkemse učimo pomembneresnice, da je narava spravljivejšaod nas ljudi, saj je vidrapripravljena živeti v sožitju sčlovekom. Tale vidrin centerje namenjen predvsem vamdomačinom, da se boste zavedali,da imate nekaj izjemnodragocenega,« je na sobotniotvoritveni prireditvi povedalprof. dr. Boštjan Anko, kije kot vodja podiplomskegaštudija na Biotehniški fakultetiv Ljubljani vzgojil generacijepomembnih naravovarstvenikov,tudi dr. MarjanoHönigsfeld Adamič, strokovnovodjo projekta LIFE, in dr.Bernarda Gorška, novega v. d.direktorja KP Goričko.Z odprtjem Vidrinega informacijskegacentra Aqualutra ob MaliKrki v Križevcih na Goričkem sosklenili štiriletni projekt LIFE-NA-TURA, ki je potekal od leta 2004,monitoring vidre (Lutra lutra) spomočjo fotopasti in analize genetskegamateriala (DNA) iz vidrinihiztrebkov pa je Inštitut Lutraopravljal za Slovenske železniceod 1999. do 2004. leta. Takrat sonamreč ugotovili, da je vidra karpogost obiskovalec goričkih potokov,kot povodni duh pa je nastopalatudi v legendah in skicah slikarjev.Po zaslugi Ernija Kerčmarja jeprav Občina Gornji Petrovci že obDr. Natalija Komljanc, strokovna direktoricaZavoda RS za šolstvo, jeslabe rezultate nacionalnega preverjanjaznanja pomurskih šol in izjavošolskega ministra, da bo povečanještevila učiteljev pomagalo izboljšatite rezultate, komentirala: »Jaz neocenjujem kakovosti šol samo z enegavidika. Mi opazujemo stvari celovito,tudi glede na druge okoliščine,možnosti za delo in razvoj, in če stega vidika ocenjujem šole, učiteljein strokovne delavce na tem koncu,lahko rečem, da so učitelji in ravnateljizelo zavzeti, da se izobražujejo,izmenjujejo svoja spoznanja v mrežah,da je izjemno veliko šol v inovacijskihin razvojnih projektih na različnihpodročjih in tudi pri ocenjevanju.Jaz sem optimistka.« Foto: B. B. P.Letošnje srečanje se je začelov petek, 11. septembra, dopoldnev Ljutomeru in končalozvečer v Beltincih in pravgotovo ni bilo brez razlogaorganizirano prav v Pomurju.Tukaj imamo kar nekajizstopajočih in ustvarjalnihjavnih vzgojno-izobraževalnihzavodov in nekaj se jih jepredstavilo na priložnostnirazstavi z naslovom Vzgoja inizobraževanje za jutri v ljutomerskemkulturnem domu.Od štirih nagrajencev sta dobililetos najvišje zavodskopriznanje kar dve dobitniciiz Območne enote Zavoda zašolstvo Murska Sobota, to stapredstojnica Irena Kumer inVesna Vršič.Minuli konec tedna so se v Pomurjumudili številni strokovnjakiza šolstvo. Na uvodnem zborovanjuv ljutomerskem kulturnemdomu so po uvodnih besedah gostiteljicDarje Hrga, Irene Kumerin dr. Natalije Komljanc kot predavateljinastopili Marjan Krebelj(Zavod UMMI), Marija Horvat(OŠ Franceta Prešerna Črenšovci)in Dejan Židan (Panvita). Poobisku Jeruzalema in izobraževalnihzavodov v Bistrici, Veržejuin Črenšovcih (Kamenci) sosrečanje sklenili s slovesnostjoin kulturnim programom v Bellain Metoda, zbrane pa sta nagovorilaprvi mož Zavoda RS zašolstvo mag. Gregor Mohorčič indirektor direktorata za vrtce inosnovno šolstvo na šolskem ministrstvuBoris Černivec. Najvišjazavodska priznanja za dosežke,Vesna Vršič, profesorica razrednegapouka in višja svetovalka za prvoin drugo triletje, je zaposlena na OEZavoda RS za šolstvo Murska Sobotaod leta 2002. Zavodsko priznanjeje prejela za dosežke, priznane v strokovnijavnosti , ki so prispevali k uresničevanjunalog in ciljev ter k razvojuzavoda. Sodeluje v več strokovnih komisijahin skupinah, je soavtorica učbenikovin priročnikov, prispevala je kuspešnemu poučevanju matematikeob uvajanju devetletke, izobraževalaučitelje multiplikatorje, svoje delo paopravlja z veliko strokovnosti, odgovornostiin zanesljivosti. Foto: N. J.prvem občinskem prazniku predstavilagrb in zastavo, kjer je glavnilik prav vidra, zato ni presenečenje,da so prvi objekt, ki je nastalpo več kot desetletnem raziskovanju,odprli prav v gornjepetrovskiobčini in v okviru občinskega praznovanja.Ob tej priložnosti je dr.Adamičeva razglasila Občino GornjiPetrovci za vidri prijazno občinoin župana Franca Šlihthubraza vidri prijaznega župana. Kerje populacija vider izjemno majhna,ima vsaka izguba (v prometninesreči, ali če jih ubijejo spuščenipsi, kot se je zgodilo v ObčiniCankova) toliko večje posledice,zato so v zadnjem letu na vseh pomembnihprometnicah ob habitatihvider namestili opozorilne prometneznake z vidro. Župan FrancŠlihthuber se je zahvalil vsem sosednjimobčinam in drugim partnerjem,ki so jim pomagali uresničitiprojekt, vreden 1,7 milijona evrov,saj pomeni vidrin center v povezaviz načrtovanim turističnim centromPindža (ki naj bi ga odprličez slabi dve leti) začetek turističnegarazvoja tega dela Goričkegav povezavi z naravo. Vodja prvefaze projekta Ohranjanje populacijevidre na Goričkem je bil BojanProsič, v nadaljevanju projekta pabodo pod vodstvom Gregorja Torkarjaposkrbeli tudi za vsebino indelovanje centra. Zaenkrat bo mogočecenter Aqualtura obiskati leob najavi, v njem je na ogled tudipoučna razstava o vidri, ob neokrnjeni(in očiščeni) Mali Krki pa jespeljana učna pot. Želja vseh je, dabi v centru lahko zaposlili stalnegasodelavca, ki bi sprejemal učence,dijake, študente in goste iz turističnihsredišč.Otvoritvene slovesnosti sta seudeležila tudi Janez Kastelic zokoljskega ministrstva in BoštjanAnko z Biotehniške fakultete vLjubljani, kulturni program pa soprispevali Biološki zbor iz Ljubljanein člani domačega društva Vrtanek.Bernarda B. PečekIrena Kumer, predstojnica OE Zavodaza šolstvo Murska Sobota, o prejetempriznanju: »Veseli me, da so sodelavciopazili moj strokovni in siceršnji prispevekk delovanju zavoda in celotnegaokolja, hkrati pa je to zame tudi obveza.Želim si, da bi v slovenskem šolstvuvsak lahko delal po svojih najboljšihmočeh, da bi bili učitelji profesionalciin strokovnjaki in bi delovali razvojno terverjeli, da lahko vedno storijo še nekajveč, kot so že storili za učence in dijake.Učenci pa naj bodo vedoželjni, raziskovalniin naj se ne bojijo dela.Vloga zavoda se je skozi desetletja močno spreminjala. Danes smo predvsemv svetovalni in razvojno-raziskovalni vlogi in mislim, da bomo v tej vlogi ostalitudi v prihodnje. Krepili bomo kadrovsko povezanost šol, povezanost teorije inprakse ter prenos dobre prakse v vseslovenski prostor.« Foto: B. B. P.tincih, kjer so nastopili glasbenikiiz beltinske in murskosoboškeglasbene šole in Zavoda sv. Ciripriznanev strokovni javnosti, soletos dobili mag. Darinka Ložarza specialno in rehabilitacijskopedagogiko iz OE Ljubljana, LilaPeterzol za narodnostno šolstvoiz OE Koper in kar dve strokovnjakinjiiz OE Zavoda za šolstvoMurska Sobota: predstojnica IrenaKumer in Vesna Vršič.Ob tej priložnosti nam je dr.Natalija Komljanc, strokovnadirektorica Zavoda RS za šolstvo,o letošnjih temah povedala:»Ustvarjalnost in inovativnoststa temi, ki ju pedagoški svetovalciobdelujemo že več let, letospa je tudi evropsko leto ustvarjalnostiin inovativnosti. Zdaj jeta tema že dovolj zrela, profesorjiin učenci pa so vendarle spoznali,da je to ena izmed temeljnihoblik posodabljanja kurikula.Več kot polovica šol, vrtcev in dijaškihdomov sodeluje pri tem,zato je prav, da smo tudi znotrajhiše naš dan posvetili tej temi– tudi za spodbudo tistim, ki šeniso zbrali dovolj poguma za takšnosvetovanje in poučevanje.Zdaj je namreč že jasno, da to nile muha enodnevnica, hkrati paimamo narejene analize nekajletnihspoznanj. Ključne vsebinske,didaktične in pedagoške elemente,ki so pomembni za razvojtega področja, lahko predstavimotudi zunaj Slovenije.«Bernarda B. Peček

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 9(IZ)brano– 17. september 2009 9Razvojno in turistično pomemben petletni čezmejni projekt zaoblikovanje skupnega turističnega območjaTri dežele za skupnorekreacijo brez mejaSodoben turist ima rad kakovostno nastanitev in neokrnjeno naravo – Avstrijska Štajerska, Podravje,Koroška in Pomurje bodo skupaj ponujali že obstoječe kolesarske in pohodniške poti v naraviMinuli petek so v lendavskemhotelu Elizabeta predstavilipomemben razvojnituristični projekt v vrednosti2,9 milijona evrov, ki ga vvišini 85 odstotkov financiraEvropski sklad za regionalnirazvoj. Petletni projekt, kateregauradni začetek je bil letosmarca, vodi murskosoboškiCenter za zdravje inrazvoj, partnerji pa so Turističnaorganizacija avstrijskeŠtajerske, Zavod za turizemMaribor, PRA Koroška, ZRSBistra, RRA Mura, Mariborskaraziskovalna agencija in Multidisciplinarniraziskovalniinštitut Maribor. Deset odstotkovsredstev prispeva država,pet odstotkov partnerji, na tiskovnikonferenci pa so sodelovalipoleg vodje projektaMojce Makovec Haložan tudidr. Georg Bliem iz avstrijskeŠtajerske in mag. Dimitrij Piciga,direktor Slovenske turističneorganizacije.Projekt z naslovom Rekreacijav naravi – pohodništvo in kolesarjenjebrez meja je poimenovantudi Hiking & Biking inje prvi tovrstni primer skupnepromocije določenega območjatreh pokrajinsko različnih dežels skupno zgodovino in izhodiščem,da je narava najboljši regeneracijskiprostor sodobnegaTišinaHrasti padliupravičenoKanalizacijsko jaro kačo hraniloprejšnje občinsko vodstvoKanalizacija na Tišini je po 13 letih vendarlekončana. Tamkajšnje krajane smo vprašali,kdo je po njihovem mnenju najbolj kriv za takšenzastoj. Da bi dal zgraditi pločnik, je županJožef Poredoš dal odstraniti stare, potencialnoza ljudi in promet zelo nevarne hraste. Vprašalismo jih, kako ocenjujejo to dejstvo, in tudi,kako so prenašali številna dela, ki so v zadnjemčasu potekala na Tišini in njeni okolici.Za zastoj pri gradnji kanalizacije je po mnenju 57odstotkov vprašanih najbolj krivo prejšnje občinskovodstvo. Devet odstotkov jih najbolj krivi sedanjeobčinsko vodstvo in 16 odstotkov jih meni, da sokrivi tisti, ki so bili na oblasti pred njima. Osemnajstodstotkov vprašanih nam na to vprašanje ni znaloodgovoriti. Tri četrtine menijo, da je bila odstranitevstarih hrastov nujna, saj so bila drevesa že zelonevarna. Desetina meni, da je to županova odločitev,za katero bo moral odgovarjati, devet odstotkovpa je mnenja, da je najkrajšo spet potegnila narava.Večina, 78 odstotkov, je dela, ki so v zadnjem časupotekala na Tišini in njeni okolici, prenašala dobro,saj se bodo tako rešili več nadlog naenkrat. Desetinameni, da bi nekaj od teh del lahko še počakalo,saj so bila druga nujnejša, devet odstotkov pa jedela prenašalo zelo slabo in pri tem skoraj izgubiloživce.Zahvaljujemo se vsem 148 sodelujočim, ki ste sivzeli čas za anketo. Če bi se želeli naročiti na časopisVestnik, nas lahko pokličete v Klicni studio slepih,številka je 04 51 16 404.Mojca Makovec Haložan iz CZR-ja, dr. Georg Bliem iz Avstrije in mag. Dimitrij Piciga iz STOjaso predstavljali projekt novega načina turistične ponudbe. Foto: B. B. P.Kanalizacija je po 13 letih vendarle končana.Kdo je po vašem mnenju najbolj kriv zatakšen zastoj?Prejšnjeobčinskovodstvo57%To je bilanujnost, saj sobila drevesares že zelonevarna75%Sedanjeobčinskovodstvo9%Tisti, ki so bilina oblasti prednjima16%Spet jenajkrajšopote gnilanarava9%Ne vem18%K ako ocenjujete dejstvo, da je župan JožefP oredoš na Tiš ini dal ods traniti s tare, potencialnoza ljudi in promet zelo nevarne hraste, da bi dalzgraditi pločnik?K ako ste prenašali številna dela, ki so potekalana Tišini in v okolici v zadnjem času?Dobro, tako sebomo vsaj rešiliveč nadlognaenkrat78%človeka. Pomurje z goričko in obmurskokrajino, katere večji delspada v območje Nature 2000,koroška, podravska in avstrijskoštajerskapokrajina – vsem soskupni odlična ponudba kulinarike,veliko število že označenihpoti ter pestra in neokrnjena narava.Vse to so do sedaj ponujalepokrajine vsaka zase, z omenjenimprojektom pa bodo nastopilena evropskem in svetovnemturističnim trgu s skupno ponudbo.Do 2013. leta naj bi torejzagotavljali skupno tržno komuniciranjein oblikovali projektnoregijo, ki bo postala znana kot območjezares kakovostnih turističnihproduktov. Cilj projekta torejni oblikovati nove poti in jihna novo označevati, ampak povezatiin promovirati že obstoječeNe vem3%To je njegovaodločitev, zakatero bomoralodgovarjati10%Ne vem6%Zelo slabo,skoraj semizgubil/a živce9%Nekaj od tehdel bi lahko šepočakalo, sajso bila druganujnejša10%N = 148N = 148N = 148kolesarske in pohodniške poti.Mobilnost in iskanje neokrnjenenarave sta značilnosti sodobnegaturista, ki si vse pogosteje privoščikratke sproščujoče in aktivnepočitnice. Sodoben turist vzamepalice za nordijsko hojo ali pritrdikolo na streho avta in se odpeljedo poti, ki jo želi prekolesaritiali prehoditi – čezmejna potovanjaso postala vse bolj priljubljena,zato je prav, da se turističnaponudba obmejnih dežel temuprilagodi. Avstrijska Štajerska jeimela lani več kot tri milijone tu-Klasična delitevna wellneški inkongresni turizemne velja več, saj sekongresni gostjezelo radi sprostijov centru dobregapočutja ali odpravijona kolesarjenje,prav tako pa imajoradi pohodništvoin kolesarjenje tudigostje v termalnihkopališčih.ristov, ki so ustvarili 10,5 milijonaprenočitev.Poleg večjega medijskega oglaševanjaže obstoječih poti bonovi petletni projekt uredil tudi»skrbništvo nad produkti«, karpomeni, da bodo dolgoročno poskrbeliza življenje teh poti, vložekv infrastrukturo pa bo omejenna signalizacijo.Bernarda B. PečekPrašičerejci opozarjajo na kritične razmereZgolj za preživetjene bodo pitaliProbleme še bolj čutijo pomurski rejci, ki spitajopolovico vseh slovenskih prašičevEkonomski položaj prašičerejeje že dve leti zapored izrednoneugoden in tudi oceneza letošnje leto kažejo enako.Mnogi rejci ne pokrivajo nitivariabilnih stroškov reje, zatoopuščajo pitanje. Skrb zbujajočeje predvsem dejstvo, da sezmanjšuje osnovna plemenskačreda. Konec leta 2008 so v Slovenijinašteli le 432 tisoč prašičev,kar je za petino manj kotleto pred tem.Samooskrba s prašičjim mesom ježe zdaj nezadovoljiva, žal pa mnogiše vedno ne razumejo, da ne bi smelapasti pod 50 odstotkov, opozarjajopri Kmetijsko-gozdarski zborniciSlovenije. Med najpomembnejšimivzroki za nastale razmere je hudakonkurenca med rejci in mesnoindustrijo v Evropski uniji. Zaradimočnega evra v primerjavi z drugimivalutami je postalo evropskoprašičje meso predrago, zato predelovalnaindustrija pritiska z nižjimiodkupnimi cenami. Tega pa rejcine vzdržijo več, saj že ves čas pitajoz izgubo. Po izračunih Kmetijskegainštituta Slovenije je znašala lani izgubapri prašiču 30 evrov, kar skupajznese skoraj 15 milijonov evrov.So pa zato nekoliko na boljšem rejci,ki pitajo prašiče z doma pridelanoin pripravljeno krmo.Tisti prašičerejci, ki še vednovztrajajo, pričakujejo, da se bodozaradi pomanjkanja prašičev odkupnecene zvišale, zaenkrat pa sezadovoljijo s preživetjem. Vendarje samo to premalo, saj mora tudiprašičereja v korak z razvojem, potrebneso obnove in prilagoditveveterinarsko sanitarnim zahtevam,tega pa si rejci v sedanjih razmerahne morejo privoščiti. Pomurje težavev prašičereji še bolj čuti, saj tuvzredijo polovico vseh slovenskihprašičev. Pitanje prašičev pa se nezmanjšuje le v Pomurju, pač pa tudiv Sloveniji. Razmerje med izvozomin uvozom prašičjega mesa je bilolani ena proti 2,3.Med dejavniki, ki ovirajo hitrejširazvoj slovenske prašičereje inzmanjšujejo njeno konkurenčnost,sta razdrobljenost in slaba povezanostprašičerejcev. Nujno bo tudivlaganje v znanje, torej v izboljšanjeizobrazbene strukture rejcev intudi v izboljševanje dela strokovnjakovtako v znanstvenih ustanovahkot svetovalnih organizacijah.Ludvik KovačBarometerAnton Kampuš, poslanecin župan, je velik zagovornikprijateljstva s sosednjoAvstrijo. Toda sosedje so naprimeru obnove mostu jasnopokazali, kako dalečseže prijateljstvo. Problemiz izdajo delovnih dovoljenjza obnovitvena dela so jasnopokazali, čigav interesje najprej treba zaščititi.Bernarda Marič, ravnateljicaVrtca Murska Sobota,priznava probleme, ki so posledicavečjega števila otrokin pomanjkanja prostorovin tudi tega, da staršev nisopravočasno obvestili o vzrokihsprememb.Franc Šlihthuber, županGornjih Petrovec, kljub finančnimtežavam odpirarazvojne možnosti občine,četudi z navidez kapitalskonedonosnimi projekti. Odprtjecentra za raziskovanjevider je eden od »mehkih«razvojnih projektov.Tomislav Nemec, razrešenipredsednik uprave Darsa,se ne bo zaposlil na UE v Ljutomeru,kjer naj bi si zagotovildelovno mesto. Pravitudi, da bo del nadomestiladobil zato, ker gre za političnorazrešnico. Kakorkoli –tudi njegovo imenovanje jebilo politično, s tem da je obimenovanju plul na en političniladji (SLS), po razrešitvipa stoji na drugi (SDS).Tadej Topolnik, vodja obrataXala v Murski Soboti, seta čas ukvarja z gradnjo novihproizvodnih prostorov vsoboški obrtni coni.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 1010Več knjig, manj publikacijV minulem letu je bilo v Sloveniji izdanih 6358 knjig in brošur,kar je skoraj za četrtino več kot leto prej. Med njimi je 1274 leposlovnihdel z več naslovi slovenske kot tuje književnosti. Največ jeromanov, najmanj pa dram in pesnitev za otroke in mladino. Izhajaloje 1554 serijskih publikacij (časnikov, revij, zbornikov, koledarjev),kar je manj kot v letu prej, ko jih je izhajalo 70 več, so zabeležilina Statističnem urada RS.kulturaPet let kulturnega hramaV teh dneh mineva pet let od odprtja gledališke in koncertne dvoranev Lendavi, s katero se je pokrajina ob Muri vpisala na kulturnizemljevid, saj smo dobili institucijo, kjer gostijo vrhunske domačein tuje kulturne dogodke Tu se zvrstijo številni izjemni kulturni gledališki,glasbeni, plesni in drugi kulturni dogodki na najvišji ravni.Glede na možnosti pa pogrešamo več lastne produkcije, glasbeneali gledališke dejavnosti.17. september 2009 –Oskrunili Hublovo instalacijoV Gornji Radgoni so poškodovali instalacijo Mreženje, ki jo je preddesetimi dnevi postavil avstrijski umetnik Helmut Habel. Eva Žula,predsednica likovne sekcije, obžaluje to dejanje, po drugi stani pameni, da lahko to razumemo kot odgovor mladine na dejansko stanje,ko se jim samo obljublja mladinski klub, ne naredi pa nič. »Mladim vRadgoni bi morali dati priložnost, da svojo energijo usmerjajo drugamin na drugačen način.«Foto: A. N.R.R.Na negovskem gradu so se ob 20-letnici delovanja Ustanovedr. Antona Trstenjaka zbrali njeni ustanovitelji in člani.Razstava Marjana Gumilarja v Galeriji M. SobotaPo trinajstih letihse vrača z OrganizmiKrogi so se dokončno spremenili v madeže20 let Ustanovedr. Antona TrstenjakaRes prevečkalimerovski?Prizadevanja za kulturno obnovo PrlekijeNa prenovljenem negovskem gradu so se spomnili 20-letnicedelovanja Trstenjakove fundacije. Na podlagi srečevanjpri dr. Trstenjaku in pogovorov o aktualnih vprašanjih terneskladnem razvoju Slovenije, predvsem zaostajanja Prlekije,so se takrat dr. Ludvik Toplak in mag. Milan Lovrenčič odločili,da ustanovijo fundacijo in s tem prispevajo h kulturniobnovi Prlekije. Tega so se spomnili tudi na slavnostni akademijiin s kulturnim dogodkom, ki ju je pripravil Zavod zakulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona.Fundacija je v svojem krogu hitro združila prleške intelektualce izprleških občin, Gornje Radgone, Ljutomera, ter z območja Slovenskihgoric in Haloz. Med drugim so v želji, da bi nekaj dobrega storili zaPrlekijo, ponudili finančno pomoč magistrantom in doktorantom terfinanciranje raziskovalnih nalog, ki obravnavajo razvojno problematikoPrlekije, Slovenskih goric in Haloz. Poleg tega so se posvetili tudinegovanju spomina na akademika dr. Antona Trstenjaka, njemu v častpa so ob deseti obletnici smrti organizirali akademijo, naročili pa sotudi izdelavo Trstenjakovega doprsnega kipa, vendar ga še do daneszaradi administrativnih postopkov v Mariboru niso uspeli postaviti.Spregovorili so tudi o priložnostih, ki jih ponuja ta pokrajina, takose je dr. Bojan Holcman osredotočil na Negovo nekoč ter poudarilnjen pomembni položaj in vplivno gospoščino ter močne kmete. Intam, kjer je močno gospodarstvo, se to bogastvo kaže tudi s pestroin močno kulturo in drugimi dejavnostmi. »Danes pa se ne moremotresti vtisa,« pravi mag. Lovrenčič, predsednik uprave ustanove, »daso ljudje iz naših rojstnih krajev preveč samozadostni, da se jih večkratprime kompleks manjvrednosti in se obnašajo vse preveč kalimerovsko.«Samo finančna pomoč mladim intelektualcem, ki naj bi prišli vnaše kraje in pomagali pri razvoju, ne bo dovolj. Potrebni sta volja inodločnost, da se postaviš ob bok razvitejšim in ta korak tudi vzdržuješ.In kaj je največji potencial te regije, smo še lahko slišali vprašanje.»Ljudje, ki tukaj živijo,« je sledil odgovor. Torej ljudje, ki znajo izkoristitidanosti tega okolja. In te danosti Negova s svojim gradom nedvomnoima.A. Nana Rituper RodežPo trinajstih letih se s svojosamostojno razstavo Organizmiv Galerijo MurskaSobota vrača Marjan Gumilar,akademski slikar in sedajprofesor na ljubljanski Akademijiza likovno umetnostin oblikovanje. Na svoji drugisamostojni razstavi se predstavljaz novim ciklom ter izboromslik in risb, ki so nastalev letih od 1996 do danes.In to, kar na prvi pogled vidimona njegovih velikih platnih,so madeži.O vsebinskem izvoru podoberazstavljenih del je spregovorilRobert Inhof, direktor Galerijein eden od avtorjev spremnegabesedila v katalogu, ki je nastalob razstavi. Povedal je, da imajomadeži v človeški zavesti izrazitonegativni značaj ali konotacijo,saj so lahko etična, moralnaali estetska napaka. »Gumilar paizhaja iz druge predpostavke inpoudari predvsem pozitivni vidikmadeža. Madež je tudi tisto,kar sugerira in generira podobo.Njegovi madeži pa tudi multicipirajočloveške poglede.«Strmenje v madeže je staro tolikokot človeštvo, pri njegovihslikah pa je treba omeniti, da nevemo natančno, ali gre za detajlali celoto, ne vemo, ali vidimonekaj pod mikroskopom ali nekaj,kar vidimo s teleskopom. »Teslike nas lahko spominjajo tudina celice pod mikroskopom. Lahkopa povemo, da predmeti nisone pozitivni ne negativni samipo sebi. Tako na primer, če vidimovirus HIV pod mikroskopompovečan za 360.000-krat, s svojozanimivo abstraktno formo z ničemerne nakazuje svojega malignegabistva.«Glede telesnosti slike pa jeSlikar Marjan Gumilar in direktor Galerija Robert Inhof predeno od slik z razstave Organizmi. Foto: A. N. R. R.Gumilar povedal, da te svoje slikeobravnava kot svoj drugi alterego, svoje drugo telo. »Če so semoja prejšnja dela v ciklusu Horizontalnipremiki navezovalana krajino in je bil to moj zunanjipogled, sem se v Organizmihpreselil v notranje, lastno telo. Teslike so precej intimne in jih doživljamzelo telesno.«O osebnih in intimnih izkušnjahavtorja in kako se je to kazalopri njegovih delih, pa se jev svojem besedilu in razmislekudotaknila likovna kritičarka NadjaGnamuš. »Obsesija z notranjostjotelesa, z razpiranjem njegoveanatomske zgradbe in razkazovanjemkrvi in mesa, ki sta označevalcafizičnega in minljivosti življenja,je ena od temeljnih potezdanašnjega časa. /…/ Gumilar pav svojem najnovejšem ciklu slikarjevinteres premesti z organana organizem, na strukturne procesetelesa, ki prostemu očesuostajajo zakriti.«V Galeriji Murska Sobota silahko do 4. novembra ogledamonov ciklus slik Marjana Gumilarja,ki nas prepričajo, kot praviInhof, da je Gumilar odličen insvoji umetnosti zavezan slikar, kiišče v svojem opusu logično kontinuitetoin se ne zadovolji z doseženim.»Fina, megličasta konstrukcijain struktura slikovnegaprostora pa nam govorita o tem,da je zanj slikarstvo prav filigranskouživaštvo.«Novost na razstavi so tudi ribe,nekatere so razstavljene prvič, inso kot pot od risbe do slike. Prvostrokovno vodstvo po razstavi bo17. septembra.A. Nana Rituper RodežMarjan Gumilar, akademskislikar in profesor na ALU v Ljubljani:»Moja prejšnja dela vciklusu Horizontalni premikiso se navezovala na krajino inje bil to moj zunanji pogled, vOrganizmih pa sem se preselilv notranje, lastno telo. Te slikeso precej intimne in jih doživljamzelo telesno.«Foto: T. K.Odkrili spominskoploščoJožefu OšlajuOb koncu letošnjih, 21. Košičevihdni kulture so minulonedeljo ob slavnostni akademijina vaško-gasilskem domuv Filovcih odkrili spominskoploščo rojaku patru Oswaldu(Jožefu) Ošlaju, magistru filozofijein teologije, ki se je rodilleta 1879 v Filovcih, umrlpa leta 1962 v Budimpešti. Bilje tudi profesor bogoslovja, pisateljin ustanovitelj Družbefrančiškank, negovalk ubogih.Tokratni Košičevi dnevi so biliposvečeni prav njemu, zato sov dvorani filovskega vaško-gasilskegadoma odprli priložnostnorazstavo o Ošlaju, kjer jena ogled tudi nekaj njegovihfotografij (na posnetku).T. K.Fotografska razstava Bineta ŠedivyjaV avli Dosorja v Radencih so odprli fotografskorazstavo ljubiteljskega fotografa BinetaŠedivyja z naslovom Konji. Razstavljenefotografije se navezujejo predvsem na motivkonja kot njegovega sopotnika in prijatelja.Mladega fotografa je predstavil akademskiKonj, kot ga je v fotografski objektiv ujel ljubiteljski fotograf Bine Šedyvi.slikar Jože Denko, ki je povedal, daŠedivy črpa elemente svojega fotografskegaustvarjanja s čutno zaznavookolja, ki ga obdaja, in muustvarja vsakdan, veselje, resnobo,predvsem pa obdobje, kjer človekraziskuje prav samega sebe.»Vsebina pa je odkrita, še nezlagana,nežna in mehka, vendar vočeh umetnika, ki se mora ločitiod otroštva in postati, kot večkratrečemo, odločen, stabilen, samozavesten,odrasel človek. V motivupa so tudi mehke linije, eleganca inproporc. Kar pa ne bi bilo dovolj,če za izrazom ne bi bili mirna roka,ostrina očesa in, kar je najpomembnejše,likovni elementi.« Svojo prvorazstavo je Bine Šedivy pripravil letosna biotehniški šoli v Rakičanu,njegove fotografije z motivi konjpa krasijo številne naslovnice Revijeo konjih, z njimi pa opremlja tudistrokovne članke. Razstavo si lahkoogledate do 10. oktobra.A. N. R. R.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 11aktualno– 17. september 2009 11Tomislava Nemca razrešili z mesta predsednika uprave DarsaNemec žrtev politične kuhinje?Ostal tudi brez delovnega mesta načelnika UE Ljutomer – Pred razrešitvijo poskrbelza plačilo škode pomurskim občinam, nastale ob gradnji avtocesteTomislav Nemec dopušča možnost, da je prišlo med njegovim mandatom do kakšnenapake, vendar zavrača očitke, ki naj bi pripeljali do razrešitve uprave. Pravi, da se negativnomnenje Računskega sodišča in očitki v zvezi s predorom Šentvid nanašajo naobdobje med letoma 2004 in 2007, ko ta uprava še ni delovala, očitana poravnava konecleta 2007 pa je bila sklenjena s soglasjem nadzornega sveta in je Računsko sodiščev izrekih ne omenja.Zavrača tudi odgovornost uprave zaradi odpadanja ometov v predoru Šentvid, ker soočitki neutemeljeni, kar so dokazali tudi v sodnem postopku zoper SCT. Trdi tudi, da sobili stroški pogodbe in aneksa z Vidonijem pri gradnji predorov Banica in Tabor nižji odosnovne pogodbene vrednosti, sklenjeni aneks pa inženirsko utemeljen.Slabi dve leti po imenovanjuna mesto predsednika upraveDarsa, Družbe za avtocesteRepublike Slovenije, je sedanjavlada Tomislava Nemca napredlog nadzornega sveta razrešilas te funkcije. Razrešenipredsednik pravi, da je bil političnoodstavljen, priložnostza to izjavo pa je v Ljubljani dobilna tiskovni konferenci, ki joje v prostorih stranke SDS sklicalnjen vidni član in nekdanjiminister za javno upravo GregorVirant. Tomislav Nemec namrečni član te stranke, mestonačelnika ljutomerske upravneenote pa je ob imenovanjuna Dars zapustil na povabilo takratnegaprometnega ministraRadovana Žerjava in strankarskegakolego iz vrst SLS.Tomislav Nemec je sodelovanjena tiskovni konferenci pod oznakostranke SDS za Vestnik pojasnil,da ga je nanjo zaradi teme o njegovirazrešitvi povabil dr. Gregor Virant,vabilu pa bi se enako odzval,če bi jo sklical kdo drug. Skupaj stapred novinarje stopila, ker so očitkio neskladnosti sporazuma o mirovanjupravice do vrnitve na prejšnjedelovno mesto s pogodbo ozaposlitvi na Darsu zasenčili delovanjeuprave Darsa in razloge zanjeno razrešitev. Možnost vrnitvena staro delovno mesto po prenehanjumandata je bila po besedahNemca povsem zakonita in ni bilav nasprotju s podpisano pogodboo zaposlitvi na Darsu.Tomislav Nemec, Gregor Virantin vršilka dolžnosti načelnice ljutomerskeupravne enote Darija Mohoričso sporazum o mirovanjupravice podpisali leta 2007, ravnopred nastopom novega mandataza načelnika. Sporazum je TomislavuNemcu omogočil ob koncumandata vrnitev na podsekretarskomesto v UE Ljutomer, ki januarjaletos še vedno ni bilo zasedeno.»Glede na spremembo v vladisem se želel vrniti domov na starodelovno mesto. Če bi se takrat lahkovrnil na svoje delovno mesto, biz Darsa odšel sam in posledično nebi bilo odpravnine. Izbrana je biladruga kandidatka, obrazložitve, zakajnisem bil izbran, pa nisem dobil.Vrnil bi se tudi na kako drugodelovno mesto, ki bi ustrezalo mojimreferencam,« je povedal TomislavNemec.Staro delovno mesto Nemca torejni čakalo, zato je z drugimi članiuprave stopil na isti vlak in se znadzornim svetom družbe pogajal,kako se bodo razšli. Sporazumeli sose o razrešnici brez krivdnih razlogovin zaradi predčasne razrešitveza odpravnino, ki jo bo vsak članuprave prejel v višini šestih plač.Po nekaterih navedbah je to za TomislavaNemca petinpetdeset tisočin po drugih petinšestdeset tisočevrov. Sam točnega zneska ni razkril,povedal pa je: »Ker je odpravninapoleg odškodnine za predčasnorazrešitev tudi nadomestilo zaizgubo delovnega mesta, sem takokot drugi člani uprave nanjo pristal.«Sprejeta odpravnina in nagradaupravi Darsa za uspešno delo, kinaj bi po julijskem poročanju medijevznašala skoraj devetdeset tisočevrov, pa ne gre skupaj s poudarkiobeh govornikov na tiskovni konferenci.Da je namreč uprava Darsadelala v korist davkoplačevalcev inuporabnikov avtoceste. TomislavNemec odgovarja, da je odpravninaposledica predčasne razrešitve in vvišini šestih plač nižja od možneodpravnine po pogodbi, izplačanapa bo enotno za vse člane uprave.Tudi odgovornost za priznanje nagradeprelaga na vlado, ki je pravilao tem sprejela letos. »Predsednikuvlade sem poleti pisno predlagal,da se to sistemsko spremeni in senagrade za uspešnost podjetij v državnilasti (ne samo za Dars) namenijoza pomoč drugim. Odgovorani bilo, sam bom pa del nagradenamenil organizacijam za pomoč vPomurju,« je poudaril.Dvojica Žerjav in Nemec na čeluprometnega ministrstva in družbeza avtoceste je prometno podhranjenemuPomurju obetala delovanjenjemu v prid. Sedaj sta brezsedeža oba, lokalna javnost in politikapa tehtata, kaj je z njima pridobilaali z razrešitvijo izgubila. TomislavNemec pravi, da mu je bilo kotPrleku in Pomurcu pomembno,da območju zagotovi v primerjaviz drugimi enakopravno obravnavo.Končanje pomurske hitre cestenekaj mesecev pred rokom in vokviru načrtovanih sredstev ima zavelik uspeh vseh, ki so pri tem sodelovali,sam pa se je zavzemal tudiza poravnavo škode, nastale ob gradnji.»Ravno te dni so občine dobilev podpis protokole, ki to omogočajo,«pravi. Pomurskim podjetjem,ki so nastopila kot podizvajalci, patudi drugim je pomagal do plačilnjihovih storitev, uveden vinjetnisistem pa je, tako Tomislav Nemec,Pomurcem in drugim iz obrobnihregij naredil avtocestni sistem dostopen.Za seboj pušča tudi zagotovljenadva milijona evrov za pripravoprojektne dokumentacije zagradnjo odstavnih pasov, narejenapa je tudi študija ekonomske upravičenosti,ki nakazuje, da bi jih bilosmiselno zgraditi čez čas in po določeniprioriteti. Kdaj bo to, naj bibilo odvisno od odločitev državnegazbora in politike.Radovan žerjav je TomislavaNemca postavil na čelo Darsa z namenom,da razbije veljavno praksovplivanja interesnih skupin na poslovanjete družbe. Pred nastopomfunkcije je Tomislav Nemec za Vestnikpovedal, da je Dars urejen inutečen stroj, vendar je potem spoznal,da vendarle potrebuje izboljšave.»Dars, ki ga zapuščam, smo zuvedenim sistemom kakovosti poTomislav Nemec je povedal,da si je prizadeval zaporavnavo škode, ki je nastalazaradi gradnje avtoceste.Ravno te dni soobčine dobile v podpis protokole,ki jim bodo omogočaliporavnavo škode,nastale ob gradnji pomurskegakraka avtoceste.ISO-standardu nadgradili, ga poslalina pot izboljšav.« Decembra najbi dobili tudi nov certifikat za varovanjeinformacij, oba sistema panaj bi nadzirali zunanji ocenjevalci,kar za firmo v državni lasti pomeniuvajanje zunanje ali javne kontrole.Tomislav Nemec mora biti takokot vsi člani odstavljene uprave zauvajanje nove na voljo do januarja,nove službe pa si še ni poiskal.Majda HorvatPred prelomnicoRazrešitev Nafti ne bo škodovalaMirko Horvat ni več član upravnega odbora Zavoda za obvezne naftne rezerve in njenih derivatovDirektor družbe Nafta Lendavamag. Mirko Horvat pravi,da njegova razrešitev z mestačlana upravnega odbora Zavodaza obvezne naftne rezervein njenih derivatov (ZORD)ne bo vplivala na nadaljnje poslovnosodelovanje med zavodomin družbo. V Nafti Lendavacelo pričakujejo povečanjeskladiščnih zmogljivosti za potreberezerv z namenom, takoMirko Horvat, da se bo čim večderivatov skladiščilo v Sloveniji.Hčerinska družba Eko Nafta jenamreč junija letos z ZORD-ompodpisala pogodbo za skladiščenjedizelskega goriva, po naših virihvredno dva milijona evrov, ki pa senanaša na skladiščenje naftnih derivatovv rezervoarjih, ki jih bo šelezgradila. Mirko Horvat pojasnjuje,da podpis pogodbe, čeprav časovnosovpada z dogodki na ZORD-u,Novi rezervoarji, ki jih bodo vLendavi ob obstoječih zgradiliza potrebe ZORD-a, inpostavljanje distribucijskemreže pomenijo za prodajonaftnih derivatov za NaftoLendava uresničevanje projektapostavitve skladiščnodistribucijskegacentra.Eko Nafta gradi ob vstopu v Naftin industrijski kompleks ob cesti med Lendavo in Petišovcibencinski servis. Stal bo na mestu, kjer so ga nameravali postaviti že leta 1991, in je prviv mreži bencinskih servisov, ki jih načrtujejo pri Nafti Lendava. Foto: M. H.ni v nikakršni povezavi z ugotavljanjemnepravilnosti in pričakovanorazrešitvijo upravnega odbora. Pogodbeso bile pripravljene že velikoprej, vendar do podpisa ni prišlo,ker je ZORD želel povečaneskladiščne prostore v Serminu priKopru. Ker pa je tamkajšnja družba,Instalacija, skladiščenje in pretovarjanjenaftnih derivatov, d. o.o., v lasti Petrola in družbe OMW,lastniki pa zaradi zapletov z Istrabenzompotrebnih poroštev za povečanjeskladiščnih kapacitet nisodali, je ZORD pogodbo o novihskladiščnih zmogljivostih podpisalz Eko Nafto, torej z nekom, ki jespodoben postaviti nove rezervoarjev zelo kratkem času. S tem boSlovenija lahko izpolnila zahtevoEvrope po zagotavljanju zadostnekoličine naftnih derivatov v domačihskladiščih. Ob tem spomnimo,da je direktor zavoda Anton Grabeljšekže pred petimi leti, ko jePetrol v Lendavi zgradil dva novarezervoarja za potrebe ZORD-a,zatrjeval, da je Lendava zaradi svojelogistične odrezanosti in neskladnostimed porabo goriv v regijiin količino uskladiščenih goriv, zanjenezanimiva lokacija. A je moralpopustiti, ker sta bilo skladiščenjenaftnih derivatov v Lendavi in gradnjaše dveh novih rezervoarjev zapotrebe ZORD-a del sporazumamed državo in Petrolom ob lastniškemizstopu Petrola iz Nafte Lendavamaja 2002. Takrat si je Petrol sštirinajstimi obstoječimi rezervoarjiv Lendavi in s poslom skladiščenjanaftnih derivatov za državo tudiskoraj v celoti poravnal terjatve, kijih je prikazoval do Nafte Lendava.Torej je iz ožete družbe odnesel šetisto zadnje, kar ji je prinašalo denar.Petrol potem tudi nikoli ni izpolnilzaveze iz sporazuma, da bo vLendavi postavil večji distribucijskicenter in po gradnji dveh novih rezervoarjevs po 20 tisoč kubičnimimetri zgradil še nove z dodatnimi120 tisoč kubičnimi metri prostornine.Danes ima hčerinska firma NafteLendava Eko Nafta sedem rezervoarjev,ki skupaj premorejo 6.700kubičnih metrov prostornine. Tris skupno zmogljivostjo 5.400 kubičnihmetrov namenja skladiščenjudizelskega goriva za ZORD. EkoNafta je z novimi pogodbami zagotovilav zelo kratkem času gradnjoše dveh rezervoarjev, v naslednjemobdobju pa načrtuje še dva z zmogljivostjopo deset tisoč kubičnihmetrov. Eko Nafta torej že ima sklenjenihveč pogodb z ZORD-om zaskladiščenje 25.000.000 litrov naftein naftnih derivatov. Pogodbe,sklenjene lani, se iztečejo leta 2013,letos podpisane pa šele leta 2025.Že od prej je namreč veljalo, da jeZORD sklepal najemne pogodbepo dveh cenah in za različna časovnaobdobja, po nižji in za krajši časza zaloge v starih rezervoarjih in poskoraj dvakrat višji ceni in za daljšeobdobje za nove rezervoarje, sajs tem investitorju priznava njegovvložek. Skladiščenje blaga torej postajaena osnovnih dejavnosti družbeEko Nafta, ki s tem in gradnjoprvega v mreži bencinskih servisovuresničuje projekt postavitveskladiščno-distribucijskega centraza tekoča goriva.Čeprav rafinerijske dejavnostiv Nafti že dolgo ni več, je družbaohranila trgovanje z naftnimi derivati.To sedaj poteka znotraj industrijskegakompleksa v Petišovcih.Zaradi dotrajanosti infrastrukture,ki bi jo morali obnoviti, in kerje ostal v Naftinih predalih projektbencinskega servisa iz leta 1991, sose odločili za gradnjo bencinskegaservisa, ob njem pa še za transportno-logističnicenter zunaj industrijskegakompleksa in ob državnicesti med Lendavo in Petišovci.To je za Nafto Lendava prelomnica,saj vsa leta obstoja in kljub proizvodnjinaftnih derivatov ni imelasvoje trgovske mreže, kar je bilo zanjoslabo. »Razlogi, zakaj ne, so biliv različnih obdobjih različni,« danesugotavlja Mirko Horvat. Ko jebila Nafta Lendava v družbeni lasti,bi prvi bencinski servis še lahkopostavili, pozneje pa to zaradi trderoke največjega slovenskega naftnegatrgovca ni bilo več mogoče.Majda Horvat

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 1212iz naših krajev17. september 2009 –V vinorodnih območjih Pomurja že odmeva pesem trgačevManjši pridelek, odlična kakovostV družbi Ljutomerčan zaostreni pogoji odkupa in za 60 odstotkov višje odkupne ceneZa vinogradnike je trgatevpraznik. Letošnja se je začelanekoliko prej kot običajno, zadovoljstvovinogradnikov paje različno. Vremenske ujmejim tudi to poletje niso prizanašalein toča je mnogim žepred začetkom poletja pobraladobršen del pridelka. Tudi pomurskivinogradniki so trgatevpričakali z različnimi občutki,saj je toča v juniju nekaterimuničila tudi polovico in še večpridelka, tako da bo precej sodovostalo praznih. K manjšemupridelku je svoje dodalo šedeževje med cvetenjem vinsketrte, saj so se grozdi osipali, vinskitrti in grozdju pa niso prizanašaletudi bolezni. Tam, kjertoče ni bilo, je količinski pridelekpovprečen, prvi rezultati trgatvepa kažejo, da je kakovostodlična.Pomurski vinogradniki so začeliletos grozdje trgati v začetku septembra.V družbi Radgonske gorice,ki je največji pridelovalec grozdjav Pomurju, so s trgatvijo ranihsort začeli 2. septembra, ranina insilvanec sta že v sodih, potrgali paso tudi šardone, ki ga bodo nameniliza šampanizacijo. Radgonskaklet se namreč v Sloveniji ponašaz najdaljšo tradicijo pri izdelavi penečihse vin, saj so prvo penino začelitu proizvajati leta 1850, dve letipozneje pa so jo že dali na trg. Zlataradgonska penina, ki jo tu še vednoizdelujejo po klasični metodi, si jepridobila ugledno mesto med svetovnimipeninami, kar potrjujejotudi najvišja odličja z največjih svetovnihocenjevanj. Grozdje šardoneza proizvodnjo penine za Radgonskegorice pridelujejo tudi zasebnivinogradniki, ki so letošnji pridelekže prav tako oddali.Po besedah Boruta Cvetkoviča,direktorja Radgonskih goric, so dotorka v lastnih vinogradih potrgaliin od zasebnih vinogradnikov odkupiliokoli tisoč ton grozdja, karje približno tretjina načrtovanih količin.Če jim ne bo ponagajalo vreme,bodo v prvem tednu oktobrakončali trgatev v vseh 380 hektarjihlastnih vinogradov, saj to deloopravlja okoli 150 trgačev, polegnjihovih zaposlenih tudi sezonskidelavci. Nekaj grozdja bodo tudiletos pustili za posebne trgatve, žetradicionalni sta na miklavževo insvečnico.V družbi Radgonske gorice tudiletos odkupujejo grozdje od zasebnihvinogradnikov, odkupne ceneostajajo na lanski ravni, odvisne pabodo od kakovosti oddanega grozdja.Tudi v družbi Ljutomerčan, ki jeletos dobila novega lastnika, saj jev večinski lasti bratov Vladimirja inJanka Puklavca, ki sta tudi lastnikakleti Jeruzalem Ormož, so letošnjipridelek grozdja začeli pospravljati2. septembra. Ranino in rizvanecso že potrgali, zdaj trgajo sovinjon,s kakovostjo so zadovoljni, manj pas količino, saj je pridelek ponekodLetos bo pridelek grozdja količinsko manjši, saj je ponekod delpobrala toča, med cvetenjem je zaradi dežja prišlo do osipa,nekaj pa so vzele bolezni. Odlična bo kakovost in pomurski vinogradnikibodo tudi letos nekaj grozdja pustili za posebne trgatve.Miklavževa trgatev v Radgonskih goricah je postala tradicionalnain načrtujejo jo tudi za letos. Foto: L. Kovačprepolovljen. Pa ne le v vinogradih,ki jih je prizadela toča, pač pa tudi vdrugih, saj se je grozdje med cvetenjemzaradi deževja osipalo.Pridelek morajo pospraviti z 205hektarjev lastnih vinogradov, trgatevopravlja okoli 90 delavcev, vglavnem domačinov, saj tuje delovnesile niso najemali. Grozdje vozijov ljutomersko in ormoško klet,ločijo pa ga po sortah, saj bo denimorizvanec iz obeh družb zorel vljutomerski kleti, sovinjon pa v ormoškiin podobno bo tudi z drugimisortami. Trgatev bo na vrhuncupo 25. septembru, ko bodo trgali laškirizling, šipon in renski rizling,načrtujejo pa, da jo bodo končalisredi oktobra. Grozdje v njihovihvinogradih trga trenutno okoli 90delavcev, ob zaposlenih v Ljutomerčanuše sezonski delavci, v glavnemdomačini, ko bo trgatev na vrhuncu,pa jim bo na pomoč priskočiloše nekaj trgačev. Če bo zdravstvenostanje grozdja dobro in vreme primerno,bodo nekaj pridelka pustilitudi za posebne trgatve.Kot vsa prejšnja leta v ljutomerskikleti odkupujejo tudi grozdjezasebnih vinogradnikov. Ti so letossklenili pogodbe le za 350 ton,kar je manj kot prejšnja leta, vzrokipa so v zaostrenih pogojih odkupa.V ljutomerski kleti odkupujejo legrozdje iz Ljutomersko-Ormoškegapodokoliša, biti mora sortno iniz integrirane pridelave. Takšni zaostrenipogoji so veljali že lani, ko sood zasebnih vinogradnikov odkupili400 ton grozdja, predlani, ko tehpogojev še ni bilo, pa so zasebni vinogradnikiljutomerski kleti prodalikar tisoč ton grozdja. V nasprotjuz drugimi pomurskimi kletmi bodov ljutomerski pridelovalcem plačaligrozdje po višji ceni od lanske. Vpovprečju bo ta višja kar za 60 odstotkov,in ker je lani znašala 41 centov,bodo letos vinogradniki za kilogramgrozdja dobili povprečno 58centov. Končna cena bo seveda odvisnaod sorte, vsebnosti sladkorjain zdravstvenega stanja grozdja.Družba Kapela vinogradništvoin vinarstvo gospodari s 105 hektarjivinogradov, od tega je 95 hektarjevrodnih, deset hektarjev pa soobnovili in še ne rodijo. Trgatev sozačeli prejšnji četrtek, rizvanec je žev sodih, zdaj pa trgajo sorto kerner.V primerjavi z lani, ko jim je večinopridelka pobrala toča, je ta letos njihovevinograde obšla, saj je v manjšemobsegu poškodovala le nekaterepovršine. Tako letos kljub osipupričakujejo normalen pridelek,prvi rezultati pa napovedujejo tudiodlično kakovost, saj se sladkornestopnje pri rizvancu in kernerjugibljejo med 80 in 85 Eoxlejevimistopinjami. Če bosta vreme in zdravstvenostanje grozdja dovoljevali,bodo nekaj pridelka pustili tudi zaposebne trgatve. Nekoč so bili znanipo božični trgatvi in morda jobodo opravili tudi letos, že tradicionalnapa je trgatev traminca v nasaduiz leta 1961. S tramincem izbor iztega nasada se je kapelska klet letosprvič v svoji zgodovini pomerila vtujini in na ocenjevanju vin Decanderv Londonu zanj prejela bronastoodličje. Kakovost njihovih vin sepotrjuje tudi na domačih ocenjevanjih,na trgu so se uspešno uveljavilibeli, sivi in modri pinot rose, novostpa je modra frankinja, ki je tudiže našla pot do kupcev. Cene svojihvin so letos ponovno dvignili, prihodnjeleto pa naj bi se z njimi približalidrugim ponudnikom.Trgatev v njihovih vinogradihzdaj opravlja okoli 70 delavcev, vglavnem so to domačini, ki to deloopravljajo sezonsko. Če bo vremeugodno, bodo trgatev končali do 10.oktobra, predelali pa bodo od 650do 700 ton grozdja. Nekaj ga bodoodkupili tudi od zasebnih vinogradnikov,tistih, ki jim družba Kapelavinogradništvo opravlja strojne storitve,odkupne cene pa so ostale nalanski ravni in se bodo gibale med31 in 42 centi za kilogram. Del kupninevinogradnikom poračunajos storitvami, v prihodnjih dneh pajim bodo izplačali še zadnji del kupnineza lanski pridelek.Ludvik KovačEvropska noč netopirjev tudi v Gornjih PetrovcihGrajske netopirje snema kameraŽivalce spadajo tako kot človek med sesalce, naseljujejo vse celine razen Antarktike in so na Zemlji že 50 milijonov letEna izmed prireditev ob 11.Evropski noči netopirjev v Sloveniji,ki so jih organizirali članiSlovenskega društva za preučevanjein varstvo netopirjev(SDPVN) v sodelovanju s Krajinskimparkom Goričko in učenciOŠ Gornji Petrovci, je bila tudi vGornjih Petrovcih. O netopirjihin njihovem pomenu za naravosta več kot 50 zbranim otrokomin staršem spregovorila PrimožPresetnik in Monika Podgoreleciz SDPVN.Netopirji zaradi podobe, načinaživljenja in splošnega neznanjapri ljudeh zbujajo strah in nezaupanje.V resnici so za naravo zelo pomembniin spadajo med ogroženevrste.Foto: G. D.V pričakovanju skrivnostnih ponočnjakov ob Evropski nočinetopirjevNa svetu so do zdaj odkrili že večkot 1000 vrst netopirjev, v Slovenijijih živi 30, od tega so jih 17 naštelitudi na Goričkem in v bližnji okolici.Čez poletje se netopirji podnevizadržujejo na podstrešjih cerkva,hiš in gradov, za zunanjimi opažistavb in v njihovih razpokah ter vdrevesnih duplih. V zimskih mesecihpa samo spijo oziroma hiberni-Netopirje uvrščamo pri nasin v Evropi zaradi obnoveostrešij v času poletnihporodniških gruč, osvetljevanjastavb in zamrežitvepreletalnih odprtin mednajbolj ogrožene sesalce!rajo v jamah ali kleteh, zato si morajojeseni nabrati dovolj rezervneenergije v obliki maščobe. To si nakopičijoz lovljenjem žuželk, kotso hrošči, nočni metulji in nočnidvokrilci. Tako na dan »pospravijo«tudi do polovico svoje telesne težežuželk in so zato zelo koristni, sajpodobno kot lastovke delno lahkouravnavajo število insektov v naravi.Po predavanju so si ogledali posnetkeiz življenja netopirjev v kletigradu pri Gradu, posnetih z infrardečokamero. Ker je Grad na Goričkemizjemno pomembno celoletnozatočišče netopirjev, saj tamprezimuje, koti ali se pari kar desetrazličnih vrst netopirjev, so se v JZKrajinski park Goričko odločili, danamestijo kamero, s katero netopirjelahko spremljajo 24 ur.V nadaljevanju so si ogledali razstavoNetopirji na Goričkem, najmlajšiso sodelovali v netopirčkovihustvarjalnih delavnicah, malostarejši pa so sestavljali netopirnice,ki jih bodo zaposleni na OŠ GornjiPetrovci obesili na drevesa obšoli in bodo zatočišča za netopirje.Da bi kakšnega izmed netopirjevtudi slišali, so se odpravili na večernisprehod okrog tamkajšnje cerkve.S pomočjo ultrazvočnih detektorjev,ki neslišne eholokacijske klice netopirjevpretvorijo v človeškemu ušesuslišne, so v zraku zaznali belorobeganetopirja, v podstrehi evangeličanskecerkve pa so našli dva osebka vrstepozni netopir.Gregor DomanjkoPojasniloObjavljen intervju z doktorico biomedicinskih znanostiSimono Rajtar v Vestniku št. 37 je bil zaradi težavpri prenašanju besedila po računalniški mreži nehoteobjavljen v neavtorizirani verziji, za kar se intervjuvankiopravičujemo. Zaradi tega so v tekstu ostale navedbe,ki strokovno niso natančne ali točne. Intervjuvankaje pri avtorizaciji teksta vnesla nekatere dopolnitve, kiso natančneje opredelile povedano, in iz besedila umaknilanaslednje objavljene stavke. Iz odgovora o pojmuantidepresivov je črtala stavek: O tem, kako delujejo,velja teorija, ki je že trideset let nihče ni spremenil. Kadarje v telesu na pravem mestu premalo nevrotransmiterjev,antidepresivi pomagajo, da pridejo na pravomesto v telesu.V odgovoru na vprašanje, kaj je bila glavna hipotezav doktorski nalogi, je umaknila del stavka, ki se glasi: …vendar le pri enem od dveh uporabljenih antidepresivov,in s tem, da vse ne držijo v vseh območjih ali koncentracijah.Foto: J. Z.Poučen račun za županaOsrednja prireditev ob 13. prazniku Občine MoravskeToplice je bila v neposredni bližini treh cest, kiso bile lani in letos zgrajene v okviru dveh največjihinvesticij v občini. Jeseni 2008 je bila dokončana drugafaza rekonstrukcije ceste Moravske Toplice–Fokovci,ki je zajemala zgornji del Dolge ulice in del cestena Rumičevem bregu. Pravkar so zgradili tudi prvofazo omenjene ceste oz. spodnji del Dolge ulice.Na stičišču vseh treh omenjenih cest je bila v nedeljoslavnostna otvoritev, kjer so otvoritveni trak prerezaližupan Franc Cipot, podžupan Alojz Glavač inpredstavnik izvajalca del, direktor podjetja SGP Pomgradiz Murske Sobote Tadej Ružič. »Tega, da je Dolgaulica najdaljša ulica v Sloveniji, nisem niti vedel, doklernismo dobili računa za obnovitvena dela,« je napolv šali, napol zares na družabni prireditvi pri lovskemdomu v Moravskih Toplicah dejal Cipot.T. K.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 13kmetijstvo– 17. september 2009 13V novi strategiji razvoja slovenskega kmetijstvaDružinskim kmetijamše več veljaveTrajnostni razvoj kmetijstva temelji na treh medsebojno odvisnihin uravnovešenih stebrih: ekonomskem, socialnem in okoljskemNova razvojna strategija slovenskegakmetijstva do leta2020, katere osnutek je že v javnirazpravi, pomeni nadaljevanjeciljev tiste iz leta 1993, predstavljanadgradnjo kombinacijeekosocialnega in tržnega kmetijstva,s tem pa se umešča tudiv širši koncept Strategije razvojaSlovenije, ki je bila sprejetaleta 2005.Izhajajoč iz ocene stanja slovenskegakmetijstva, bodo njegoviključni cilji v prihodnosti stabilnapridelava kar najbolj kakovostnein cenejše hrane, zagotavljanje prehranskevarnosti in čim višje stopnjesamooskrbe, zagotavljanjeprimernega dohodka kmetijskimgospodarstvom, ohranjanje poseljenostiin obdelanosti podeželja, varovanjeokolja in ohranjanje naraveter trajno ohranjanje rodovitnih zemljišč.Vloga kmetijstva bo torej večnamenskain ne zgolj proizvodna.Strategija se opredeljuje tudi doustreznosti Skupne kmetijske politikeEvropske unije, katere reformeso v preteklosti že prispevale k večjitržni naravnanosti in usmeritvi ktrajnostnemu razvoju, pri nadaljnjihspremembah skupne kmetijske politikepa si bo Slovenija še naprej prizadevalaza nadaljnjo krepitev večnamenskevloge kmetijstva.Slovensko kmetijstvo bo v prihodnjetemeljilo na tržno usmerjenih,profesionalnih družinskih kmetijahin kmetijskih podjetjih, ki bodo ssvojo proizvodnjo prispevali k uresničevanjukoncepta trajnostnegarazvoja, država pa jim mora pri temponuditi ustrezno infrastrukturo inpreko ustreznih ukrepov spodbujatinjihov razvoj. Na področju neposrednihplačil je nujna njihova ohranitev,vendar morajo biti podporekmetijstvu ciljne. Po besedah ministraza kmetijstvo Milana Pogačnikamorajo postati investicijske spodbudeza razvoj podeželja bolj ciljnousmerjene v dvig usposobljenosti,v uvajanje novih tehnologij in proizvodovter v izboljšanje konkurenčnostitega sektorja. Zaradi velikegadeleža zemljišč na območjih z omejenimidejavniki bo treba ohranitipodpore za ta območja, z ukrepikmetijske politike pa bo treba spodbujatiprostovoljno vstopanje v nadstandardneokolju prijazne kmetijskeprakse, ekološko kmetovanje pamora postati bolj tržno naravnano.Pri zemljiški politiki bo dan poudarekukrepom aktivne zemljiškepolitike ter varstvu kmetijskihzemljišč, tistim, ki se ukvarjajo skmetijstvom, pa je treba zagotovitisistem, ki jim bo omogočal dohodkovnovarnost.Spremembe načrtujejo tudi nadavčnem področju, saj mora bitipri obdavčitvi kmetijstvo kot gospodarskadejavnost v enakem položajuz vsemi drugimi. V primeru tržneusmeritve je pavšalna obdavčitevneprimerna, tam, kjer bo ta ostala,pa mora temeljiti na dejanskem stanjuzemljišč.Družinske kmetije ostajajo še naprejprevladujoča oblika kmetijskihgospodarstev v Sloveniji, in čepravje njihova velikost še sorazmernomajhna, je treba z vidika poseljenostiin kulturne krajine ter ohranjanjaokolja z ustreznimi ukrepi še spodbujatitudi ohranjanje manjših družinskihkmetij. Ker spada Slovenijamed starajoče se družbe, ta procespa je še posebej izrazit pri kmečkemprebivalstvu v odmaknjenih hribovskihin obmejnih območjih, morajopostati ključni nosilci razvoja družinskihkmetij mladi prevzemniki.Ludvik KovačZaprli štiri javne razpise za ukrepeIzkoristili le polovicorazpoložljivih sredstevRazpise bodo ponovno odprli, ko bodo pojasnjene nekatere nejasnostiV začetku tega tedna je ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano zaprlo štirijavne razpise za ukrepe iz Programarazvoja podeželja 2007–2013.Čeprav razpisana sredstva za teukrepe še niso porabljena, moraministrstvo v skladu s priporočiliEvropske komisije preveriti in popotrebi prilagoditi obdobje, v kateremlahko nastanejo upravičenistroški. Vse vloge, ki so jih prosilciposlali po 14. septembru za ukrepe»Usposabljanje za delo v kmetijstvuin gozdarstvu«, »Posodabljanjekmetijskih gospodarstev – za naložbemladih prevzemnikov kmetij« in»Dodajanje vrednosti kmetijskim ingozdarskim proizvodom za kmetijeter agrarne in pašne skupnosti«,bodo zavržene. Prav tako se bo zaprltudi javni razpis v okviru ukrepa»Finančna pomoč ob smrti, invalidnostiali nesposobnosti za delo«.Za vse razpise je bilo na voljo nekajveč kot 30 milijonov evrov, upravičencipa so prejeli le nekaj več kot15 milijonov evrov. Najmanj sredstevje bilo porabljenih za ukrep»Usposabljanje za delo v kmetijstvuin gozdarstvu«, kjer je bilo na voljopet milijonov evrov, z 99 vlogami paje bilo zaprošenih le 19.400 evrov,kar je manj kot 200 evrov na vlogo,zato na ministrstvu menijo, da je trebata ukrep preoblikovati in natančnejeopredeliti upravičene stroške.Večje je bilo zanimanje za ukrep posodabljanja,saj je 270 prosilcev zaprosiloza dobrih deset milijonovod razpisanih 12 milijonov evrovnepovratnih sredstev. Polovica neizkoriščenihsredstev je ostala tudiza ukrep dodajanja vrednosti kmetijskimin gozdarskim proizvodom,kjer je bilo s 63 vlogami zaprošenihdobrih 4,1 milijona evrov od skupnoosem milijonov evrov razpisanihnepovratnih sredstev.Z javnim razpisom, ki je bil namenjenblažitvi poslabšanja ekonomskegapoložaja kmetijskih gospodarstev,ki je posledica smrti,invalidnosti ali nesposobnosti zadelo, so prvotno razpisana sredstvas 57.300 evrov zvišali na 93.400evrov, vlagatelji pa so bila kmetijskagospodarstva, ki se ukvarjajo s primarnopridelavo kmetijskih proizvodov.Najmanjši znesek dodeljenepomoči za ta namen je bil 3.750, najvišjipa 7.500 evrov za posameznovlogo. Za začasno zaprtje omenjenihrazpisov se je Slovenija odločila,ker iz priporočila komisije zaenkratni povsem jasno, kdaj natančno začneteči obdobje upravičenosti stroškov.Ker Evropska uredba odpiramožnosti za različna tolmačenja inprakse po državah članicah, se jeSlovenija odločila, da do razrešitvetega vprašanja začasno zapre določenejavne razpise in s tem upoštevadana priporočila.Ludvik KovačZa vinogradnikeDozorevanje grozdjain aktualni ukrepiVreme v tem tednu se je poslabšalo, vendar kljub temu ni razlogovza zaskrbljenost. Morebitno obilno deževje lahko zniža sladkor vgrozdju (moštu) do deset odstotkov. Do razredčitve pride prej na obdelanihtleh in tam, kjer je površina pod trtami pokošena ali tretirana sherbicidi. Ker pa imamo v glavnem tla že celo poletje zasičena z vlago,ob dežju ne pričakujemo, da bi jagode pokale v večjih količinah ali dabi nastopila gniloba. Če se pojavi, je to že žlahtna gniloba, saj so sladkornestopnje v povprečju že višje od 70 Öe stopinj. Skrb zbujajoča paje trenutna ocetna gniloba (ocetni cik) na posameznih jagodah ali delihgrozdov, predvsem na sortah beli pinot, sivi pinot, zeleni silvanecin šipon. Ta gniloba se kaže na jagodah, ki so jih v glavnem poškodovaliinsekti. Taka jagoda se obarva roza-rjavo, in če jo povohamo, imavonj po kisu. Svetujemo, da pregledate vinograde in takšne jagode alicele grozde odstranite že pred trgatvijo. Odstranjujemo tudi grozdeali dele grozdov, ki sta jih napadla peronospora ali oidij, in seveda vsegrozde ali cele šparone na trtah, ki jih je napadla kap (esca).Podatki o zrelosti, izmerjeni 8. septembra 2009, za okoliš Prekmujein podokoliša Radgonsko-Kapelske gorice ter Ljutomersko-OrmoškegoriceObmočje Prekmurje Radgona Ljutomer Prekmurje Radgona LjutomerSorta Sladkorna stopnja v Öe stop. Skupne kisline v g/lb. pinot 83 78 86 6,3 9,0 8,0šardone 79 82 87 9,1 9,0 9,0s. pinot 80 79 85 6,1 6,9 8,6z. silvanec 78 63 89 7,2 8,8 7,8sovinjon 86 70 84 10,3 11,0 9,7traminec 81 83 86 6,4 7,0 6,8r. muškat 74 66 79 6,5 7,1 7,2kerner 85 76 80 7,7 6,4 8,2m. pinot 83 78 84 8,6 10,3 8,2m. frankinja 76 ni pod. ni pod. 7,9 ni pod. ni pod.zweigelt 81 ni pod. ni pod. 8,7 ni pod. ni pod.l. rizling 75 70 78 8,3 8,8 8,3r. rizling 75 69 73 11,1 10,2 11,2šipon 64 59 74 11,2 15,5 10,1Gornji podatki naj nam bodo le za orientacijo, saj so lahko že v posameznihvinogradih, kjer je bila toča na eni strani vrste, na drugi pane, razlike v sladkorju tudi do 14 Öe stopinj, kar pomeni zdaj, ko sladkorpočasneje narašča, dva do tri tedne razlike. Tam kjer že trgate in jezdravstveno stanje grozdja dobro, svetujem žveplanje s 60–100 mililitripetodstotne žveplaste kisline na 100 litrov mošta ali sorazmerno zdrugo obliko žvepla. Grozdje, ki ga je poškodovala toča ali ga je že prizadelagniloba, pa potrebuje več žvepla, saj je na njem več škodljivihbakterij in divjih kvasnic. Količina žvepla naj bo 80–150 mililitrov petodstotnežveplaste kisline na 100 litrov mošta. Žveplamo samo enkratgrozdje ali drozgo ali mošt izpod preše, ali ko ga točimo v posodo zarazsluzenje. Sodov posebej ne razkužujemo – žveplamo.Kmetijski zavod Murska SobotaErnest Novak, univ. dipl. inž. agr.Veličasten pogled na njivo cvetoče ajdeNaravi prijazna pridelavaV še ne tako davni preteklostiso ajdo sejali veliki in mali posestnikina strnišča ječmena,rži in pšenice. To je bila na njividruga žetev v letu. Ajda je bilapomemben pridelek pri zagotavljanjuhrane, saj so jo uporabljaliza kašo in moko. Iz mokeso največkrat skuhali žgance,ajdovo moko pa so dodajalitudi pri peki kruha. Kaša je bilanepogrešljiva na kolinah, najboljšeso bile krvavice iz ajdovekaše. Ko te ni bilo dovolj, so jiprimešali proseno kašo.Danes je vse manj tistih, ki sejejoajdo, ki ob pridelku daje tudi odličnočebeljo pašo. V Ženiku je doberpoldrugi hektar njive z ajdo zasejalJanez Zver. »Tu v Ženiku smo kupilipethektarsko posest, ob gradnjivečjega turističnega objekta pa obdelujemotudi zemljo. Ker imamocertifikat ekološke kmetije, pridelujemona ekološki način tudi ajdo.Iz zrnja bosta nastali biokaša in ajdovamoka. Oboje je iskano na tržišču.Pred tem smo imeli na tej parceliposejano rdečo deteljo, ki smojo namenili tistim, ki pridelujejoekološko krmo za živali.«Zverovi imajo ob hiši tudi vrt zapridelavo zdravilnih zelišč in aromatičnihrastlin, za katerega skrbigospodinja Stanka. Pri tem sodelujez znanim slovenskim strokovnjakomdr. Jankom Rodetom.Ludvik KrambergerFoto: L. KrambergerIzobraževanjekmetovalcev22. 9. 2009: KGZS – Zavod M. Sobota,Ulica Štefana Kovača 40, 9000M. Sobota, ob 16.00, ne velja za KOP,Smernice dobre higienske prakse zatržne vinogradnike in priprava na trgatev2009.23. 9. 2009: KGZS – Zavod M. Sobota,Ulica Štefana Kovača 40, 9000 M. Sobota,ob 9.00, izobraževanje KOP navzkrižnaskladnost, Standard za identifikacijoin registracijo domačih živali.23. 9. 2009: Biotehniška šola Rakičan,Lendavska ulica 3, 9000 M. Sobota,ob 9.00, izobraževanje KOP IPL,Dan koruze Rakičan 2009, Pogoji pridelavekoruze v letu 2009, Onesnaženjepšenice z mikotoksini: vpliv sort,gnojenja in lokacij pridelovanja, Mikotoksiniv koruzni silaži, Razkuževanjedoma pridelanega semena, Ogled makroposkusovrazličnih hibridov koruze.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 1414iz naših krajev17. september 2009 –Zemljišča med njivami, ki nimajo parcelnih številk,a so pomembna za biotsko pestrost krajineŽive meje so zares živeVita Gjergjek je lahko upravičeno ponosna na svojegaSkya. Foto: P. K.Več tisoč različnih živih bitij domuje v pásikah – Mejice dokazanoblažijo posledice klimatskih sprememb – Na Goričkem netopirmali podkovnjak in osem ptičjih vrst vezanih na žive mejeŠtirinožec iz Murske Sobote pometels pasjimi lepotci iz vse državeSky v devetihnebesihKako je včasih manj lahko več, je izkusila MurskosobočankaVita Gjergjek, ki se je s svojim zlatim prinašalcem Skyemudeležila nedavne državne razstave vseh pasem psov CACv Trbovljah. Ne vedoč, kaj jih na tem lepotnem tekmovanjusploh čaka, so se tja odpravili brez posebnih priprav, domovpa so se več kot presenečeni vrnili s tremi medaljami.Za lastnico in njenega 16-mesečnega ljubljenca, ki ga je pred dobrimletom dni pripeljala iz zelo ugledne psarne na Ptuju, je bilo sodelovanjena pasji razstavi, na kateri se je predstavilo več kot sto različnihpasem, prva taka preizkušnja. Kot je povedala Vita Gjergjek,sama sploh ne bi pomislila na to, da bi se prijavila, če je Skyev vzrediteljne bi prepričal, da ima njen pes tisto nekaj, kar iščejo na razstavah.Ob prihodu v Trbovlje so bili sprva sicer malo v zadregi, ko sovideli, da nekateri lastniki za svoje pse s seboj pripeljejo malodanekozmetične salone, sami pa so imeli le rabljeno günjo in tri ribiškestolčke, kot se je izrazila Vita, toda na koncu se je pokazalo, da so bilenjihove skrbi odveč. Kljub nepripravljenosti je Sky sodnike prepričals svojo lepo belo dlako, atletsko postavo in posebno obliko glave,tako da so mu na koncu prisodili naslov najlepšega mladiča, najlepšegazlatega prinašalca in najlepšega psa svoje skupine, v kateri jeveč različnih pasem.Po lastničinem mnenju se imajo za tako dobre uvrstitve ob že prvempreizkusu zahvaliti predvsem dobremu leglu, iz katerega izhajaSky, saj od tam izvirajo številni šampionski zlati prinašalci, sami pa sodoslej z njim delali bolj po občutku in izkušnjah z drugimi psi. Pazijože, da dobiva primerno in zdravo prehrano, čeprav mu tudi kakšnihmanj zdravih priboljškov ne morejo odreči, da se vsak dan dovolj gibljein da ima negovano dlako, kakšne posebne nege ali treningov padoslej ni potreboval. Zdaj ga resda učijo pravilne drže, ker ga nameravajov prihodnje peljati še na nekaj podobnih razstav, vendar ga neželijo preveč siliti, pravi Vita in dodaja: »Sky za nas ostaja to, kar je bilod prihoda k hiši, namreč družinski sopotnik.«P. K.Kako prepričati kmetovalce,da s tem, ko bodo uničiližive meje med njivami inpridobili dva metra zemlje,ne bodo kaj veliko pridobili,saj se jim bo narava prej alislej maščevala. Če nočejo slišatio domovanju več kot tisočživih bitij, ki so vezanana te pasove, ali o varovanjubiotske pestrosti, bodo mordabolj razumeli in slišali, čejim nazorno predstavimoučinkovito varovanje poljpred posledicami klimatskihsprememb prav z mejicami.Sodobna aerodinamika prostora,ki združuje zgodovinskaspoznanja in sodobnotehnologijo, lahko natančnodokaže, kakšna je zaščitapoljščin pri določeni višiniter gostoti dreves in grmovja.Od 1932. do 1985. leta je vkar 50 državah sveta potekalaraziskava, ki je dokazala,da so vetrne pregrade na poljihizjemnega pomena.Žive meje med njivami – biotskaraznovrstnost in varstvo kulturnihrastlin v času klimatskihsprememb je bil naslov strokovnegaposveta pred dnevi v GornjiRadgoni, na katerem so vsemnavzočim zelo nazorno predstavilipomen živih mej – mejicmed njivami.V filmu Staneta Sušnika je kotglavni igralec nastopil podlesekzlato rjave barve, ki je v naravidoma prav v mejicah. Narava nepozna koristnih, škodljivih, lepihali grdih živali, v naravi je vse vravnovesju. Če se to poruši in jeMatjaž Jež, Zavod za varstvo narave Maribor:»Mejice so pomembne za ohranjanjebiotske pestrosti, blažijo poslediceklimatskih sprememb, dajejo zaščitopred čedalje hujšimi vetrovi in prispevajok ohranjanju vlage. Ker so marsikje žeogrožene, so potrebni ukrepi za njihovovečjo zaščito.« Foto: B. B. P.nečesa preveč, se kaj hitro pokažejoposledice. Tako so tudi mejicenujne zaradi ravnovesja, biotskepestrosti in podobe nekekulturne krajine. Dokler so bilemejice pomemben vir kurjave,so jih kmetje negovali, vsakihpet ali deset let požagali najvišjedrevje in očistili grmovje.Ob njivah so bile dobrodošletudi zaradi sence in zavetja.Bile so počivališče in skrivališčeza živali in ljudi. Zdaj pa seljudem zdi, da jih ne potrebujejoveč. Veliki traktorji s klimatiziranimikabinami so navajeniorati naravnost in čim večjepovršine. Matjaž Jež z Zavoda zavarstvo narave je opozoril, da opomenu mejic govorijo Zakon oohranjanju narave, Uredba o naravnihvrednotah in Uredba o habitatnihtipih, kljub temu pa slovenskavlada še vedno ni sprejelauredbe o petih osnovnih tipihmejic: drevesne mejice, grmovnemejice, pasovi steblikovja, pasovitravišč in obcestni zeleni pasovi.Na Goričkem je že dovolj osnovza zaščito pásik; po osnovnihpodatkih za zaščiteno območjeStane Sušnik, režiser: »Povod za film z naslovomMejice je bila zloženka Mirana Ogrina,njegov udomačeni podlesek pa je potemtudi nastopil kot glavni igralec, kajti vnaravi ga je zelo težko posneti. Ko padejotemperature pod 16 stopinj, torej nekje odoktobra do aprila, že miruje in ima zimskospanje. Telesna temperatura se mu znižatudi za eno stopinjo, če je zima predolga,pa se mogoče sploh več ne zbudi.«Natura 2000 je kar osem vrst pticvezanih prav na mejice, ki pa sotudi življenjski prostor netopirjamalega podkovnjaka. Vsekakorje živalska in rastlinska pestrost vmejicah večja kot v gozdu, več tisočrazličnih živih bitij biva v tehpasovih, kjer rastejo hrast dob,jelša, črni trn, krhlika, trdoleska,šipek in glog. V teh pasovih najdejoživali – tudi žuželke in ptiči– veliko hrane tudi pozimi.Bernarda B. PečekUdeleženci prve slikarske kolonije ob Gajševskem jezeruJubilejni večer v spomin na Matijo SlavičaV znamenju literaturein slikarstvaOb prazniku Občine Križevci pri Ljutomeru je pripravilo tamkajšnjekulturno društvo v župnijskem razstavnem prostoru deseti večerv spomin na dr. Matijo Slaviča, teologa, prevajalca in pedagoga,rojenega v Bučečovcih, ki je veliko prispeval k temu, da se je pred 90leti Prekmurje priključilo k matični domovini. Delegacija z županomBrankom Belcem na čelu je položila venec k Slavičevemu doprsnemukipu, ki stoji pred župnijsko cerkvijo v Križevcih, nato so se občinstvupredstavili domači kulturni ustvarjalci: Olga Antič s svojo tretjo knjigo,pesnica Manca Sušec, pesnik Marko Kočar in učenec petega razredaOsnovne šole Križevci Jaka Godec. Ob tej priložnosti so postavilina ogled tudi likovna dela, ki so jih ustvarili Žan Koroša, PrimožOsterc, Jaka Godec, Emil Osterc, Tea Koroša, Angelca Gaberc, MarijaHeric, Tone Cimerman, Olga Antič in Ignac Premoša na letošnji, prvilikovni koloniji ob Gajševskem jezeru. Razstavo slik so dopolnili še sfotografijami Mišel Gašparič in skulpturami Jožeta Bohinca.Jože ŽerdinGeneral Maisterobiskal RadgonoPred nekaj dnevi je prišlo na knjižne police novo knjižnodelo v Okoslavcih rojenega avtorja Vinka Korošaka, ki žedobrih 40 let živi na Primorskem. Gre za njegovo peto knjigoz naslovom General Maister 1874–1934 in podnaslovomLegenda, resničnost in ponos, ki sta jo predstavila v prostorihLjudske univerze Gornja Radgona avtor Vinko Korošakin direktor Založbe Educa iz Nove Gorice Štefan Krapše.Kot je povedal avtor, se je za izdajo knjige o generalu Maistru odločil,ker je to osebnost, ki je bila zaslužna, da smo ohranili severnidel Slovenije, vendar je bila v preteklosti zamolčana. Knjiga v 14 poglavjihobravnava življenje generala Maistra od mladosti do postopneganapredovanja do generala. Posebej zanimivi sta enajsto poglavje,ki opisuje generala na severni meji, ter dvanajsto, ki generalapredstavlja kot slovenskega triumfatorja. Po besedah urednika ŠtefanaKrapša knjiga s 50 stranmi ni obsežna, a je pomembna z vidikaohranjanja spomina na zgodovino Slovenije in primerno branje zavse generacije. Opremljena je z ilustracijami Blanke Sajnkar.Na predstavitvi knjige je domači zgodovinar dr. Ivan Rihtarič nekajbesed spregovoril tudi o avtorju Vinku Korošaku. Dejal je, da jeknjižna dela začel objavljati šele po koncu poklicne kariere, svojeizpovedi pa najraje prenese v preteklost, v zgodovinska dogajanja,saj je prepričan, da o svoji preteklosti vemo premalo. Pred GeneralomMaistrom je objavil štiri romane, in sicer Ob zeleni reki, ki govorio soški fronti, Veliko sonce nad Evropo je posvečeno Venetom,Nadškofove ječe opisujejo politične spletke pri širjenju nove vere,Kmečka dinastija pa je zgodba o trdoživosti slovenskega človeka.Oste BakalPonujamo pomoč in podporoosebam s težavami v duševnemzdravju, ljudem v duševnistiski in njihovim svojcem.Kontaktna številka O51 475 199OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMERUdeleženci srečanja iz soboškega medobčinskega društvaslepih in slabovidnihDoživljale lepotepokrajineMedobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je podesetih letih ponovno gostilo tradicionalno srečanje slepih in slabovidnihžena Slovenije, namenjeno druženju znank z vseh koncev države,sklepanju novih poznanstev in izmenjavi izkušenj. Z udeležbona srečanju, ki je zastavljeno kot ekskurzija, pa ženske tudi pokažejo,da prav tako lahko uživajo v lepotah sveta, ki nas obdaja, čeprav gane morejo v polnosti doživeti. Organizatorji so tokrat za kakšnih 150udeleženk, njihove svojce in spremljevalce pripravili vodeni izlet poObčini Dobrovnik. Po zboru pred dobrovniško občinsko stavbo, kjersta jih pozdravila tudi tamkajšnji župan Marjan Kardinar in predsednicaMadžarske samoupravne narodne skupnosti Dobrovnik AnicaCar, so jih odpeljali na ogled dobrovniške župnijske cerkve, hiše GyorgyaDobronokija, podjetja Ocean Orchids in Bukovniškega jezera terenergetskih točk.P. K.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 15iz naših krajev– 17. september 2009 15Lendavska trgatev letos že tridesetičOb vinu in bogračuobujali preteklostDogajanje je dopolnjeval prizor iz meščanskega življenja vpreteklosti. Foto: J. G.PrehodnipokalradgonskimribičemRibiška družina GornjaRadgona, Temeljna enotaVidem je priredila odprtoribiško tekmovanje za prehodnipokal Občine Sv. Jurijob Ščavnici. Tekmovanjaob Blaguškem jezeru seje udeležilo 30 ribičev iz temeljnihenot Radenci, GornjaRadgona in Videm.Po tekmovanju so se udeležencizbrali ob ribiškem domuna Otoku ljubezni v Žihlavi,kjer je po razglasitvi rezultatovpotekalo družabno srečanje ribičevin njihovih bližnjih. Prehodnipokal občine sta zmagovalniekipi TE Gornja Radgonapodelila predsednik RD GornjaRadgona Andrej Vreča in predsednikTE Videm Mirko Križan.V posamezni konkurencije zasedel prvo mesto s 6,10 kilogramanalovljenih rib BojanLorber iz Radenec, drugi je bilBožo Irgolič iz Radenec in tretjiFranc Belna iz Gornje Radgone.Najmlajši udeleženec jebil Niko Čeh iz TE Gornja Radgona,edina ženska tekmovalkapa Majda Lorber.L. Kr.Otvoritev krožišča v Križevcih pri LjutomeruKmalu na vrsti še ureditevširšega središča vasi»Spremenil se je videz kraja,izboljšal se je dostop do trgovine,zmanjšale so se hitrosti, povečalase je pretočnost vozil,«je v nagovoru poudaril križevskižupan Branko Belec, ki jenapovedal tudi nove projekte,predvsem z željo po ureditviosrednjega dela Križevec.Krožišče je gradilo Ministrstvoza promet, Direkcija RS za ceste,Prireditev se je tudi letos začela s povorko po ulici staregamestnega jedra Lendave.Tudi letos so v Lendavi zjubilejno prireditvijo Lendavskatrgatev obudili spominna življenje v Lendavi,bližnjih goricah in okoliškihkrajih v preteklosti.Nekateri od teh običajev so sicerv nekoliko spremenjeni oblikiše vedno ohranjeni, večina paje del preteklosti, ki je le v spominustarejših. Res pa je, da se tudimladi radi vključujejo v to obujanjespominov, kateremu dajejoposeben čar orodje, ki so ga uporabljalinekoč, in oblačila, kakršnaso imeli oblečena. Seveda jebil na prireditvi glavni poudarekna trgatvi ter drugih jesenskihopravilih in običajih. Običajno jeprireditev dva ali tri tedne predtrgatvijo v bližnjih goricah.Prireditev se je tudi letos začeladopoldne s povorko po Glavniulici v starem mestnem jedru.Podoba starega mesta gotovozelo dobro dopolnjuje prikazkmečkih in vinogradniških opravil,ki so jih predstavila kulturnain turistična društva iz lendavskeobčine pa tudi iz sosednjih občinter Madžarske in Hrvaške. Sodelovaliso tudi godba na pihala,ljudski pevci in godci, mažoretkein folkloristi. Lahko pa smo videlitudi delček iz meščanskega življenjanekdanje Lendave.Prireditev so organizirali Zvezakulturnih društev Lendava, ObčinaLendava in podjetje TurizemLendava. Ob povorki so dopoldneorganizirali še kolesarski maratonV Lendavi do konca – maratonuspešnih. Udeleženci sprevodaso svoje aktivnosti in ljudske običajepredstavili v etnološki uliciskupna pogodbena vrednost paznaša okoli 830 tisoč evrov, odtega je 188 tisoč evrov prispevalaobčina (pločnik, javna razsvetljava,meteorna kanalizacija). Gradnjokrožišča so začeli že lanskojesen. Naslednja naloga za občinoje gradnja krožišča v Ključarovcihin že potekajo aktivnostiza izdelavo projektne dokumentacije.Z otvoritvijo krožišča se napri hotelu Elizabeta, kjer so se nastojnicah predstavili še drugi turističniponudniki iz občine. Dogajanjeso na odru dopolnjevali šenastopi ljudskih pevcev in godcevter folklornih skupin iz Hrvaške,Madžarske in Slovenije. Prireditevsi je čez dan ogledalo veliko obiskovalcev,saj je bilo vreme naklonjenoorganizatorjem. Ob vinu izokoliških goric so obiskovalci lahkoposkusili tudi bograč in drugedomače jedi, ki so značilne za Lendavoin okoliške kraje. Zabava seje nadaljevala zvečer, ko so nastopiliHišni ansambel Avsenik, NedaUkraden in Nova Legija.Jože Gaborneki način končuje delo, ki se jezačelo že v prejšnjem mandatu,sedaj pa je končno prišla na vrstootvoritev. Župan Belec si prizadevatudi za ureditev območja v središčuKriževec (nedaleč od krožišča),za kar so že objavili razpisza krajinske arhitekte, ki bi s svojimiidejami prispevali k zamisli,kaj narediti na tem mestu.T. M.Prebivalci Križevec so končno dočakali novo krožišče, ki naj bi mu sledila tudi ureditev središčanaselja. Kot je ob otvoritvi povedal direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko,še vedno 50 odstotkov cest v Sloveniji ne dohaja standardov, ki jih poznajo v najbolj razvitihdržavah EU. Foto: T. M.Lokalna cesta Kukeč–Bokračidobila asfaltno prevlekoV nedeljo so s slovesno otvoritvijo, ki je spadala v okvir praznovanjaobčinskega praznik Občine Gornji Petrovci, predali namenucesto, ki bo lahko vrnila življenje v te vasi. Panovci, Kukeč, Bokračiso vasi, kjer so še ohranjeni visokodebelni sadovnjaki, nekaj pa jetudi sodobno urejenih sadovnjakov. Prav v Kukeču je le malo staroselcevin naseljenih hiš, veliko pa je vikendašev, ki so se zelo dobrovključili v aktivno življenje vasi. Morebiti bo prav asfaltirana cesta,ki so jo predali namenu župana občin Gornji Petrovci in Puconciter vaški predsedniki, ponovno privabila v te vasi mlade družine.B. B. P.Lipa razvila praporFoto: V. J.Društvo upokojencev Lipa Občine Rogašovci – Pertoča, ki je biloustanovljeno lanskega februarja, je bilo v prvem letu delovanja zelodejavno. V svoje vrste so pridobili že 150 članov, priredili več izletov,piknikov in druženj, prav poseben dosežek pa je bila pridobitevdruštvenega prapora, ki so ga razvili na nedavni slovesnosti. Nazastavi, ki sta jo blagoslovila pertoški župnik Jože Vinkovič in evangeličanskaduhovnica Simona Prosič - Filip, je zaščitni znak društvacerkev sv. Helene na Pertoči. Razvitja prapora se je poleg številnihčlanov društva in krajanov udeležilo nekaj gostov, med njimi rogašovskiin cankovski župan Edvard Mihalič in Drago Vogrinčič, predsednikpomurskega pokrajinskega združenja društev upokojencevMirko Lebarič ter botri prapora Milan Vidonja iz Večeslavec,Alojz Sakovič s Pertoče in Stanislav Lenarčič iz Ropoče. Na prireditviso se zahvalili tudi drugim sponzorjem, darovalcem spominskihtrakov in lipic ter praporščakom, ki bodo prapor čuvali in ga nosilina prireditvah.Agica FlisarZlata poroka zakoncev ZverFoto: S. K.V krogu svoje družine, treh hčerk, treh vnukinj in treh vnukov, stazlato poroko praznovala Franc in Jolanda Zver, roj. Doma, iz MurskeSobote. Zahvalno sveto mašo je v Žitari vasi na avstrijskem Koroškemdaroval Martin Horvat, nekdanji soboški stolni župnik, ki sedaj tamdeluje. Franc se je po končani gozdarski fakulteti vrnil v rodno Prekmurje,kjer je delal na vodilnih delovnih mestih, žena Jolanda pa jebila zaposlena na SDK-ju (Služba družbenega knjigovodstva). Danessta oba upokojenca, ki najdeta veselje predvsem v krogu svoje družineter vnukinj in vnukov. Še na veliko skupnih let!B. O.Center za pomoč žrtvamkaznivih dejanjMurska Sobota, Plese 9, 9000 Murska SobotaTel.: (02) 527 19 00Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči!Pomoč je zaupna in brezplačna.Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu!

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 1616REPORTAŽA17. september 2009 –Otočani iz mestnega hrupa v neokrnjeno naravo GoričkegaAngleške tablicezamenjujejoza slovenskeZa nekatere Angleže je Prekmurje nova domovina,za druge kratka postojankaPrekmurje in z njim Goričkoje bilo v preteklosti potisnjenona obrobje. Državnameja na eni strani in neustrezneprometne povezavez notranjostjo države so onemogočalerazvoj, posledicenerazvitosti pa je čutiti še danes.Prednost, ki jo ima Prekmurje,je neokrnjena naravain v zadnjem času to vse boljspoznavajo tudi drugi. Avtocestain odprava državnihmej v te kraje prinašata novoživljenje, zato ne preseneča,če se za naselitev v teh krajih,stalno ali le začasno, odločajoštevilni tujci, pa tudiSlovenci z drugih koncev države.Prekmurje ima idealnolokacijo, saj z goričkih bregovpogled seže v štiri državein takšne danosti imajo leredka območja.Do maja 2004 tujci nepremičninv Sloveniji praktično niso kupovali,saj jih je pri tem oviralazakonodaja, močno pa je naraslozanimanje za nakup po vstopu vEvropsko unijo. Tako je bilo v petihletih, od maja 2004 do majaletos, po podatkih Davčnega uradaMurska Sobota samo v Pomurjutujcem prodanih 624 nepremičnin.Že prvo leto so jih kupili95, največ nakupov je bilo v letu2005, ko so jih tujci kupili 150,leta 2006 125 in leta 2007 142,nato je se zanimanje za nakupnepremičnin med tujimi kupcizmanjšalo. V lanskem letu je biloO Dereku Smithu in njegovih nepremičninskih poslih je bilov zadnjem času prelitega kar nekaj črnila, toda nespornoje, da je do hiše v Prekmurju pomagal več kot stotim rojakomin da skrbi za to, da so njihove hiše in okolica vzdrževane,tudi ko jih ni tu.takšnih nakupov le 93, do majaletos samo še 19, vzroke za to paje prav gotovo treba iskati tudi vsvetovni finančni in gospodarskikrizi. Največ kupcev nepremičninprihaja iz držav Evropskeunije, med njimi prevladujejoAngleži, prihajajo pa tudi od drugod,iz Švice in celo iz Združenihdržav Amerike.Čeprav je razočaran nad tukajšnjo birokracijo, se Jerry Leene namerava odpovedati svojim načrtom promovirati slovenskavina, ki jih ne more prehvaliti. Fotografije: L. K.Na britanskihzemljevidih Slovenijo»pozabili vrisati«Danes je v Prekmurju že večkot 150 Angležev, ki imajo v lastistanovanjske hiše, gospodarskaposlopja, zemljo in tudi počitniškehiše. Pred petimi leti tukajni bilo nobenega Otočana, razenDereka Smitha, ki si je Prekmurjeizbral za svojo novo domovino.Derek je pred prihodom vSlovenijo leta 1988 prepotovaldobršen del sveta, živel in delalje v Južnoafriški republiki, v Indiji,na Karibih, Libiji, Grčiji, naMalti, vendar nikjer ni ostal dljekot štiri leta. V Murski Soboti seje leta 1993 poročil z domačinkoin ostal, je pa tudi glavni »krivec«,da so začeli Angleži v Prekmurjumnožično kupovati nepremičnine.Najprej je dober glas o Prekmurjuširil med poslovneži, s ka-nekajkrat višji ceni, spet drugi soračunali, da bodo tukaj lahko lagodnoživeli od svojih pokojninali drugih prihodkov iz VelikeBritanije, kar nekaj pa jih je prišlosem na vrat na nos, misleč, dase bodo že kako znašli. Vsem temje načrte prekrižala gospodarskain finančna kriza, zaradi kateterimije sodeloval, tako da se jemarsikateri na podlagi njegovegapriporočila odločil za nakuppočitniške hiše pri nas. Po letu2004 je začel množično trgovati stukajšnjimi zapuščenimi hišami,in čeprav je bilo v zadnjem časuizrečenih precej kritik na računnjegovih poslov, ima nespornezasluge za to, da so njegovi rojakisploh izvedeli za našo pokrajino,tudi v nacionalnem mediju.»Ob pridruževanju Slovenije EUje BBC hotel posneti reportažo oSloveniji v sklopu oddaj Unchartedtourism, v katerih so predstavljalidestinacije, ki jih tako rekočni na zemljevidu,« se Derek spominjane tako davnega obdobja,ko večina Britancev sploh ni vedelaza Slovenijo ali jo je kvečjemuzamenjevala za Slovaško, innadaljuje, »sprva so želeli nareditiprispevek o Ljubljani, ko pasmo jih pripeljali na Goričko inv Moravske Toplice, so celotnooddajo posvetili samo temu deluSlovenije. Mislim, da je ta prispevekveliko pripomogel k prepoznavnostiPrekmurja, odločilnepa so bile seveda nizke cene.«Čeprav so se prebivalci britanskega kraljestvaselili v druge dežele, še preden so odkriliSlovenijo, v zadnjem času sta jim bilinajzanimivejši Španija in Francija, pa je karnekaj razlogov, ki jih privabljajo v naše kraje.Sem ne prihajajo zaradi razkošja, zabaveali česa podobnega, saj imajo tega dovoljdoma, iščejo pa mir in neokrnjeno naravo.Tega v velikih mestih ni, tempo življenjaje pri nas počasnejši, zato mnogi prihajajodokaj pogosto. Pot od Londona na Goričkotraja le nekaj ur, prihajajo z nizkocenovnimletalskim prevoznikom do Gradca in nineobičajno, če ostanejo le nekaj dni, saj setudi za krajši čas splača priti.Večina priseljencev pri obnovi ali gradnji hiš veliko bolj sledi tradiciji okolja kot domačini.Računi brez krčmarjaNa začetku so bile res cene tiste,ki so Angleže spodbujale knakupu nepremičnin na Goričkem,saj so te dobili že za cenoavta srednjega razreda. Kupovaliso vsevprek, stare hiše, tuditakšne že na pol podrte, gospodarskaposlopja, vikende in tudinove hiše. Precej starih hiš sotako prav oni rešili pred propadom,vendar so morali zato tolikoveč vložiti v njihove obnove.Mnogi so kupili več stavb v prepričanju,da bo zanimanje zanjemed tujci še naraščalo in jihbodo pozneje lahko prodali poGorička Angležinja ali angleška Goričanka – Sylvia Mooneyse je že docela vživela v novo okolje in namerava tu ostatiza stalno.re je Britancem skoraj nemogočepriti do denarja za naložbe vnepremičnine, še posebej pa jihje prizadel padec vrednosti funta,s čimer so se njihovi prihodkiv primerjavi z evrom zmanjšaliskoraj za tretjino, in to je glavnirazlog, da se številni med njimiodločajo za prodajo tukajšnjihhiš in se selijo drugam.Med tistimi, ki jim je začetnonavdušenje nad Slovenijo splahneloin jih je tukajšnja vsakdanjostpostavila na trdna tla, je JerryLee, ki se je pred tremi letipreselil v Lemerje. Anglijo, kjerje živel v vasi 60 kilometrov severnood Londona, je zapustil,kot se je izrazil, zaradi anarhičnihdružbenih razmer, kriminala,težav s priseljenci, grabežljivosti,odtujenosti, in ker vsega tegapo njegovem mnenju pri nas ni,mu je tukaj prijetno živeti. Že obprvem stiku z našo deželo ga jeočarala tudi raznovrstna pokrajina,zaradi katere je dal prednostSloveniji pred Hrvaško, na vsepretege hvali naša vina, ki jih jebil pripravljen tržiti na Otok, razočaralapa ga je predvsem tukajšnjabirokracija, ki ga ovira prinjegovi poslovni dejavnosti. Popreselitvi v Prekmurje je namrečzačel organizirati izlete za britanskein druge turiste po tukajšnjihvinorodnih območjih, še posebejv Krajinskem parku Goričko, pričemer je združil svoje izkušnjedolgoletnega turističnega vodnikain zanimanje za vina. »Povedaliso mi, da bom dobil državnospodbudo, če odprem s. p., nihčepa mi ni rekel, da bom moralvsak mesec plačevati socialne inpokojninske prispevke, in ker sobili moji prihodki prenizki, sembil prisiljen dejavnost odjaviti.Jezi me, da slovenska birokracijain davčni sistem ne spodbujatasamostojnosti in podjetnosti ljudi,prav nasprotno, zavirata jo,«se priduša, »v Angliji je to drugače,tam samozaposleni na mesecplača kakšnih 50 evrov prispevkovin to je vse.« Čeprav njegovimposlovnim načrtom boljslabo kaže, nad Slovenijo še niobupal, zato se v upanju, da mubo posel lažje stekel, seli v Maribor,kamor ga vleče tudi bolj pestrokulturno dogajanje.Ljubezen naprvi pogledV nasprotju z Angleži, ki jimje bilo Prekmurje očitno le kratkapostojanka v življenju ali pa vsvoje hiše občasno prihajajo lena oddih, je v nekaterih goričkihvaseh mogoče najti tudi prave»priseljence«, ki so odločeni ostati.Domačini so svojih novih sosedovvečinoma veseli, problemje le v sporazumevanju, nemškodomačini še obvladajo, angleščinapa jim je tuja. Nekateri so seže naučili nekaj angleških besed,da se pozdravijo, za več si pomagajoz rokami. Pa tudi posamezniAngleži so se že naučili nekaj slovenskihbesed. Sylvia Mooney,upokojena blagajničarka iz Prestonapri Manchestru, zdaj pa lastnica30-arskega posestva s stanovanjskohišo in bungalovom vStanjevcih, najbolj obvlada besedeparadajz, zelje, česnek, rdečapaprika in druge izraze za zelenjavo,ki jo pridela na svojem prvemzelenjavnem vrtu v Stanjevcih.Sylviina prijateljica Karmeniz lokalne gostilne pa nam je zaupala,da že toliko razume slovensko,da si je kakšen šaljivec nemore več tako zlahka sposoditi.Goričko si je za svoj novi dom izbralapred štirimi leti, ker se je žena prvi pogled zaljubila v pokrajino,ko se bo upokojil tudi mož,ki zdaj dela na Bližnjem vzhoduza britansko letalstvo, se ji bopridružil še on, pa tudi za sina inhčerko so tu kupili hiši. Zdaj stikez njimi, kakor tudi z mamo intaščo ter brati, ki živijo v Angliji,vzdržuje po internetu, vendar jihkljub temu močno pogreša. »Žalne moreš imeti vsega, a tukajšnjinačin življenja sem tako vzljubila,da drugod ne bi bila več srečna,«pravi. V novo okolje se jeneverjetno hitro vživela, medPrekmurci ima veliko tesnih prijateljev,s skupino domačinov rednohodi na pohode, v zavetiščuMala hiša sprehaja pse, s sosedisi vzajemno pomagajo pri opravilihokrog hiše, ne izdajajo pa jeniti več registrske tablice na avtomobilih,tako kot druge priseljence,saj jih je zamenjala s slovenskimi.Petra KranjecLudvik Kovač

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 17KRONIKA– 17. september 2009 17Ob robu tragične nezgode, v kateri je življenje izgubil Jože Kovač iz ČentibeOdšel po drva, a se ni več vrnilNesrečnika, ki je zaradi hudih poškodb dvanajst ur po nesreči umrl v bolniš nici, ni rešilaniti varnostna čelada – Vsaka naglica pri delu v gozdu je odvečPred tednom dni je med delomv gozdu blizu Doline pri Lendaviživljenje izgubil triinštiridesetletniJože Kovač iz Čentibe. Potemko je podrl drevo, je pokojnikuveja zlomila varnostno čeladoin ga udarila v glavo. Četudi somu takoj dali prvo pomoč in gaz reševalnim vozilom odpeljaliv murskosoboško bolnišnico, jezaradi hudih ran po dvanajstihurah izgubil boj za življenje.Policijski preiskovalci so ugotovili,da so trije moški odšli v gozdpripravit drva za kurjavo. »Triinštiridesetletnimoški je takoj po prihoduv gozd z motorno žago požagaldebelejše drevo in se zaradivarnosti umaknil od padajočegadrevesa v zavetje k drugemu drevesu.Med padanjem je krošnja požaganegadrevesa zadela ob drugodrevo. Pri tem se je odlomila večjaveja, ki je nato padla na tla v neposrednobližino moškega, del vejepa se je odbil od tal in ga zadel vdesni predel glave. Sila je bila takomočna, da je moškemu zlomila varnostnočelado, ki jo je uporabljalpri delu,« je povedal Jožef Prša, uradnigovorec pomurske policije.»Iz analize nesreč v gozdu sledi,da ne uporabljamo osebne varnostneopreme, kot so čelada, sekaškehlače, rokavice in primerna obutev,ampak uporabljamo zastarela in slabovzdrževana delovna sredstva innaprave. Tudi ne poznamo ali neupoštevamo varnih tehnik dela,psihofizična pripravljenost izvajalcevdel v gozdu je slaba ipd. Skratka:na delo v gozd se podajajo tudiljudje, ki za tako nevarno in težko fizičnodelo niso več najprimernejši,«pa opozarja, čeprav so med delomv gozdu pri Dolini uporabljali zaščitnoopremo, Štefan Kovač, vodjamurskosoboške območne enotezavoda za gozdove. In dodaja, da jenajveč nezgod ob sobotah, glede načas pa med pol četrto in pol petouro popoldan. »Ljudje pridejo utrujeniiz službe in gredo naravnost vgozd, potem pa se zalomi, denimopri zadnjem drevesu. V gozd nikoline gremo z namenom, češ to moramonarediti,« še svari Štefan Kovač.Andrej BedekDelo v gozdu je nevarno in ga ne smemo podcenjevati. Foto: A. B.KolonamestoavtomobilaV Murski Soboti se je včerajzačel teden mobilnosti.Končal se bo v torek z dnevombrez avtomobila, ko bozaprto mestno središče.»Vsak prekolesarjen ali prehojenkilometer, vsak kilometermanj, prevožen z avtomobilom,je dejaven prispevek k varovanjupodnebja. Kolo ne onesnažujeokolja, je tiho, gospodarno,nevsiljivo, na voljo je vsemdružinskim članom, predvsempa je za kratke razdalje v mestuhitrejše od avtomobila,« praviHugo Maučec, oddelek za infrastrukturo,okolje in prostorter gospodarske javne službesoboške mestne občine. Sicerse bo zvrstil še cel kup aktivnosti:od okroglih miz do sajenjadreves in množičnega kolesarjenja.Za malčke in šolarje bodoorganizirane različne delavnicena temo prometne varnosti, namenupa bo predana kolesarskapot Murska Sobota–Markišavci.Tomaž Trajbarič, vodja policijskegaokoliša Murska Sobota,vse obiskovalce in voznike prosi,da med tednom mobilnostiupoštevajo spremenjen prometniin parkirni režim. Tudi nawww.pomurje.si.A. B.MladiLjubljančaniv LjutomeruprodajaliheroinEnajstega septembra so policistiv ljutomerskem parkuzasačili tri Ljubljančane, stare18, 20 in 23 let, ki so dvematamkajšnjima dekletoma, 19in 20 let, prodali 100 gramovheroina.Prijeli so tudi 35-letnika, ki jev parku oprezal za policisti, da biposel nemoteno stekel. Druščinabo ovadena, 18-letnik in 20-letnicapa sta končala v priporu.Gram heroina zadostuje za petali šest »šutov« oziroma odmerkov.Uživalci heroina za »šut« plačajodo 20 evrov.A. B.O izsiljevalcih spet novembraFoto: A. B.Nadaljuje se sojenje četverici Romov, bratoma Boštjanu in Francu Bajiču, IvanuKolarju in Ignacu Horvatu, vsi so doma na Pušči, so brez premoženja in kotbrezposelni prejemniki socialne pomoči, ki jim tožilec Bojan Misja poskušadokazati, da so izsiljevali soboške lokale Cubo, Maranello in Spartacus.Lastnika lokalov Boštjan Lucu in Drago Bračko sta na sodišču enkrat že spregovorilao tem, kako sta se avgusta 2007 znašla v primežu domnevnih pobiralcev»reketa« ali varščine. Včeraj je ponovno pričal Lucu. Ponovil je, da ni pristalna zahteve domnevnih izsiljevalcev o plačilu, zato so ti prišli v njegov lokal terpretepli goste. Sojenje se bo nadaljevalo novembra, ko bo znova pričal Bračko,ki je izsiljevalcem plačal 2000 evrov. »Določene nejasnosti moramo razjasniti,«je odločitev pojasnila sodnica Natalija Pavlič Goldinskij. A. B.Najboljši so šratovski gasilciFoto: L. M.Regijski gasilski svet in poveljstvo Pomurja, Gasilska zveza Ljutomer in Prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer so pripraviliizbirno tekmovanje pomurske regije za memorial Matevža Haceta. Devetinpetdeset ekip se je pomerilo v mokritaktični vaji, kjer so tekmovalci morali premagovati tudi ovire na progi – napadalca preplezata oviro, vodarja pa vajoskleneta na lestvi. Na državno tekmovanje so se uvrstili gasilci iz Šratovec, Korovec, od Svetega Jurija, iz Dolnjih Slaveč,Podgorja in Ljutomera ter gasilke iz Bodonec, Rogašovec, Černelavec, Markišavec in Borec. L. M.Poskusni trki vozil za večjo prometno varnostLutke so lahko tudi otrociS trki vozil so prikazovali, kaj se zgodi z nepripetim otrokom med nesrečoLutka, ki ni bila pravilno pripeta v otroškem varnostnem sedežu,je po trčenju s 40 kilometri na uro končala pred voznikompod armaturno ploščo. Foto: A. B.Na poligonu centra Španikje skupina strokovnjakov, kijih je vodil Jože Škrilec, diplomiraniinženir prometa,opravila poskusne trke vozil,s katerimi so prikazovali, kajse med nesrečo dveh avtovzgodi z otrokom, ki ni pravilnopripasan.»Kaj se dogaja z nepripetimiotroki med trčenjem, smo pokazalina način, ki se bo staršemin otrokom za vedno vtisnilv spomin. Tisti, ki so si ogledaliposkusne trke, bodo zagotovopozornejši, kako se prevažajonjihovi otroci v osebnih avtomobilih.Starši, ki so si trk ogledali,bodo opozarjali tudi drugena to, kaj se zgodi z nepripetimotrokom med trčenjem. Otrocipa se bodo pogovarjali z vrstniki,kaj se je zgodilo z lutkami v voziluin kje so bile po trku lutke, kiniso bile pravilno pripete v otroškemvarnostnem sedežu,« je prepričanŠkrilec. Simulacije trkovso namreč pokazale, da je že trks hitrostjo 40 kilometrov na urolahko usoden za otroka, če ta nipravilno pripet v otroškem varnostnemsedežu.Andrej BedekAvtobus povozil motoristaFoto: A. B.V torek je voznik avtobusa v Lukavcih zakrivil prometno nesrečo, v kateri je življenje izgubil 18-letni Jernej Gungl izLogarovec. Pokojni je peljal motor po cesti mimo kapelice, ko mu je, kot so ugotovili policisti, z zavijanjem v levoprednost odvzel voznik avtobusa. »Da bi motorist preprečil trčenje, je z motornim kolesom začel močno zavirati,zaradi česar sta s sopotnikom padla na levi bok in nato bočno drsela po cestišču in trčila v bočno stran avtobusa.Po trčenju je voznik motornega kolesa zdrsel pod zadnje kolo avtobusa. Pri tem ga je kolo prevozilo čez glavo. Voznikje zaradi telesnih poškodb umrl na kraju nesreče. Sopotnik na motornem kolesu je dobil pri trčenju lažje telesnepoškodbe. Oba sta uporabljala varnostno čelado,« je nesrečo opisal Jožef Prša, tiskovni predstavnik Policijskeuprave Murska Sobota. Prizorišče nesreče sta obiskala preiskovalni sodnik in državni tožilec. Letos je na pomurskihcestah umrlo pet ljudi, lani v enakem obdobju pa 16. A. B.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 18Turistični Po naših znanih vodnik potehTuristične prireditveBogojina – V petek, 18. septembra, se bo v Bogojini začela tridnevnaprireditev Trenje in preja lanu, ki jo pripravlja TD Bogojina. Ob11. uri bo pri Amerikanskem križu otroška delavnica trenja in likovnakolonija.Cven – V petek, 18. septembra, ob 10. uri bo na Grüntu Turističnegadruštva Cven prireditev Babica pogače pečejo, dedek koruzotrgajo. Ob 10. uri bodo babice pokazale, kako se pečejo pogače, dedekpa bo koruzo trgal ob 14. uri.Ljutomer – V petek, 18. septembra, ob 17. uri bo v domu kultureprireditev ob 25-letnici Folklorne skupine društva upokojencevLjutomer.Fokovci – V petek, 18. septembra, med 15. in 19. uro bo na OŠ Fokovciprvi dan šeste prireditve Lüjpanje kukorce. Začelo se bo z trganjemkoruze, ob 19. uri pa bo ocenjevanje jedi ter likovnih in literarnihdel, ki so prispela na natečaj. Prireditev pripravljajo Pevskodruštvo Selo, OŠ Fokovci in TIC Moravske Toplice.Paričjak – V soboto, 19. septembra ob 13. uri, bo pri Vinogradniškihiši prireditev Praznik jeseni in traminca, ki jo pripravlja Društvovinogradnikov in ljubiteljev vin Kapela Občina Radenci. Naturistično-gastronomski prireditvi bodo med drugim razstava traminca,družabne igre in zabavni program.Bogojina – V soboto, 19. septembra, ob 15. uri bo pri Amerikanskemkrižu osrednji del prireditve Trenje in preja lanu, kjer bodopredstavili ves postopek predelave lanu na stari način. Predstavilibodo tudi orodje in lanene izdelke, vse skupaj pa bodo dopolnili šes kulturnim programom, v katerem bodo nastopili ljudski pevci ingodci. Pripravili bodo še literarno-glasbeni recital na temo zelišč inlanu, prikaz kmečke malice na polju, otroški program, tržnico izdelkoviz lanu in drugo.Selo – V soboto, 19. septembra, ob 18. uri bo pri rotundi v Selu prireditevLüjpanje kukorce, ki jo pripravlja Pevsko društvo Selo. Nastopilibodo ljudski pevci in godci ter folklorne skupine, posebnigostje bodo člani Turističnega društva Banjšice pri Novi Gorici. Zadobro voljo bo po osrednjem delu prireditve skrbela skupina Plamen.Cven – V soboto, 19. septembra, ob 17. uri bo na Grüntu TD Cvenprireditev Kožühanje, na kateri bodo prikazali, kako so nekoč spravljalikoruzo. Obenem bo tudi kulinarična razstava.Grad – V soboto, 19. septembra, ob 14. uri bo v Viteški dvorani graduodprtje razstave Tujerodne vrste – prezrta grožnja, s katero želijoopozoriti na grožnjo tujerodnih vrst.Ljutomer – V soboto, 19. septembra, med 8. in 12. uro bo na Glavnemtrgu Turistična tržnica, ki jo organizira LTO Prlekija Ljutomer.Med ponudbo bodo tudi izdelki ljudske obrti in domače dobrote.Sebeborci – V soboto, 19. septembra, ob 9.30 se bo začel devetipohod Gostilne Marič, ki ga ob kolektivu gostilne pripravlja DKŠTŽlaki Sebeborci. Proga je dolga štirinajst kilometrov in ni zahtevna.Radomerje – V nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo prireditevPreša, vino in veselje, na kateri se bodo preselili v čas dedkov in babic.Organizator je TD ŽD Radomerje.Bodonci – V nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo v gasilskemdomu prireditev Praznik buč s kulturnim programom, razstavobuč, kmečko tržnico, otroškim kotičkom ter luščenjem in pobiranjembučnega semena. Prireditev pripravlja Društvo kmečkih ženaKlas Bodonci.Moravske Toplice – V nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo v galerijihotela Ajda Term 3000 odprtje slikarske razstave ter orodja, kise uporablja pri predelavi lanu.V Lipovcih tridnevni praznik bučNajboljši bučni golažskuhali HrvatiGovorili tudi o koristi bučnega semena in zdravilnih zelišč za zdravjeTuristično društvo Lipovci in Zavodza zdravstveno varstvo Murska Sobotasta od petka do nedelje v Športno-rekreacijskemcentru Lipovci sedmič organiziralamednarodno prireditev Praznikbuč – pozdrav jeseni.S to prireditvijo se krajani spomnijo, da sobile okoliške njive v preteklosti zasajene zbučami in da so bili daleč naokrog znani potej poljščini, ki so jo znali vedno vključiti vdomačo kulinariko. Začelo se je v petek, koso izdelovali aranžmaje iz buč, pripravili paso še razstavo starega poljedelskega orodja.Delavnico za otroke v izdelovanju mavričnegakrožnika sta vodili Gordana Toth in CilkaSušec z Zavoda za zdravstveno varstvo MurskaSobota, otroci iz vrtca in osnovne šole paso slikali buče ter izdelovali portrete, figurein plastike iz buč.Otroci so pokazali, kaj znajo narediti izbuč.V kuhanju bučnega golaža se je pomerilo osemnajst ekip iz petih držav. Foto: J. G.V soboto je bil ob bučah poudarek še narazličnih zdravilnih zeliščih, ki rastejo v našiokolici. Predavanje in razpravo o zdravilnihzeliščih sta vodila Gordana Toth in NikolajSzepessy. Ob tem so ustanovili Klub zeliščarjevObčine Beltinci ter pripravili razstavo zeliščin degustacijo zeliščnih namazov in zeliščnegapeciva. Obiskovalci prireditve so silahko ogledali tudi razstavo lipovskih izdelkoviz slame ter poskusili zdravo malico izbuč.V nedeljo dopoldne je na prireditvenemprostoru dišalo po bučnem golažu, ki ga jekuhalo osemnajst ekip iz petih držav, ob slovenskihso sodelovale še ekipe iz Hrvaške,Poljske, Francije in Madžarske (Slovenci izPorabja). Po oceni komisije, v kateri so biliJanez Gjergjek, Branislava Belovič in GordanaToth, je najboljši bučni golaž, v kateremje ob bučah lahko bila tudi teletina, skuhalaekipa iz Hrvaške. Druga je bila ekipa iz Ižakovec,tretja pa ekipa koordinatork akcije Živimozdravo.Podelili so tudi nagrado za naj… domačijo vkraju družini Toplak-Vegič. Najtežjo bučo sona prireditev prinesli člani Turističnega društvaStara Cesta.Na osrednji prireditvi, na kateri so zaznamovalitudi petnajstletnico delovanja Turističnegadruštva Lipovci, je bil slavnostni govornikpredsednik Turistične zveze SlovenijeDominik S. Černjak, ki je društvu podelil priznanje.Priznanje mu je podelila tudi Pomurskaturistična zveza.Jože GaborPri Perkičevih v Bakovcih uredili kmečki muzejKmečko orodje je Brankozbiral dvajset letTešanovci vladajoFoto: J. Z.Ob 13. prazniku Občine Moravske Toplice je župan Franc Cipot spredstavniki TIC-a podelil priznanja najlepše urejenim krajem, vrtcemin šolam v občini, ki so sodelovali v akciji Moja dežela – lepa, urejenain čista. Za najlepše urejeni kraj je štiričlanska občinska komisijarazglasila Tešanovce. Predstavnik tešanovske krajevne skupnosti je dobilza nagrado bon v vrednosti 500 evrov. Na drugem mestu so pristaliMartjanci, na tretjem pa Prosenjakovci (na fotografiji predstavniki krajevnihskupnosti). V tekmovanje so bili vključeni vsi kraji in naselja vobčini, razen naselja Moravske Toplice, ki je izrazito turistični kraj, tervasi Bogojina in Selo, ki sta izletniška kraja in ju bo ocenila Turističnazveza Slovenije. OŠ Bogojina je to leto najlepše urejena šola v občini,na drugo mesto se je uvrstila DOŠ Prosenjakovci, na tretje pa OŠ Fokovci.Zmagovalna šola je dobila za nagrado bon v vrednosti 150 evrov.Najlepše urejen vrtec je v Moravskih Toplicah, drugo mesto je zasedelvrtec v Martjancih, tretje pa vrtec v Filovcih. Tudi najlepši vrtec je dobilza nagrado bon v vrednosti 150 evrov. T. K.Na Perkičevi domačiji v Bakovcih jeBranko Perkič skupaj z drugimi družinskimičlani in prijatelji predstavil zbirkokmečkega orodja, ki ga je začel zbiratipred dvajsetimi leti.Ob tem so na dvorišču pripravili kulturniprogram z nastopom ljudskih pevcev in folkloristov.Obiskovalci prireditve, med njimije bilo veliko takih, ki so Branku orodje podarili,so si lahko ogledali več kot dvesto primerkovkmečkega orodja, ob njem pa v hišiše veliko gospodinjskih in drugih starih predmetov.Branko pravi, da se je odločil, da bo kmečkoorodje zbiral, ko je videl, kako veliko predmetov,ki so vrsto let rabili prednikom za delona kmetiji, trohni v kleteh in na podstrešjih,potem pa pogosto konča na odpadu. Že takratje čutil navezanost na te predmete, sčasomapa mu je zbiranje postalo hobi. Mnogipredmeti so bili že v precej slabem stanju injih je bilo treba restavrirati. Ko so videli njegovonavdušenje nad kmečkim orodjem, somu ga podarili tudi nekateri vaščani in znanciod drugod. Meni, da je na domačijah še karnekaj takega orodja, saj se ljudje očitno zavedajonjegove vrednosti, so čustveno navezaninanj in ga niso mogli kar vreči vstran, čepravga na uporabljajo več. Med predmeti, ki jihima v zbirki, je tudi molitvenik iz leta 1913.Ker so bili njegovi predniki tudi čevljarji, jev hiši shranjenih precej predmetov, ki so jihuporabljali pri tej obrti: »Ko sem bil še majhen,smo še imeli kmetijo, saj sta kmetovalatako moja dedek in babica kakor tudi oče inmama, sam pa s to tradicijo nisem nadaljeval,zato pa sem z navdušenjem zbiral kmečkoorodje. Zbirko si lahko ogledajo obiskovalci,sodelujemo pa tudi z bakovsko osnovno šoloin se tako lahko mladi s pomočjo naše zbirkekaj naučijo o preteklosti, seveda pa smo pripravljenisodelovati še z drugimi šolami, čebodo pokazale zanimanje. Seveda bom zbiranjestarih predmetov nadaljeval, res pa je, dabo treba za to urediti še kak prostor, saj so žesedaj prostori, ki so namenjeni zbirki, dodobrazapolnjeni.«J. G.Foto: J. G.Branko Perkič je zbral veliko kmečkegaorodja, ki so ga nekoč uporabljali na njivahin travnikih.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 19ŠPORT– 17. september 2009 19Košarka: Pismo pomurskih navijačev iz PoljskeKako stotericapreglasi 6.000 ljudiČe še nisi bil na večjem športnemtekmovanju, vstopiš vdvorano, ki sprejme približno12.000 ljudi, z mešanimi občutki.Prestrašen, ker si v primerjaviz dvorano majhen, ahkrati vsemogočen, ker bošdel občinstva evropskega prvenstva.Poleg tega je tudi vidljivosts kateregakoli sedežaodlična. Seveda vidiš več tekme,če ostaneš doma in jo spremljašpo televizijskem zaslonu,ampak hkrati se občutka, da sidel tekme, tudi ne da zamenjatiza bolj ali manj ležerno sedenjev fotelju.ni. To, da so nas redarji nadlegovali,nas ni motilo. Število Slovencev jebilo dve- ali morda trimestno, zatosmo vedeli, da moramo biti skupaj,če želimo, da se nas sliši, čeprav jeto pomenilo pomik na slabši del tribun,kot smo imeli kupljene vstopnice.Če je to pomagalo, ne vem.Nam se je zdelo, da smo bili skupajmočnejši oziroma glasnejši. Dejstvopa je, da je Slovenija premagalaLitvo. Za debelih 20 točk. Mi verjamemo,da tudi zaradi nas. Kar sona neki način priznali tudi litvanskinavijači, ko so sicer poklapaniodhajali s tekme mimo nas in nams stiskom rok ali kako drugače datudinjih smo preglasili. Še posebejproti koncu tekme, ko je bilo jasno,da bo slovenska košarkarska ekipadobesedno zmlela poljsko ekipo. Atudi oni so ob koncu tekme športnopriznali veliko razliko v košihmed obema ekipama in nam kimaliv pozdrav. Nekateri so se z namicelo želeli fotografirati.Ko to berete, je že znano, ali jeslovenskim navijačem uspelo preglasititurške. Tudi teh ni malo indelujejo zelo organizirano. Med pisanjemtega teksta pa šest Prlekoviz Košarkarskega društva Ljutomer– samooklicani jazbeci –, Prekmurecin Prlekinja še ne vemo, kakšenMINULI TEDENTenisNa teniškem turnirju v MurskiSoboti je med 16 tekmovalcizmagal Borut Horvat, ki je vfinalu z 9 : 5 premagal Saša Babičaz rezultatom 9 : 5. Oba staiz Murske Sobote. Tretje mestoje zasedel Žiga Starčič iz Radenec,četrti je bil Mitko Nasevskiiz Murskih ČrnecNa teniškem turnirju za slovenskojakostno lestvico v kategorijiU 14 je v Kopru Žiga Gaberiz Černelavec, član TK Maxi,v četrtfinalu premagal ValentinaHorvata (Litija) z 2 : 1, vpolfinalu pa je izgubil s prvimnosilcem Maticem Špecom izMaribora z 0 : 2. Od torka daljesodeluje Žiga Gaber na mednarodnemturnirju v Umagu.StreljanjeStrelsko društvo Varstroj izLendave je bilo organizator 12.Pokala Lendave v streljanju sstandardno zračno puško, ki sega je udeležilo 12 strelskih društeviz Madžarske, Hrvaške inSlovenije. Prvo mesto je na tekmovanjupremočno zasedlo SDSebeborci iz Sebeborec s 1094krogi pred SD Jezero iz Dobrovnikas 1061 krogi. V posamičnikonkurenci je prvo mesto zasedelSteven Vočanec iz Ormoža s376 krogi.KegljanjeV prvem krogu slovenske kegljaškeA-lige je v Dravogradu Interoknopremagalo slovenske podprvakekegljače Radenske s 7 : 1.KomentarUstavite konje!Pomurci smo lačni nogometa. To je dejstvo.V tem recesijskem času in socialnošibkem okolju je za mnoge konectedenskiodhod na žogobrc še edini način sprostitve.In iskanje užitka. Ki ga je v resničnemživljenju vse manj. Devetdeset minut plustretji polčas ob pivu omogočajo odklopod vsakdanjika. Zbadanje sodnika in komentiranjeneposrečenega predložka je ritual.Kot žvižganje, ko se nasprotnik valjapo tleh, da bi kradel čas. Ali pa ko cela severnatribuna skandira ime kluba. In debatao nedovoljenem položaju. Poznam ljudi, ki že petnajst let in večnepretrgoma hodijo na tekme kluba iz Fazanerije. Preživeli so pokalninaslov in tudi tretjo ligo. In vsa ta leta počnejo isto. Do potankosti. Dobijose najmanj pol ure pred prvim žvižgom. Obudijo spomin na tisti dankončano tekmo v malem nogometu. Devetdeset minut v popolni adrenalinskiekstazi podoživljajo igro svojih ljubljenčkov. Ko klub gostujekje blizu, seveda sledi romanje. Izlet. Kot pred dnevi. V Kidričevem jih jebilo slabih tristo. In po dolgem času so bili zadovoljni. Veseli. Srečni. Padlaje tudi kakšna runda. Dve ali tri. Pa pica. Čeprav je bil za koga mednjimi ta teden zadnji v službi. Zato predvsem zaradi njih, vi, ki sedite vklubskih foteljih, ustavite konje. Dovolj je bilo kupčkanja in igre »ena naena«. Še kar mirno naprej grizljajte svoj obloženi kruhek in srkajte zastonjpijačo v polčasu. Ali pleskavico. Pa kakšno provizijo. A njim dajtenogometne užitke. Vse prevečkrat ste jih namreč že pustili na cedilu.Andrej Bedekn a m i z n i t e n i s Zmaga PlohlaNa prvem državnem turnirju za člane in članice so z izjemo Tokiča inSlatinška nastopili vsi najboljši igralci. V prvi jakostni skupini je bil odličenPucončan Zvonko Plohl, ki je zmagal (9 : 2). Prvi favorit v odsotnosti najboljšihslovenskih igralcev Mitja Horvat (8 : 3) je bil šele tretji. Bojan Ropošaje zasedel četrto mesto (7 : 4). Od Sobočanov je prijetno presenetil šeGregor Kocuvan, ki je bil šesti (6 : 5). Manj od pričakovanj pomeni sedmomesto reprezentanta Jana Žibrata (5 : 6). Tomaž Roudi je bil enajsti (4 : 7).V drugi skupini je zmagal Dominik Škraban (9 : 2) in se tako uvrstil v prvoskupino. Najmlajši udeleženec turnirja Ervin Železen je bil deseti (4 : 7).Pri dekletih je Staša Matis zasedla deveto in Laura Perčič enajsto mesto .M. U.Šest Prlekov iz Košarkarskega društva Ljutomer – samooklicani jazbeci –, Prekmurec in Prlekinjaso preglasili Litvance in Poljake. Foto: J. D.r o k o m e t Klopčičev memorial slavljencemDvaindvajseti Klopčičev memorial,ki ga Rokometni klub(RK) Arcont Radgona vsakoleto pripravlja v spomin nasvojega prehitro preminulegavratarja Mateja Klopčiča, je billetos zaradi jubileja kluba šeslovesnejši kot običajno.Na članskem turnirju so bili gostiteljiiz RK Arcont premočni, saj soPrva tekma drugega dela v Lodžuje bila za slovenske košarkarje protiLitvi. Za slovenske navijače to ni bilaenostavna tekma, saj si, kamorkolisi pogledal, videl litvanske rumenozeleno-rdečebarve. Kaj kmalu smose Slovenci med sabo prepoznali,skoraj ni bilo navijača, ki ne bi imelkakšnega razpoznavnega slovenskegaznaka, in se združili na isti tribujalivedeti, da nam iskreno čestitajoza dobro navijanje, in priznavali, daje sedanja slovenska košarkarska reprezentancares dobra.Da o tekmi proti domačinomPoljakom ne govorimo. Če se namje v soboto zdelo, da je ogromnolitvanskih navijačev, potem besede,ki bi opisovala število poljskihnavijačev, ni mogoče najti. Ampakslavljenci brez težav ugnali tako Cerkljekot Pomurje. Sobočani so izgubilitudi proti Cerkljam in bili tretji. Tekmovalista še veteranski ekipi Radgonein Kroga, ki sta odigrali ekshibicijskotekmo in pokazali, da igralciše vedno dobro vihtijo rokometnožogo. Rezultati tekem: Arcont Radgona– Pomurje 25 : 16, Pomurje – Cerklje11 : 17, Cerklje – Arcont Radgonaje izid tekme, in preračunavamo, skom in kdaj bodo igrali četrtfinalnotekmo. O tem, da se bodo navkljubpoškodbam v ekipi izkazali, ne dvomimo.In tudi vemo, da mi ne bomovarčevali z navijanjem. Navsezadnjesmo imeli med vsako tekmo danodmora, da so si naše glasilke odpočile.Ali pa morda tudi ne ...Jerneja Domajnko23 : 28. Veteranski dvoboj: Radgona –Krog 9 : 17. Najvišje priznanje ob jubilejukluba je prejel Brank Klun, ki jebil v minulih 46 letih igralec, trenerin vrsto let tudi uspešen tajnik kluba.»Kot rokometni veteran si najbolj želim,da bi odigral vsaj še eno tekmo vnovi športni dvorani v Gornji Radgoni,«je ob tem dejal Klun.T. G., O. B.Konjske dirke v LjutomeruJerneju Slaviču pokal Občine KriževciKriževci pri Ljutomeruso zelo povezani s konjeniškimšportom. Prav na območjutega kraja so bile leta1874 prve tukajšnje dirke skonjsko vprego, zato je tudiosrednja septembrska kasaškaprireditev na ljutomerskemhipodromu potekalav znamenju križevskega občinskegapraznika. Tokratso dveletni kasači tekmovalitudi na prvi dirki v spominna letos preminulega OzvaldaTučiča.no dolgih progah, od 2140 do 2180metrov. V nastopu deveterice se jenajbolje izšlo 3-letni Fordeni z JernejemSlavičem, ki je takoj po startuprevzela vodilno pozicijo in joobdržala do cilja, hkrati pa tudi prvičslavila v letošnji sezoni.Rezultati: prva dirka, 2-letni kasači,1600 metrov: 1. Lamiral (ReneHanžekovič) 1:20,9, 2. MaradonaOZ (Jože Sagaj ml., oba Ljutomer)1:20,9, 3. Mon Cherie Peška (AjdaDolinšek, Ljubljana) 1:21,0. Drugadirka, 3- do 14-letni kasači z zaslužkomdo 650 evrov, 1600 mezzaslužkom do 8000 evrov, 1600metrov: 1. Lady Luna (Rene Hanžekovič,Ljutomer) 1:17,8, 2. PitonI (Franko Slavko, Šentjernej)1:18,3, 3. Dawson MS (M. Slavič,Ljutomer) 1:18,6. Peta dirka, denarnihandicap, 3- do 14-letni ljutomerskikasači z zaslužkom do 8000evrov, 2140–2180 metrov: 1. Fordena(Jernej Slavič, Ljutomer) 1:21,0,2. Rufus Alar (Aleš Pavšič, PosavjeKrško) 1:21,7, 3. Dinica (Darja DolinšekTrontelj, Ljubljana) 1:21,8.Šesta dirka, grand prix Zürich, drugitek, 3- do 14-letni kasači, 1600Zmagovalca dirke za pokal občine Križevci: 3-letna Fordena in Jernej Slavič Foto: N. Š.Na članskem turnirju so bili gostitelji iz radgonskega Arconta premočni. Foto: D. M.Sicer pa je v sedmih dirkahnastopilo 66 kasačev iz vseh slovenskihklubov. Po pričakovanjuje največ zmag, pet, ostalodoma, član ljutomerskega klubaRene Hanžekovič pa se je veselilprvega mesta kar v dveh nastopih.Najpomembnejša dirka 17.tekmovalnega dne letošnje kasaškesezone je bila za 3- do 14-letneljutomerske kasače na različtrov:1. Rambo (Branko Seršen)1:19,3, 2. Menelik (Andrej Antolin)1:19,6, 3. Fijona (Branko Slana, vsiLjutomer) 1:20,2. Tretja dirka, 3-do 14-letni kasači z zaslužkom do2500 evrov, 1600 metrov: 1. Pontiac(Darja Dolinšek Trontelj, Ljubljana)1:18,3, 2. Can Star (JanezZaletel, Šentjernej) 1:18,5, 3. Fiorela(Saša Seršen, Ljutomer) 1:18,6.Četrta dirka, 3- do 14-letni kasačimetrov: 1. Jo HV (Mirko Gregorc,Domžale) 1:15,5, 2. Jasin GL (MatejOsolnik, Komenda) 1:15,9, 3. Inter(Dušan Zorko, Ljutomer) 1:16,2.Sedma dirka, 3- do 14- letni kasači,mednarodna dirka, 1600 metrov:1. Lester (Jože Sagaj ml., Ljutomer)1:16,3, 2. Tubbe BE (Milan Žan, Komenda)1:16,8, 3. Alain Delon (DušanZorko, Ljutomer) 1:16,9.N. Š.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 2020ŠPORT17. september 2009 –MINULI TEDENAvtomobilizemNa četrti avtomobilistični dirkiv pospeševalni vožnji na402 metra dolgi progi v Tokoluna Madžarskem je nastopilo 13 avtomobilistovStreet race teama izMurske Sobote. Med 150 avtomobilistista Jure Špindler in Igor Kovačičv svojih kategorijah zasedladrugi mesti. Kovačič si je že predzadnjo dirko, ki bo 10. oktobra vTokolu, zagotovil drugo leto zaporednaslov prvaka v razredu nad1550 ccm.Gorski tekNa svetovnem prvenstvu v gorskihtekih na Sljemenu nad Zagrebomje na 8,3 km dolgi progi v svoji starostnikategoriji U-70 Lojzka Bratušaosvojila naslov svetovne prvakinje.Jožica Šiftar je v kategorijiU-55 zasedla 4. mesto in bila zeloblizu bronaste medalje.ModelarstvoNa Madžarskem je potekalo dvodnevnomodelarsko tekmovanjev kategoriji F5J – radijsko vodenijadralni modeli na elektromotornipogon. Tekmovanja so se udeležilitudi člani Modelarskega klubaFtič Mlajtinci Tadej Miholič inNino Jerebic iz Odranec in AljošaGrgurič iz M. Sobote. Najuspešnejšimed njimi je bil Nino Jerebic,ki je v kategoriji F5J Unlimitedzasedel odlično 5. mesto med 24tekmovalci. Med juniorji je bil najboljši.Hokej na traviV prvi tekmi mednarodne interlige v hokeju na travi sta se pomeriliekipi Moravskih Toplic inlipovske Plive. Zmagala je Pliva, amnogo težje, kot je bilo pričakovati.Za Moravske Toplice sta bilastrelca Boštjan Puhan (2) in PeterFras, za Plivo pa Dominik Mesarič,Uroš Stanko, Martin Mesarič inFranc Maučec.PlesV Bratislavi je potekalo svetovnoprvenstvo v street dancuin evropsko prvenstvo v discodancu. Tekmovanja se udeležilotudi 9 plesalcev iz Pomurja,ki trenirajo pod vodstvom DejanaZečevića. Najbolje se je nasvetovnem prvenstvu uvrstilamala skupina street show, ki jemed mladinci zasedla 3. mestoin naslovu evropskih podprvakovna Češkem 2009 dodalaše eno medaljo. V skupini sonastopili Bianca Ferš, Anja Kerčmar,Teja in Sandra Rupnik,Tjaša Štornik, Danaja Kuhanecin Aleš Ivanuša.KarateShotokan karate-do klubCankova vpisuje v začetniškiin nadaljevalni tečaj tradicionalnešole karate-do-ja. Vpis potekavsak ponedeljek in četrtekod 17.00 do 18.30 v telovadniciOsnovne šole Cankova.BiljardV Kegl City Planetu je potekal 8.turnir Pomurske lige v biljardu.Rezultati: 1. mesto: DanielTinev (MS), 2. mesto: Andrej Mešič(MS), 3. mesto: Dejan Aleksič(MS) in 4. mesto: Sašo Barbir(MS). Skupna razvrstitev po 8.turnirjih: 1. mesto: Miha Rihtaršič(MS), 2. mesto: Daniel Tinev(MS) in 3. mesto: Dare Dvanajšček(GR).LokostrelstvoNa lokostrelskem tekmovanjuFita – krog na nogometnem igriščuv Kamniku je nastopilo 80tekmovalcev iz vse Slovenije.Med njimi so bili tudi lokostrelciiz Ljutomera. Najbolje se jeodrezal med dečki z ukrivljenimlokom Dejan Perčič, ki je zasedelprvo mesto. Med veterani pa jebil Uroš Vrbančič drugi.ko š a r k a Hrastnik padel,Meško najboljšiV prvem krogu za slovenskei pokala Spara je Radenska Creativv Murski Soboti premagala člana l. slovenske B-lige Hrastnikz rezultatom 75 : 60.Za Radensko Creativ so dali največ košev Marko Meško (14), MitjaMajc (12), Robert Šuran (10) in Uroš Pavlovič (9). V naslednjem drugemkrogu pokala bo Radenska Creativ v petek ob 20. uri igrala v MurskiSoboti z ekipo Dravograda. V nadaljevanju pokalnega tekmovanja seigrajo povratne tekme.T. G.Foto: J. Z.Tek: 107 tekačev na osmem soboškem tekuZmagala Davor Gregorinčičin Melita HajdinjakV soboški Fazaneriji je 107udeležencev sodelovalo na 8.mednarodnem soboškem tekuv organizaciji ŠZ Murska Sobotain Združenja atletskih sodnikov.V absolutni članski konkurencije pri članih na 10 kilometrov dolgiprogi zmagal Davor Gregorinčič,doma iz Dokležovja, član Atletskegakluba Panvita. »Bilo je prijetno, sicerbrez hude konkurence, toda 10 kilometrovje bilo ravno dovolj, da semna čudoviti progi v soboški Fazanerijiopravil z vso konkurenco,« je dejalzmagovalec. Drugo mesto je zasedelZdenko Klemenčič iz Tekaškesekcije Radenske in tretje Aleš ZverV teku očkov in mamic sta zmagala Patrik Ukmar iz Murske Sobote in Staša Horvat iz Mačkovec.Foto: J. Z.MINULI TEDENAtletikaNa finalu svetovnega atletskegapokala v Solunu je na 1500 metrovtekla tudi Sonja Roman sHodoša in s časom 4:17,78 zasedla9. mesto. Zmagala je KenijkaNancy Langat s časom 4:13,63.Prvi dan državnega prvenstva vatletiki za mlajše kategorije sov Kopru tekmovalci Atletskegakluba Panvita osvojili pet medalj.Med 16-letniki je naslov državneprvakinje v teku na 300 metrovosvojila Anja Benko, v teku na1000 metrov pa je bila Katja Vrdjukatretja. Odlično sta tekli tudištafeti 4 x 100 metrov. Moškaštafeta, za katero so tekli GregorBakan, Dominik Horvat, LukaBerke in Danilo Horvat, je biladruga, podobno kot ženska štafeta,za katero so nastopile SonjaNeger, Mateja Bukvič, Anja Benkoin Urška Jelenovec. V mlajšihkategorijah, med 12-letniki, je 3.mesto zasedla soboška štafeta 4x 200 metrov, za katero so nastopili:Luka Žerjav, Niko Car, MarkoHorvat in Kristjan Lukač.Na 25. mednarodnem atletskemmitingu v Brežicah souspešno nastopili tudi pomurskiatleti. V teku na 1500 metrov jedrugo mesto zasedel David Horvatiz Kroga, član Atletskega klubaŠtajerska, z novim osebnimrekordom 3:59,16, na isti razdaljije Tomaž Rozmarič iz Atletskegakluba Pavnita zasedel 6. mesto.Odlično je tekla na 100 metrovtudi Tina Jureš iz soboškegaatletskega kluba Panvita, ki jezasedla drugo mesto, dosegla ječas 11,93.RokometV pripravljalni prijateljski rokometnitekmi za novo sezonov prvi slovenski B-ligi so igralkeTenzorja s Ptuja premagale ekipoMileniuma od Svetega Jurijaob Ščavnici z rezultatom 38 :32. Največ zadetkov za Mileniumso dosegle Doroteja Jaušovec,9, Barbara Rajh, 7, in TinaKotnik, 6.iz Odranec. V ženski konkurenci jebila na 8 kilometrov dolgi progi najhitrejšaMelita Hajdinjak iz Tropovec,članica Športnega društva TurboMS iz Murske Sobote. »Nisemposebna specialistka za tek, todaker imam rahlo poškodbo, ki mi trenutnone omogoča plavanja v triatlonu,kjer največ tekmujem, sem seodločila za tek v Murski Soboti, kjersem se vedno dobro počutila, tokratob zmagi pa še posebno,« je bila veselaHajdinjakova. Druga je bila EvoRojko in tretja Vlasta Lunežnik, obeiz Tekaške sekcije Radenske. V hobiteku na 2 kilometra dolgi progi stazmagala Štefan Fujs iz predanovskegaTriglava in Špela Fujs iz soboškePanvite. V teku očkov in mamic stazmagala Patrik Ukmar iz Murske Sobotein Staša Horvat iz Mačkovec. Vmlajših kategorijah so bili v MurskiSoboti zmagovalci Marko Miličevićiz Mačkovec, Fabijan Marič Vild izMurske Sobote, Mario Zrnec iz Benediktain Sandor Bobely iz Madžarske.Med dekleti so zmagale LaraPajnhart iz AK Panvita, Zala Janža izBeltinec, Maja Šadl in Doroteja Osojnik(obe Vaneča) in Špela Fujs (Panvita).Med tekmovalci slovenskepolicije so bili po kategorijah zmagovalciAvgust Sobočan, Jože Lukinovičin Simona Toth.T. G.Hokej na travi – Razsvetljava in mednarodni turnir v PredanovcihTriglav trikrat najboljšiV športnem centru v Predanovcihso slovesno predalinamenu novo razsvetljavo nahokejskem in nogometnemigrišču. Naložba je stala 40 tisočevrov, sredstva pa so zbraliod sponzorjev in tudi s prostovoljnimdelom. Športni klubTriglav je ob otvoritvi razsvetljaveobiskovalcem predstaviltudi novo spletno stran Športnegadruštva Triglav: www.hktriglav.com.Na slovesni otvoritvi so bili številnigostje, med njimi tudi puconskižupan Ludvik Novak. »Novapridobitev za največje športnodruštvo v puconski občini je tudipriznanje za njihovo delo. Ponosensem, da so se odločili za turnirv hokeju na travi z mednarodnoudeležbo igralcev in v spomin naprezgodaj preminulega hokejistaSaša,« je dejal Novak. PredsednikŠportnega društva Triglav StanislavŠebjanič je povedal, da se je naspominski hokejski turnir odzvalodeset klubov iz šestih držav. »Našagostovanja mladih hokejistov posvetu so prispevala k temu, da smoNa spominskem turnirju v hokeju na travi je sodelovalo desetekip iz šestih držav. Foto: J. Z.Pomurska nogometna liga Petišovci prehiteli Grad5. krog: Črenšovci – Dobrovnik 2 : 0, Petišovci – Hotiza-la Storia 1 : 0,Turnišče – ZMG Gančani 0 : 2, Bogojina – Aqua Ižakovci 0 : 2, NK Polana– Virs Bistrica 0 : 3, Šalovci – Rakičan 1 : 1, Grad – Kema Puconci 2 : 2.Pari 6. kroga: Rakičan – Grad, Hotiza-la Storia – Kema Puconci, VirsBistrica – Šalovci, Aqua Ižakovci – NK Polana, ZMG Gančani – Bogojina,Dobrovnik – Turnišče, Petišovci – Črenšovci.Petišovci 4 5 0 0 11 : 0 15Grad 4 4 1 0 15 : 5 13Bistrica 4 3 1 1 9 : 5 10Rakičan 4 2 2 1 13 : 6 8Kema 4 2 2 1 12 : 5 8Črenšovci 4 2 2 1 7 : 4 8Gančani 4 1 3 1 7 : 9 6Ižakovci 4 2 0 3 3 : 5 6Hotiza 4 1 2 2 7 : 7 5Dobrovnik 4 1 2 2 4 : 7 5Šalovci 4 1 1 3 3 : 6 4Bogojina 4 1 1 3 6 : 12 4Turnišče 4 1 1 3 5 : 13 4Polana 4 0 0 5 1 : 19 0navezali številna prijateljstva, to paje pomembno za nabiranje dragocenihizkušenj na različnih področjih,«je še dodal Šebjanič.Na dvodnevnem hokejskem turnirjuza memorial Saša Fajsa sozmagali v kategoriji U 10 mladi hokejistiTriglava iz Predanovec, drugaje bila ekipa Plive Lipovci, tretjapa srbska Subotica. U 12: l. Akademik(Bolgarija), 2. WAC (Avstrija)in 3. Triglav. U 14: l. Triglav, 2. Zrinjevac(Hrvaška) in 3. WAC (Avstrija).U 16: l. Triglav, 2. Epitök (Madžarska)in 3. Slavija (Bolgarija).T. G.SŽNL Prvakinjepremočne zaPrekmurkeV 3. krogu slovenske ženskeprve nogometne lige so v derbijuaktualne prvakinje, igralke novomeškeKrke, v Beltincih premagaledomačo ekipo Pomurjas 6 : 0 (3 : 0). Zadele so: Malinič2, Stipič, Govek, Pavlovič in Gruden.Pomurke so igrale oslabljene,saj njihova najboljša igralkaMateja Zver še vedno igra v prviislandski ligi. Pred 100 gledalcije sodil Zver iz Beltinec.F. B.www.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 21ŠPORT– 17. september 2009 21Čeh zadel v 92. minutiNafta – Hit Gorica2 : 1 (0 : 0)Stadion v mestnem parkuv Lendavi, 1400 gledalcev, sodnik:Vojko Goričan (Loče priPoljčanah).Strelci: 1 : 0 Mujakovič (48), 1: 1 Kršič (78), 2 : 1 Čeh (92).Rumeni kartoni: Ošlaj, Bunc,Sebök, Matjašec, Mujakovič; Velikonja,Kršič, Balažic, Galešič(78), Osterc (89).Rdeči kartoni: Balažic (66),Galešič (84).Nafta: Murko, Matjašec, Bunc,Ošlaj, Mujakovič, Koplarevics (Vassiljev,26), Jankovič (Horvat, 46),Zemljič, Sebök, Čeh, Volaš (Miljovič,72). Trener: Nebojša Vučičevič.HIT Gorica: Pirih, Đukič, Nikolič,Balažic, Gorinšek, Komel(Škarabot, 58), Rakušček, Kršič,Demirovič (Galešič, 20), Osterc,Velikonja. Trener: Miran Srebrnič.V izredno pomembni tekmi zaobe moštvi so bolje začeli gostitelji,ki so že v 7. minuti zadeli vratnico.Po kotu Mujakoviča z desnestrani je z glavo v gneči pred vratinamreč streljal Ošlaj. V 19. minutise je ponudila izjemna priložnostza Koplarevicsa, a je po podaji Volašaiz bližine le zadel Piriha. Edenod obrambnih igralcev gostov jev 25. minuti igral z roko v svojemkazenskem prostoru, vendar se piščalkasodnika Goričana ni oglasila.Edino priložnost so imeli gostješele v 37. minuti prvega dela, a sepo prostem strelu napadalci gostovniso najbolje znašli pred vratidomačih igralcev. V naslednjemnapadu je imel priložnost Sebökpo podaji Bunca, vendar je Pirihnjegov udarec obranil. Z roba kazenskegaprostora je nato poskušalše Čeh, njegov strel pa je končalvisoko prek vrat. V 42. minutibeležimo odlično priložnost Vassiljeva.Ta se je po protinapadu samznašel pred Pirihom in ga je poskušalugnati z lobom, vendar neuspešno,saj je goriški vratar žogo z lahkotoujel. Iz prostega strela je v 44.minuti poskušal zadeti Gorinšek skakih 25 metrov, a je njegov strelMurko uspel ukrotiti.Med odmorom ni bilo zatišja, sajso organizatorji mladim nadebudnimnogometašem podelili priznanjaza značko nogometaša.Aleš Čeh (z žogo) je bil tokrat mož odločitve. Foto: N. J.Zadetki1 : 0 (48): Na povratnožogo Volaša iz kazenskegaprostora je čakal Mujakovič,ki je z močnim strelomz roba kazenskega prostorazadel v levi zgornji kotvratarja gostov Piriha.1 : 1 (75): Kršič je izvajalprosti strel z desne strani s35 metrov. Njegova žoga jepresenetljivo končala v desnemkotu Murkovih vrat.2 : 1 (92): Po nevarnemnapadu Lendavčanov polevi strani je Bunc žogoposlal pred vrata. Tam seje najbolje znašel Čeh, kije okroglo usnje potisnil vmrežo Piriha.V začetku drugega dela so domačinipovedli že zgodaj, in sicer v 48.minuti. Po zadetku za Lendavčaneso se gostje iz Gorice »odprli« in začelinekoliko več napadati. Zato seje igra v drugem delu razživela. Velikoje bilo priložnosti na obeh straneh.S »škarjicami« je pri gostih v59. minuti zagrozil Galešič. V nadaljevanjuje bila še priložnost za Seböka,ki ni znal izkoristiti lepe podajeVassiljeva, saj je streljal prek vrat.Ponovno je bil Sebök tisti, ki bi lahkozadel v 61. minuti z roba kazenskegaprostora. Na nasprotni stranije Galešič znova z desetih metrovstreljal preko Murkovih vrat. Natoje zaradi ugovarjanja sodnik Goričanpod prho poslal Balažica, takoda so gostje nadaljevali igro z desetimiigralci. V 69. minuti se je spetponudila priložnost gostiteljem,vendar Volaš ni realiziral predložkaVassiljeva pred vrata. Gostje sokljub igralcu manj zadeli v polno v78. minuti. Kmalu zatem je z osmihmetrov prečnik zadel Miljkovič. V84. minuti je sodnik v slačilnice poslalše Galešiča zaradi prekrška nadBuncem. Tako so igrali gostje obkoncu srečanja le z devetimi igralciv polju. A kljub temu so imeli priložnostza zadetek v 87. minuti. Iz protinapadaje namreč Velikonja slabostreljal po odlični podaji Osterca.Končni izid srečanja je postavil Čehv sodnikovem podaljšku.To je bila zaslužena zmaga domačih,saj so si ustvarili veliko priložnostiza gol in navsezadnje tudidvakrat zadeli. Povprečno srečanjesi je ogledal tudi predsednik združenjaklubov 1. SNL Branko Florjančič,ki s prikazanim verjetno nibil pretirano zadovoljen.Izjavi po tekmiBojan Malačič, pomočnik trenerjaNafte: »Čestital bi moštvuHIT-a Gorice za dobro predstavo.Obe ekipi sta se znašli v nenavadnempoložaju in obe sta potrebovalitočke. Prvi del srečanja smoodigrali precej nezanesljivo. Velikožog smo izgubili na sredini igrišča.Drugi del smo začeli bolj agresivnoin si ustvarili veliko priložnostipred vrati gostov. Oni so imeli obkoncu celo lepo priložnost za zmago.Naši igralci so se borili srčnovse do konca. Enkrat se je sreča nasmehnilatudi nam.«Miran Srebrnič, trener HIT-aGorice: »Tekma je bila zelo čudna.Gostitelji so imeli v prvem delu večod igre. Ustvarili so si veliko priložnosti.A v prvem delu je bilo srečanjev glavnem nezanimivo. Pozadetku domačinov smo se pobrali.Izključitve si takšni igralci ne bismeli privoščiti. V nadaljevanju senam je ponudila priložnost še za zadetek.Na žalost smo ga v 92. minutiprejeli. Čestitam Nafti za zmago.«F. H. M.NOGOMET1. SNL Nafta ušla z repa lestvice8. krog: Nafta – HIT Gorica 2 : 1 (0 : 0), Olimpija – CM Celje 4 : 2 (0 :1), Maribor – Labod Drava 2 : 2 (1 : 1), Rudar – Interblock 2 : 1 (1 : 0),Domžale – Luka Koper 1 : 1 (1 : 0).Pari 9. kroga (19. septembra): Koper – Nafta, Interblock – Maribor,Celje – Domžale, Gorica – Rudar, Drava – Olimpija.Koper 8 6 2 0 15 : 8 20Rudar 8 6 1 1 14 : 5 19Celje 8 4 1 3 11 : 11 13Interblock 8 3 2 3 11 : 9 11Olimpija (–2) 8 4 0 4 13 : 11 10Maribor 8 3 1 4 11 : 10 10Drava 8 2 3 3 10 : 13 9Nafta 8 2 1 5 9 : 14 7Gorica 8 2 0 6 10 : 14 6Domžale 8 1 3 4 9 : 18 62. SNL Mura zasleduje Primorce5. krog: Aluminij – Mura 05 0 : 1 (0 : 1), Primorje – Bela krajina 3 : 0(1 : 0), Dravinja Kostroj – Krško 2 : 0 (1 : 0), Garmin Šenčur – MU Šentjur0 : 2 (0 : 1), Livar – Triglav 0 : 3 (0 : 1).Pari 6. kroga: Mura 05 – Primorje (20. septembra ob 16. uri), Triglav– Aluminij, Bela krajina – Šenčur, Dravinja – Livar, Krško – Šentjur.Primorje 5 5 0 0 15 : 2 15Mura 05 5 4 1 0 14 : 2 13Aluminij 5 3 0 2 17 : 3 9Triglav 5 3 0 2 5 : 6 9Dravinja 5 2 1 2 6 : 5 7B. krajina 5 2 0 3 3 : 9 6Šenčur 5 2 0 3 4 : 11 6Livar 5 1 1 3 5 : 13 4Šentjur 5 1 1 3 6 : 15 4Krško 5 0 0 5 1 : 10 03. SNL vzhod Uspešni PomurciZaostala tekma 4. kroga: Tehnostroj Veržej – Čarda 0 : 0;5. krog: Mons Claudius - Tehnostroj Veržej 0 : 4 (0 : 2) – Sreš, Flisar,Grah 2; Stojnci – Tromejnik G-Kalamar 1 : 1 (1 : 0) – Vršič; Odranci– Kovinar Štore 1 : 0 (1 : 0) – Raduha; Čarda – Zreče 1 : 0 (0 : 0) –Vinko; Tehnotim Pesnica – Malečnik 1 : 3 (0 : 2), Šmartno 1928 – Paloma4 : 2 (3 : 1), Simer Šampion – Koroška Dravograd 1 : 1 (0 : 1).Pari 6. kroga: Tehnostroj Veržej – Zreče, Tromejnik G-Kalamar –Odranci (20. sept. ob 16. uri), Malečnik – Čarda, Koroška Dravograd –Tehnotim Pesnica, Paloma – Simer Šampion, Mons Claudius – Stojnci.Dravograd 5 2 3 0 13 : 6 9Odranci 5 2 3 0 9 : 4 9S. Šampion 5 2 2 1 10 : 5 8Tromejnik 5 2 2 1 11 : 9 8Zreče 5 2 2 1 3 : 2 8Šmartno 5 2 1 2 13 : 10 7Stojnci 5 2 1 2 11 : 10 7Veržej 5 2 1 2 9 : 9 7Čarda 5 2 1 2 3 : 4 7Malečnik 5 2 1 2 11 : 13 7Kovinar 5 2 0 3 12 : 9 6Pesnica 5 2 0 3 7 : 10 6Claudius 5 2 0 3 9 : 19 6Paloma 5 0 1 4 7 : 18 1Mura z desetimi »ukrivila« AluminijAluminij – Mura 050 : 1 (0 : 1)Veselje nogometašev Mure in njihovih navijačev je bilo po tekmi nepopisno. Foto: Fotoultrastarja Aluminija. To je bil že njegovčetrti zadetek v črno-belem dresu,čeprav je za Muro zaigral šele v drugemkrogu.Drugi polčas je bil neprimernobolj razburljiv in napet. Že v 47. minutije sodnik Jug, ki sicer niti ni sodilslabo, Kljajiču malce prestrogopokazal drugi rumeni karton in gaposlal z igrišča. Pred Muro je bila sedajtežka naloga: vzdržati z igralcemmanj do konca tekme proti moštvu,v katerem igrajo nekdanji »Muraši«Kmetec, Bingo in Toplak ter poletnikandidat za črno-beli dres Letonja(v lanski sezoni strelec treh zadetkovproti Muri). Vse bi bilo lahkokmalu rešeno, saj so domačini v hi-Športni park v Kidričevem,800 gledalcev, sodnik: Matej Jug(Tolmin).Strelec: Kremenovič (20).Rumeni kartoni: Bingo, Toplak,Letonja; Kokol, Kljajič.Rdeči karton: Kljajič (47).Aluminij: Lipovac, Topolovec,Bingo, Krajcer, Milec, Rotman(Krajnc, 82), Medved (Toplak, 55),Letonja, Purišič, Djokič (Vračko, 55),Kmetec. Trener: Bojan Špehonja.Mura 05: Gačevski, Kljajič, Filipovič,Blagus, Drahno, Božič, Maruško,Kokol, Ristič, Slavic (Bohar, 46/Puc, 86/), Kremenovič (Marković,60). Trener: Primož Gliha.Nogometaši Mure 05 so v Kidričevemslavili pomembno zmagov boju za vrh prvenstvene lestviceproti nevarnemu nasprotniku, kijih je v prejšnji sezoni na tem igriščupremagal kar s 4 : 0. S to minimalnozmago so se črno-beli zdajotresli zasledovalca Aluminija natretjem mestu, sami pa še vedno dihajoza ovratnik doslej popolnomauspešnemu Primorju (vseh 5 zmag)na prvem mestu. V naslednjem krogu,20. septembra, pa se nam obetav Fazaneriji doslej največji derbite sezone med Muro in Primorjem,kjer bi Sobočani lahko z zmago skočiliprav na vrh druge lige.V Kidričevem se je Mura tokratpredstavila z močnejšo zasedbokot v prejšnji sezoni. Soboški klubje spet spremljala invazija simpatizerjevin navijačev, saj je bila medgledalci skoraj polovica tistih, kiso stiskali pesti za črno-bele. A vsiti v prvem polčasu niso videli kajposebnega, če ne štejemo edinegazadetka na tekmi. Igra je v glavnempotekala na sredini igrišča, trenerPrimož Gliha pa se je odločil za boljzaprto različico samo z enim napadalcem.Zato so imeli nekaj več priložnostidomači nogometaši, a jihje vse ukrotil mladi soboški vratarGačevski. Na drugi strani pa je Kremenovičle enkrat streljal z glavo,njegov ne preveč močan strel pa jedomači vratar Lipovac odbil v kot.Nato je poskušal še Slavic, a so njegovstrel domači branilci blokirali.V 20. minuti so gledalci videli edinigol na tekmi. Kljajič je hitro prodrlpo levi strani, za sabo pustil domačoobrambo in podal visoko žogona desno stran, kjer je bil Kremenovič,ki je z volejem premagal vratremprotinapadu Mure v svojemkazenskem prostoru za dres povlekliMaruška in naredili prekršek zanajstrožjo kazen. To pa je slabo izvedelKremenovič, saj je njegov strelv desni spodnji kot vratar Lipovacubranil. Nato so sledili valovi napadovigralcev Aluminija, ki so sekončali v betonski obrambi Murena čelu z odličnim Božičem in koristnimDrahnom ali jih je fenomenalnoubranil Gačevski. Menjava zmladim in premalo močnim Boharjemse Glihi ni posrečila, zato jemoral soboški up znova na klop, namestonjega pa je v igro prišel boljrobustni Puc. Mura je imela samonekaj priložnosti iz protinapadov,a jih je preveč raztreseno zapravila.Proti koncu srečanja so se Sobočanireševali tudi s kakšnim simuliranjemprekrška ali krča. A na koncuje cilj upravičil sredstva: srčnost,nepopustljivost in izkušnje so prineslenove tri točke, s katerimi lahkočrno-beli napadejo prvo mesto.Bo to že v naslednjem krogu?Izjava po tekmiDarjan Slavic, kapetan Mure05: »Naša zmaga je bila zaslužena,saj bi lahko dosegli še kakšen gol.«Tomo Köleš

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 2222Z gumpiči se učimo tujih jezikovPolžPolž je mehkužec in ima izjemno veliko sorodnikov, nakopnem in v vodi. Večina polžev si je zgradila hiše, nekateripa se plazijo brez nje. Tak je črvar, ki so ga v Slovenijinašli edino na območju Prekmurja. V zadnjih letih pa ponaših vrtovih lezejo zagoreli polži, prišliso iz Španije in Portugalske. Polžeodlikuje (ne)hitrost, zato pravimo spolžjo hitrostjo, in so znani, da seslinijo, v smislu »sliniš se kot polž«.Lahko se plazijo po britvici, ne da bise urezali. Polži jedo našo hrano, solato,jagode …, mi pa lahko jemo polže.Manj znano je, da so nekaterimesojedi. Prav nobena polžja hišicapa ni prazna, saj se v njej skrivagumpič.Prevode besed pripravljajo učiteljitujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti,za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa Angleški jezik: snail (snejl)ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahkoNemški jezik: die Schnecke (šneke)prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio,ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Madžarski jezik: a csiga (a čiga)Španski jezik: el caracol (el karakol)Italijanski jezik: la chiocciola (kiočola)Moje počitniceV začetku počitnic kar nisem mogla verjeti, kolikoprostega časa sem imela na razpolago. Ni mibilo treba zgodaj vstajati, nisem imela domačih nalog,skratka skoraj nobenih obveznosti. Od začetkasem kar malo pogrešala šolski direndaj, ne pa dnibrez pouka. Zjutraj sem seveda dalj časa poležavala,po zajtrku pa sem si včasih ogledala risanko. Čeme je mama potrebovala, sem ji seveda z veseljempomagala. Pomagala sem ji pri pripravi kosila alisem pomila in pospravila posodo v predale. Vsakdan sva hodili na sprehod.Veliko sem se rolala in vozila s kolesom. Ko jeočka prišel iz službe, smo imeli kosilo in se po kratkempočitku šli ven igrat. Zelo rada igram badminton,in če je bilo lepo vreme, smo ga skupaj vsakdan igrali. Na dvorišču smo postavili bazen. Kopanjeje bilo moje najljubše opravilo. Ker smo imeliv šoli plavalni tečaj, sem seveda z veseljem razkazovalaplavalne sposobnosti. Moj bratranec se mije velikokrat pridružil v bazenu. Takrat je bila vodav bazenu podobna razburkanemu morju, saj sva vvodi počela norčije.Zadnji konec tedna v počitnicah smo se odpravilina obisk k bratrancu Nikiju v Leibnitz, kjer smose šli kopat na veliko kopališče. Vozila sem se povelikem vijugastem toboganu in pri tem zelo uživala.Tudi počitnice so počasi privijugale do koncain sem res vesela, da smo se spet vsi sošolci in sošolkeskupaj z našo učiteljico Mihaelo srečali v šolskihklopeh. Pa se pustimo presenetiti, kaj nam boprineslo to šolsko leto.Tjaša Šalamon, 3. a, OŠ BakovciPrispevke, komentarje in menja ovsebinah pošiljajte po elektronskipošti na naslov nana.rr@vestnik.siali po pošti: Vestnik, za stranBarve otroštva, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota.S. P. in A. P.Francoski jezik: l'escargot (leskargo)Esperanto: heliko (heliko)Bober, jež inpodganaKo se srečata jež in podgana,je bobrova krčma razmetana.A za to se ne menita jež in podgana,njiju zanima le hitra hrana.Rada imata hamburger in kolo,včasih pa kateri poje solo.Vozita se s kolesom in rolko,ponavadi pa plešeta polko.Podgana in jež sta velika prijatelja,poznata tudi bobra, pisatelja.Ta knjige za njiju piše,v slikanice pa tudi kaj nariše.Z njim nogomet igra,včasih pa tudi kakšen gol da.Tudi svojo krčmo ima,saj je bila v pesmi že omenjena.Jaka Godec, OŠ Križevci pri LjutomeruTO SEM JAZElla Litrop, 2,5 letaMali pozvačiniOdrasli smo zgled svojim otrokom.Pomembno je, kar jim povemo,in še bolj, kar vidijo sami.Tako sta tudi petletni David inštiriletni Luka Sabo iz Lipe pogostoopazovala svojega sosedaFranca Jerebica, kako upodobipozvačina.Neizmerno jima je bila všečobleka, pa tudi ježevka in sevedapisan klobuk. In ko jima je17. september 2009 –Vrednost otroških risbicPrvi krogec, ki bolj spominja na krompir, obraz,ki ima sicer vse – nos, oči in usta pa tudi ušesa,ampak niso simetrično razporejeni – glava, ki imanoge … risbice, kjer je naša družina pa naš avto… Vse te umetnine, ki so jih ustvarili drobni prstkinaših otrok, radi skrbno hranimo. Kupček pa z letiraste in raste.Ko pa imamo veliko pospravljanje, se vednoustavimo pri risbicah in se vprašamo, kaj nareditiz njimi. Vreči ali spraviti? Selekcija je res težka, kopa so vse risbice tako simpatične, vsaka je značilnaFoto: A. N. R. R.Foto: A. N. R. R.najbolj znani pozvačin povedal,da bo tudi njima naredil klobuk,jima ta ponudba nikakor ni dalamiru. Spati nista mogla zaraditega! Neprenehoma sta spraševala,kdaj bosta dobila klobuk, inpotem se je Franc odločil, in dajima uresniči željo.Naredili pa so jima tudi pravopozvačinsko obleko in tako stapostala čisto prva mala pozvačina,ki bosta morda nadaljevalatradicijo svojih prednikov. Bilapa sta med tistimi, ki so med poletnimbeltinskim folklornim festivalompričakali predsednikadržave. Franc Jerebic, ki že 30 letopravlja delo pozvačina, vabi naporoke in je nepogrešljiv na prireditvah,pa bo tu in tam lahkoodložil svojo ježevko.A. N. R. R.Tina in Davidsta imelaRock OtočecOtroci si hitro najdejo ideje inprostor za igro. Tudi Tina iz Grlavein David iz Krištanec sta si jih.In tako je na domačem dvorišču nastalatale simpatična fotografija, kinam jo je poslala Klavdija. O tem,kako sta se znašla v blatu, ne poročajo,možnosti pa je veliko. Najmanjverjetna je, da so ju kar starši poslalitja. Morda pa je kateri od njiju padelv blato, pa se je drugi prijateljskopridružil. Zakaj pa ne? Užitekmora biti res pravi in nepozaben!Morda je malo manj prijetno, ko jebilo treba sprati blato. Ampak ničzato, saj imamo vodo in milo, in zakajne bi kdaj ušpičili kaj takega,kar nam pusti tako lepe spomine.In fotografijo! Na veliko igrač bostaTina in David, ko bosta velika, pozabila,vedno pa se bosta z nasmehomspomnila, kako sta se na domačemdvorišču skopala v blatu.A. N. R. R.za kakšno obdobje, vsaka ima kakšno malenkost,detajl ... Težko se odločimo, da bi kaj od tega pristalov košu. No, nekateri otroci, ki so bolj umetniškonadarjeni, pa nam poslikajo stene našega stanovanja.Tam lahko pustimo kakšen detajl.Nasploh se je težko ločiti od drobnih stvari svojihotrok, risbic, majhnih majic, nogavičk. Otroci pačprehitro zrastejo, potem pa nam ostanejo ti spomini.Tu pa so že fantje in dekleta, ki so večji od nas,imajo večje čevlje in nikoli več nič ne narišejo.Nana Rituper RodežPotuj po oblakih, tako da s seštevanjem pridešdo sonca. Začni pri puščici!Dober dan, šola!Pričakala si nas s pisano avlo, novimi svetlimi okni in strožjim šolskimredom. Verjamem, da bomo iz dneva v dan vstajali zjutraj boljševolje in se odpravili k tebi po nova znanja in nova prijateljstva.Pia, 8. bDober dan, učitelj!Želim, da se boš z nami, učenci, počutil dobro. Mi nikoli nismosrečni, ko moramo znova v šolske klopi, ne ko sprašuješ za ocenone ko pišemo teste. Srečni pa smo, da si z nami, da smo mi s tabo,da nas vodiš. In ponosni smo, ko smo s tvojo pomočjo uspešni narazličnih področjih.Tjaša, 8. bDober dan, prijateljica!Dolgo se nisva videli. Rada te imam in pogrešala sem te. Hvala,da si še moja prijateljica in da bova sosedi v klopi. Veliko si moravapovedati, saj je vsaka od naju doživela v počitnicah zanimive stvari.Aha, že govorim neumnosti, ti pa se mi le nasmihaš, ker me dobropoznaš in veš, da sem prava klepetulja.Sara, 8. aDober dan, prijatelj!Želim ti več uspeha kot lani. Pozdravljam te v našem razredu. Čepravsi zbegan in nesrečen, boš kmalu spoznal, da si v najboljšemrazredu.Jernej, 8. c, učenci OŠ III Murska Sobota

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 23– 17. september 2009 23Soboški metalci z novim albumomVeč kot uro dolgihdeset minutVračajo se tudi thrash metalciSoboška skupina metalcevVulvathrone je izdala svojdrugi album. Po uspešnemprvencu Bukkake se tokratpredstavljajo z albumom Passionof Perversity. Oba sta izšlapri kamniški založbi OnParole, s katero po besedahvodje skupine Saša Hermanaradi sodelujejo. Zasedba je žedoživela številne spremembein jo trenutno sestavljajoSašo Herman (kitara), JureLindič (vokali), Matjaž Kamničar(bobni) in Ozren Kokol(bas), besedila za skladbepa je tudi tokrat prispeval SebastjanVörös - Temnovid.Kot pravi Herman, je ostalaglasba bolj ali manj enaka kotna prvencu, s tem da se skupinaFrisk 2009Z znanjem ni krizeDanes se v Murski Soboti začenja že tretji festival računalništvain sodobnih komunikacij. V dveh dneh se bo v soboškemgradu zvrstilo kar nekaj predavanj in delavnic s področja informacijsko-komunikacijskihtehnologij.Tako bo med drugim na festivalu mogoče igrati računalniške igrice,poslušati intervju z Ano Jud in poskušati prekmurske kulinarične dobrote.Na festivalu se bodo s svojimi izdelki predstavila tudi nekaterapomurska računalniška podjetja. V sodelovanju s soboško občino bopotekalo tudi zbiranje stare računalniške opreme za pomoči potrebnešolarje. »V mestni občini se je v zadnjem letu povečalo številu družin, kizaradi finančne stiske svojim šoloobveznim otrokom ne morejo zagotovitiračunalnika …,« so zapisali v sporočilu za medije. V sklopu festivalabodo potekale tudi tri okrogle mize. Prva z naslovom Vpliv finančnekrize na IKT se bo začela danes ob 10.30. Celotni program festivala najdetena spletnem naslovu www.frisk.si.Krvodajalska akcija KPŠTvoja kri mojesrce poganjaKlub prekmurskih študentov organizira krvodajalsko akcijo,ki bo 23. septembra med 7. in 11. uro na Oddelku za transfuzijskomedicino Splošne bolnišnice Murska Sobota.Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Murske Sobote do bolnišnicein nazaj. Ob osmih zjutraj bo krenil avtobus s postaje pred soboškoGimnazijo, ob 8.05 pa z osrednje avtobusne postaje v Murski Soboti.Avtobus bo posebej označen. Izmed tistih, ki se bodo udeležili krvodajalskeakcije, bodo izžrebali dva, ki bosta prejela enodnevni izlet vGardaland.Vulvathrone razvija tudi v glasbenemsmislu. Še vedno gre za pornogrindcore, ki pa tokrat vsebujeveč elementov brutal deathmetala. To med drugim pomeni,da je struktura skladb na novemalbumu bolj kompleksna, kot jebila prej. Novo ploščo so nameravaliizdati že septembra lani, vendarse je izdaja nekoliko zavlekla,ker je Temnovid zamujal s teksti.Na pomoč so jim morali priskočitičlani zasedb Dickless Tracy inCarnivorous Cunt.Dan pred našim pogovoromso nastopili na festivalu MetalKramp v Zagorju. Tam bi moralinastopiti ob pol sedmih zvečer.Ker je skupina, ki naj bi nastopilapred njimi, nastop odpovedala,so jih organizatorji povprašali,ali lahko stopijo na oder že obšestih, kar so fantje skupine Vulvathronebrez pomislekov naredili.Ko se je proti koncu nastopaHerman obrnil proti »stage managerju«in ga povprašal, kolikočasa še imajo, je ta odvrnil: »Desetminut.« Ko so nato zaigrali šedva komada, ki po Hermanovihbesedah nista ravno kratka, se jezopet ozrl proti »stage managerju«,ki je spet pokazal, da naj igrajoše deset minut. Ko so še dvakrat»zažagali« in z zanimanjemspet pogledali človeka, ki jim jesporočal, kako dolgo naj igrajo,je ta tokrat odvrnil: »Še petnajstminut!« Ker torej ni bilo niti skupine,ki naj bi nastopila za njimi,se je nastop zavlekel na več koteno uro.Sašo Herman z novim članom zasedbe Juretom Lindičem, ki je tudi član zasedbe Beforethe Murder. Foto: T. M.Mislišče: verstvaPahor in Gulič z roko vroki do narodove omike?Ne gredo mi iz misli nekateri politični dogodki,ki so se nedavno zgodili na slovenskizemlji. Pretresen sem nad imenovanjemAleša Guliča za direktorja Urada za verskeskupnosti in proslavo ob stopetdesetletniciprenosa sedeža lavantinske škofije iz Št. Andražav Maribor. Res čudni smo Slovenci, dana položaje postavimo take osebe, da naszastopajo, vodijo našo državo in nam voščijoob praznikih (če nam sploh in kako). Obadogodka sta me naredila razočaranega, prizadetega,nezadovoljnega, ogorčenega …Ta dva dogodka sta se pravzaprav zgodilahkrati in oba sta »padla« od najvplivnejšihljudi v naši državi. Res, prismojeno čudna jeta država, da goji leglo takšnih voditeljev.Ni mi jasno, kako lahko vlada dovoli, damesto direktorja Urada za verske skupnostizavzame nekdo, ki je deklariran ateist,hkrati pa član moto kluba Satanovi bratje.V ZDA bi temu rekli oksimoron. Problem današnjeEvrope, s tem pa tudi Slovenije, je zlastiv tem, da ne znamo voditi medkulturnegadialoga, ki je v resnici medverski dialog.Vprašajmo se, zakaj ga ne znamo. Odgovor,ki sledi: ker je Slovenija sekularizirana dežela.Kako bo medverski dialog vodil nekdo, kiŽe tretjič so nastopili tudi nanajvečjem metalskem festivalupri nas Metal Campu v Tolminu.Prav tako so že nastopali skupajs številnimi uveljavljenimi metalskimiskupinami, kot so NapalmDeath, Dying Fetus in Incantation.Pred novim letom pajih čakajo še nastopi v Lienzuin Dornbirnu v Avstriji, Kranju,Ptuju in Stuttgartu. Vulvathroneje ena redkih pomurskih glasbenihskupin, ki se lahko pohvali zvelikim številom nastopov v tujini,kar Herman pojasnjuje z dejstvom,da gre za zelo specifičnoglasbeno zvrst, ki je ne igra zeloveliko skupin. Kaj pa metalskascena v Sloveniji? »Soboški MIKKje ena boljših lokacij v Sloveniji,kjer lahko igraš, ker se ljudje zeloodzivajo in naredijo dober žur,«meni Herman. Tudi na predstavitvinovega albuma so se te besedepotrdile za pravilne, saj soglasbeniki skupine Vulvathronenavdušenemu občinstvu igraliveč kot dve uri. Dobro občinstvoje možno najti tudi na Primorskem,medtem ko je ljubljanskovčasih preveč statično.Skupina Vulvathrone ima prepoznavennačin nastopanja, glasbenikise na odru vedno pojavijoobuti v velike sobne copate vobliki kosmatih živali, družbo naodru pa jim prav tako dela napihljivalutka Ančka. »Sedaj iščemonove copate, ki pa jih še nikjerni mogoče dobiti, ampak 'sezonacopatov' se počasi začenja inupamo, da jih bomo dobili. Novonapihljivo lutko pa nam bo zagotovilkolega Simon, ki jo je prednedavnim dobil za rojstni dan,«v smehu razlagata Sašo in Jure.»Metal nikoli ni izginil,« odgovarjaHerman na mojo pripombo,da je metalska scena »vstala odmrtvih«. V zadnjih časih pa je poHermanovih opažanjih mogočesrečati tudi pravo poplavo thrashmetalcev, vključno z že pozabljenopodobo, ki vključuje kavbojskejakne, ozke hlače itd.Timotej MilanovTudi Goričanci prispevali za žrtvepoplav v GüssinguNajboljši jebil »Vladojovpajdaš«Avstrijsko mesto Güssing, ki leži nedaleč od severne pomurskemeje, so poleti prizadele velike poplave, ki so naredileprecej škode in ogrozile eksistenco nekaj družinam in skupnostim.Herwig Rüdisser, pevec skupine Opus Foto: W. W.Zato sta poslanka dežele Gradiščanske Verena Dunst ter radijskiin televizijski voditelj prof. Frank Hoffman (nekoč znan kot voditeljodlične filmske napovedne oddaje Trailer na ORF-u) organizirala dobrodelnikoncert, na katerem so nastopili izvajalci popolnoma različnihzvrsti: mestna pihalna godba in mestni zbor iz Güssinga, večglasnibend Avalon, ki poje priredbe znanih pesmi, mladi indie rockbend Stereoface, ki je svojo skladbo Xcess posodil tudi za nadaljevanjeuspešne avstrijske srhljivke In 3 Tagen Bist Du Tot (V treh dneh simrtev), izvrstni klasični in džez kitarist Helmut Jasber s svojim triom,svetovno znani blues kitarist Hans Theesink in najbolj uspešna avstrijskarock skupina Opus, ki letos slavi 40 let delovanja. Sprva je bilo mišljeno,da bi bil koncert na dvorišču mističnega gradu, ki se dviga nadGüssingom, toda slaba vremenska napoved je prispevala k temu, daso organizatorji prestavili koncert v večnamensko dvorano.Seveda je bil večer na dan koncerta jasen in posut z zvezdami, a tudidvorana je bila premajhna za vse obiskovalce. In da takoj zarežemo vbistvo – najboljši od vseh je bil tisti, ki je nastopil najbolj sam: HansTheesink. Nizozemski blues, funk in rock kitarist, ki ima v svoji karieriizdanih že več kot petindvajset albumov, je zapustil dvorano obpravih ovacijah, saj je s preigravanjem svojih skladb in pesmi legendarnihavtorjev, kot sta Fats Domino in Chuck Berry, predvsem pa ssvojim humorjem popolnoma navdušil občinstvo. Med njimi tudi Štefanaz Goričkega, ki je prišel s svojim kolegom prav tako na koncert:»Sicer ne bi rada izdala kraja, odkoder sva doma, ker sva tukaj bolj 'incognito',vsaj kar se najinih punc tiče (smeh), sva pa prišla ravno zaradiTheesinka, saj veva, da je 'pajdaš od našoga Kresoja'.« In imela staprav, saj je Hans ta večer promoviral tudi svoj zadnji dvojni CD BirthdayBash, na katerem so zaigrali številni znani gostje (Donovan, TerryEvans, Allan Taylor …), med njimi pa tudi naš Vlado Kreslin.T. K.ni veren? Vera ni zgolj ideologija, ampak jetudi komuniciranje, način življenja in čutenja.Če teh čustev ne nosiš v srcu, ne boš nikolirazumel ne vernika in ne vere in tudi neCerkve. Povejte mi, kako bo Urad za verskeskupnosti pravično vodil nekdo, ki ne ločipojma enakost in enakopravnost? Naša državaje s to potezo stopila spet nazaj v obdobje,ko se je po veri in vernikih pljuvalo. Zimenovanjem novega direktorja so na veroin vernike znova pljunili. Tega koraka me jekot Slovenca zares sram, čeprav pri izborunimam popolnoma nič. Sramotno je, ker sebomo s takim načinom razmišljanja predstavilisvetu. Po presoji so bili menda primerništirje kandidati in Gulič je bil najboljšimed njimi. Ne vem zakaj, ampak v tejdržavi še vedno ždi duh preteklih dni, ko seje živelo »drugače«.Druga stvar, ki me moti, pa je prireditevob stopetdesetletnici prenosa škofijskega sedeža.Dogodek smo proslavili v mariborskiFestivalni dvorani. Koncertu sta bila dodanazgolj govor predsednika vlade Boruta Pahorjain priredba Slomškove Večernice. Ta paje bila brez besedila, ki je pri tej pesmi ključno.Če je prenos škofijskega sedeža državnegapomena, zakajpotem nismoprireditve začeliz državno himno?Zakaj na odru nismo videli Slomškovegaportreta? Ob Pahorjevem govoru semimel občutek, da je govoril v stilu, »naj vambo«. Zbrane v dvorani in pred televizijskimiekrani ni nagovoril kot ponosen Slovenec,ampak kot nekdo, ki mora opraviti zgolj formalnost,saj veste, kako sta si država in verana Slovenskem. Borut Pahor je med drugimcitiral znani Slomškov rek Sveta vera bodivam luč, materni jezik pa ključ do zveličavnenarodove omike. Res me zanima, ali se jeBorut Pahor kdaj vprašal, kakšno luč je prižgalna Uradu za verske skupnosti in kako bota luč svetila za narodovo omiko. Po dogajanjuv dvorani večer ni bil posvečen Slomšku,saj je tisto drobtinico, ki sta jo dala skladbaVečernica in Pahorjev zanikrno posredovangovor, popolnoma poteptala zahtevnostkoncerta, ki je sledil začetnemu delu. Ta jevečino ljudi, tudi politike, dolgočasil. Le kdoje po tem iz dvorane v srcu odnesel Slomškain njegov pomen za Slovence?Bojan Zadravec

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 2424dobro je vedeti17. september 2009 –Najdražji kospohištvaNajdražji kos pohištva ni omaraali postelja, ampak skrinja.In to prav posebna. Pred davnimileti jo je naročil 19-letni tretjigrof Beaufortski, Henry Somerset.Mojstri so jo oblikovalikar šest let, zanjo pa so porabilinekaj kilogramov dragih in poldragihkamnov. Skrinjo, ki jekrasila grofovo rezidenco v Glouchestershiru,krasijo vzorci rajskihptic in kraljevih lilij. Njegovipotomci so jo leta 1990 na dražbi prodali za 15,1 milijona dolarjev,njen novi lastnik pa je na dražbi dobrih sedem let kasneje za lesenolepotico iztržil neverjetnih 36,7 milijona dolarjev.Napoleonni bil majhenVsesplošno mnenje je, daje bil Napoleon majhen, a toni res. Visok je bil 170 centimetrov,kar je bilo v 18. stoletjuveč od povprečja. Mali mož(Le Petit Corporal) so mu reklizato, ker je začel kariero kotobičajen vojak in potem zelohitro napredoval.NabodenjeTo se ne dogaja samo v grozljivkah.Ob močnih viharjihlahko ostri predmeti letijo pozraku z nepredstavljivo hitrostjo,pa tudi rekreativne dejavnosti, kot sta ribolov in lokostrelstvo,so lahko nevarne.V primeru, da se vam kaj zabode v telo, to velja tudi za oko, predmetanikar ne odstranjujte. Predmet morda stiska arterijo, ki lahkozačne divje krvaveti, če ga na silo izderete iz telesa. Če se vam je vtelo zadrla veja ali kak drug večji predmet, poskusite odlomiti del,ki štrli iz telesa, vendar predmeta ne vlecite ven.Kako pridedo interakcijmed zdravili?Z interakcijami opisujemo spremembo, povečanjeali zmanjšanje pričakovanega učinka zdravila, kije posledica medsebojnega delovanja dveh ali večzdravilnih učinkovin. Da bi bolje razumeli interakcijemed zdravili, moramo pogledati, kaj se z zdravilomv telesu dogaja.Zdravila različnih farmacevtskih oblik (tablete,kapsule, peroralni praški) najpogosteje zaužijemo.Da bi delovala, morajo prispeti do določenega mestav telesu, ki ponavadi niso prebavila. Transportnisistem je kri, ki jih vsrka (absorbira) iz prebavil, bodisiže iz želodca bodisi iz tankega ali celo iz debelegačrevesa. Absorpcija učinkovine je prva možnost,ko lahko zdravila drugo drugemu »nagajajo«. Zdravila,ki spremenijo želodčni pH, lahko drugim, katerihabsorpcija je odvisna od kislosti želodčne vsebine,bistveno zmanjšajo učinek. Druga možnost je tvorbaskupkov, ki se ne absorbirajo. Posledica je lahkozmanjšana absorpcija in s tem manjša učinkovitost.Poleg tega lahko nekatera zdravila vplivajo na gibljivostprebavil in celo malabsorpcijo, posledica česarje lahko zmanjšana, včasih pa celo povečana absorpcijanekaterih hkrati uporabljenih zdravil.Ko se učinkovina znajde v krvi, se od tam lahkoprenese v preostale dele telesa. Največkrat ob pomočibeljakovin, ki so transportno sredstvo. Ko dveučinkovini tekmujeta za vezavo na isto beljakovino,je pričakovati, da bo ena izmed njiju manj uspešna,kar bo lahko vodilo do spremembe učinka.Zelo pomemben proces, ki mu je podvržena večinaučinkovin, je njihova pretvorba. Pravzaprav součinkovine, ki se izločijo iz telesa nespremenjene,zelo redke. Večina se jih v telesu spremeni, ponavadiv neaktivno obliko, ki se izloči iz telesa. Procesbiotransformacije ali metabolizma (presnavljanja)lahko poteka v različnih delih telesa, najpogosteje vjetrih. Poteka lahko ob pomoči različnih encimskihsistemov. Če gre za metabolizem dveh učinkovinpreko istega encimskega sistema, smemo zagotovopričakovati medsebojni vpliv. Nekatere učinkovinerazkrivajo zdravilne skrivnostipospešijo razgradnjo drugih, nekatere spet nasprotno,razgradnjo drugih zavrejo. Posledica je znižanaoz. zvišana plazemska koncentracija, kar se kažev zmanjšanem oz. povečanem učinku določenegazdravila.Če se že vsa zdravila ne presnavljajo, pa se pravvsako zaužito mora izločiti iz telesa. Izločanje potekabodisi ob pomoči žolča bodisi z urinom. Tudi tukajpoteka postopek po določenih poteh, ki se v primeru,ko se dvema učinkovinama pota križajo, kažejov spremembi časa zadrževanja v telesu. Ob daljšemčasu, ko se učinkovina zadrži v telesu, se tudi učineklahko podaljša in tako poveča. In obratno.Niso pa to edine možnosti, ko lahko pride do interakcijmed zdravili. Pomembne interakcije so tudipodobni ali nasprotujoči si učinki dveh zdravil. Učinekna telo bo tako v prvem primeru večji, v drugempa manjši, kot bi bil, če bi zaužili samo eno zdravilo.Kot vidite, je možnosti za interakcije zares veliko.Tako verjetno ne preseneča, da je ob več hkrati zaužitihzdravilih odsotnost interakcije prej izjema kotpravilo. V pristojnosti zdravnika in farmacevta je, damožnost klinično ovrednotita ter ustrezno ukrepata.Vsaka interakcija še ne pomeni potrebe po spremembiodmerka, kaj šele kontraindikacije. Kliničnopomembnih interakcij je manj, a ob povečevanju porabezdravil pogostost pomembno narašča.Bojan Madjar, mag. farm.OdstranjevalecmadeževEvkaliptusovo olje je naravnoantiseptično olje, poleg tegapa je odlično tudi pri odstranjevanjumadežev (maščobnihin madežev od znoja) s tkanin.Na čisto suho krpo kanite nekajkapljic evkaliptusovega oljain rahlo popivnajte madež odzunanjih robov navznoter. Pustitenekaj minut, nato oblačilooperite kot običajno.KrčiČe ste v globoki vodi, zajemitesapo, ulezite se na hrbet inplavajte mrtvaka. Če vas je zgrabilmišični krč (najpogosteje vmečih), lebdite v vodi z obrazomnavzdol, primite se za prstena nogi in jih potisnite protisebi. Če imate krč v trebuhu, seulezite na hrbet, razširite rokein noge in samo plavajte mrtvaka,dokler ne zmorete odplavatinazaj na obalo.Skrbimo za naše male živaliNega ušes pri psih in mačkahČe se vaš mačji ljubljenec, še posebno mladič,izjemno dosti praska po ušesih, nemudomapreverite, ali se je morda okužil z garjami,ki se najpogosteje razvijejo prav nauhljih in notranji strani ušes. Ker pa smo otej nadležni nalezljivi bolezni že pisali v eniizmed prejšnjih številk, smo z mag. NastjoJagličič Korpič iz soboške Veterinarie tokratugotavljali, katere bolezni še lahko prizadenejoušesa naših mačk in psov in predvsem,kako te nevšečnosti preprečiti.Po mnenju veterinarke pri mačkah posebna higienasluhovoda, razen ob garjavosti, ni potrebna,drugače pa je pri psih, ki se jimv uhlju nabirajo ušesni izločkičrne barve, zaradi teh pa lahkoimajo številne težave.Zato je treba že mladegapsa navaditina tedenskočiščenjeuhljev, ki se ga lahko lotimo sami s posebnim čistilom,ki ga dobimo v veterinarski ambulanti, invatirano palčko, še bolje pa je, da umazanijo pobrišemoz vato, ovito okrog prsta. Ker imajo psizunanji sluhovod zelo dolg, je težko priti do bobniča,tako da se nam ni treba bati mehanskih poškodb.Pri pasjih štirinožcih z visečimi ušesi, kiimajo poraščeno tudi notranjost uhljev, je odstranjevanjunesnage treba dodati še striženje dlačicv ušesni školjki, saj te dlačice lahko skupaj z izločkizamašijo sluhovod in povzročajo vnetje. Današa žival trpi za vnetjem ušesa, opazimo po tem,da postane nemirna, glavo nagiba v eno stran aliz njo nenavadno veliko stresa, običajno pa namtudi ne bo pustila, da se dotaknemobolečega ušesa. Poleg pomanjkljivehigiene lahko vnetje povzročijoše glivice ali pa je posledica alergičnereakcije na kakšno snov. Kot opozarjaJagličič Korpičeva, morajo bitilastniki pozorni tudi na tujke v ušesih,zlasti nevarna so semena trav, ki se zarijejov sluhovod in ga lahko precej poškodujejo,neprijetne posledice pa ima lahkotudi voda v ušesih, zato psu po kopanjuušesa očistite.Petra KranjecPopoldanskospanje le v manjšihkoličinahTako med strokovnjaki kakortudi nasploh med ljudmi so različnastališča glede tega, ali popoldanskospanje koristi zdravjuin kako vpliva na spanje ponoči.So si pa strokovnjaki dokaj enotni,da je kratko popoldanskospanje koristno in zato priporočljivo,vendar ne pozno popoldne,torej ne po 16. uri. Pa tudi,da popoldansko spanje naj ne bibilo praviloma daljše od pol ure,saj več ur popoldanskega spanjalahko povsem poruši ritem spanja,zaradi česar se mnogi potempočutijo še slabše.Zaupajtešestemu čutuTudi pri pomembnih življenjskihodločitvah bi se morali boljzanašati na svojo intuicijo, saj sto pridemo do ustreznejših sklepovkot s premišljenim tehtanjempozitivnih in negativnihstrani, ugotavlja študija univerzev Halleju. Bolj kompleksna jeodločitev, bolj bi morali zaupatinezavedni obravnavi informacij,meni psihologinja, ki je sodelovalav raziskavi, in kot primer navajaiskanje stanovanja. Med ponudbamise večina ljudi odločana podlagi višine najemnine, lokacije,opreme in drugi stvarnihdejavnikov, čeprav bi bila odločitev,ki temelji na nezavednem,ugodnejša, saj pripelje do objektivnoboljšega stanovanja.Zdraviloza izbrisspominaDa bi se spominjalile lepih stvari, švicarskiznanstvenik razvijazdravilo, s katerim bomogoče izbrisati neprijetnespomine. Živali, kiso jim vbrizgali pripravek,so izgubile strahpred zvokom, ki so gaprej povezovale z elektrošokom.Zdravilo naj bi meddrugim uporabljali vvojski, da bi vojaki lažjepreboleli posttravmatskedepresije.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 25dobro je vedeti– 17. september 2009 25Združenje potrošnikovPomurja svetujeAra in plačiloobrestiPotrošnik, ki nas je poklical, želi s prodajalcemavtomobilov skleniti dogovor o nakupu vozila.Ker bo moral ob sklenitvi pogodbe plačati tudidel zneska v obliki are, nas sprašuje, ali ima pravicodo obresti. Če podjetje zahteva predplačilokot pogoj za nakup blaga ali izvedbo storitve,je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbistoritve obračunati in plačati obresti po obrestnimeri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge,vezane nad tri mesece. Vendar to ne velja zapredplačilo v manj kot treh delovnih dneh preddobavo ali opravljanjem storitev in tudi ne, čeprodajalec zahteva plačilo are (41. člen Zakona ovarstvu potrošnikov). Torej potrošnik ni upravičendo obresti, če je dogovorjeno plačilo are.Andrej CimerPrehrana za daljše življenjeDobro znano je, da moramo za boljše zdravjena svojem jedilniku zmanjšati količino hamburgerjev,zrezkov in klobas, desetletna študija, kiso jo opravili na 545.000 Američanih, pa je toše dodatno podkrepila. Raziskovalci so ugotovili,da imajo ljudje, ki na dan pojedo približno100 gramov govedine ali svinjine (to je količina,ki jo vsebuje povprečno velik hamburger),vsaj za 30 odstotkov več možnosti, da bodoumrli mladi, kot tisti, ki dnevno zaužijejo le 30gramov mesa ali manj.Izsledki raziskave ne pomenijo, da se moratepovsem odpovedati govedini in svinjini. Vsekakorvelja, da morate manj jesti. Pri ljudeh, ki sopojedli več rib, piščančjega in puranjega mesa,so med študijo opazili manjše tveganje za smrt,zato naslednjič za mesno štruco uporabite puranjemeso, za nabodalo pa perutnino ali nekajkosov govedine in veliko zelenjave.Vesolje je obilno»Vsak veliki učitelj, ki je kdaj hodil po tem planetu, vam je povedal,da je življenje mišljeno kot obilje.« James RayVse kar nam prihaja naproti, je posledicamisli in občutkov v nas. Naš um je ustvarjalnasila vsega. Zakaj pa se vseeno spoprijemamos pomanjkanjem marsičesa? Rhonda Byrnetrdi, da je to nemogoče, saj je naša sposobnostzamišljanja neomejena, zato so tudi stvari,ki jih lahko prikličemo z mislimi, neomejene.Pri tem poudarja, da to velja za vsakogar.V potrditev tega dejstva navaja v knjigi Skrivnostresnično zgodbo belizejskega naftnega podjetja.Upravitelji belizejske družbe Belize Natural EnergyLimited so se izobraževali pri dr. Tonyju Quinnu,specialistu za urjenje s humanistično fiziologijo. Potreningu pri dr. Quinnu so bili upravitelji prepričani,da lahko uresničijo svojo mentalno sliko Belizejakot ene od držav, ki so uspešne proizvajalke nafte.Pogumno so se odločili za vrtanje v vasi Spanish Lookutin odkrili veliko zalogo kakovostne nafte, in totam, kjer jo je brez uspeha iskalo že petdeset drugihdružb. Uresničili so svoje sanje in Belize je postaladržava, ki proizvaja nafto zaradi izredne skupineljudi, ki je verjela v neizmerno moč svoje vizije.S tem ko živimo, imamo v rokah veliko ustvarjalnomoč. Zase lahko ustvarjamo vse, kar si želimo,ne moremo pa ustvarjati namesto drugih ljudi. Nemoremo misliti namesto njih. Če jim poskušamovsiliti svoje mnenje, bomo tudi k sebi pritegnili nekajpodobnega. Soljudem moramo pustiti, da samiustvarjajo svojo resničnost in s tem svoje življenje.Posebej zato, ker vesolje ponuja vse stvari vsem ljudem.Pri tem pa imamo na voljo zakon privlačnosti.In še enkrat smo sami sposobni, da izberemo, karsi želimo, in to tudi ustvarimo. Ob tem pa ni bojazni,da je zaloga česar koli omejena. Ni bojazni invsak izmed nas ima na osnovi svojih misli in občutkovzmožnost seči v nevidno in neomejeno zalogo.Lisa Nichols pravi, da je vse, kar si želimo – vseveselje, ljubezen, obilje, blaginja, blaženost –, že tu,pripravljeno, da vzamemo. Moramo se nameniti, dabomo to dobili. Ko to postane naš resnični namen,potem v sebi začutimo navdušenje in Vesolje namprinese prav vsako stvar, ki si jo želimo. Zato se moramozačeti zavedati vseh lepih in osupljivih stvariokrog sebe, moramo jih blagosloviti in hvaliti. Hvaljenjein blagoslavljanje razpršita negativnost. Zatobi morali hvaliti in blagoslavljati naše sovražnike,saj če jim namenjamo negativne besede, se te vrnejok nam in nam škodujejo. Prav tako ne smemo trošitienergije za pritoževanje nad stvarmi, ki v našemživljenju ne delujejo tako, kot si želimo. Vse, kar siželimo, objemimo in tako bomo dobili še več tega.Mag. Simona Šarotar Žižek»Če vam česa primanjkuje, če ste žrtev revščine ali bolezni, je to zato, ker neverjamete ali ne razumete moči, ki je v vas. Sploh ni vprašljivo, ali vam bo Vesoljedalo. Vesolje namreč vsakomur ponuja vse – in pri tem je popolnoma nepristransko.«Robert CollierTatjana Kalamar MoralesČrnatorbicaUniverzalnost črne torbice je njena največjaprednost, zato gre pri nakupu za vrednonaložbo v »torbično« garderobo. Nekaterijih zbirajo, obožujejo in kupujejoenako kot čevlje ali ure. In niso samo domenažensk. Vse več je tudi športnih in računalniškihtorb, ki postajajo čedalje zanimivejšeza oba spola. Naj bodo velike alimajhne, pomembne so zato, ker večinomaskrivajo osebne stvari.Torbica govori o svojem nosaču veliko več; razkrivaosebnost oz. zgodbo, ki jo ta živi ali jo hočeživeti. Podobno kot ura, s tem da ure ne menjavamotako pogosto. Z različnimi torbicami razkrivamorazlične platisvoje osebnosti,vendar pogostonosimo prav tistonajbolj klasičnoin univerzalno,ki nam vliva največzaupanja, sajse zlahka kombinira. Čiste linije so pri izbiri tetorbice, ki mora pokrivati najširši spekter našegaoblačenja ob različnih priložnostih, pomembne.Barve klasične torbeS črno nebarvo je težko zgrešiti, a namestočrne in rjave si lahko izberemo nam ljubo barvo,ki bo spremljala vse naše hitre in počasne korakeživljenja. Elegantno delujejo tudi rdeča, oranžna,srednji odtenek nebesno modre, barva gorčiceali smetane. Vse te barve lahko delujejo zelo nevtralno.Poljubno jih kombinirajmo z elegantnimiali manj elegantnimi oblačili!MaterialiUsnje je res hvaležno za našo najbolj klasičnotorbico, vendar ne edino. Vse več je acetatnihtkanin, ki se hvaležno upirajo dežju, hkrati pa dajejosijaj. Primerjati ju nikakor ne gre, saj se ponašatas povsem drugačnimi lastnostmi, videzomin namenom. Presenetljivo pa je, ko ju vidimo vkombinaciji, ki deluješportno in elegantno.Drznost je včasihnujna, saj le takopridobimo pri rezultatu.Namen žepovSvojo najljubšotorbico lahko nosimotudi zato, ker imaposebne žepke zaposebne stvari. Vsakžep, ki nosi posebneelemente, kot so ključi, šminka, denar in robčki,ima dodano vrednost. Olajša nam marsikateritrenutek negotovosti, ko iščemo ključe, mobilnitelefon in še kaj.Z našegaštedilnikaJanez GjergjekRadenciAvokado s krompirjem v solati2 zrela avokada, 600 g krompirja, 4 žlice oljčnegaolja, sok ene limone, sol in poper, posodicakreše.Krompir operemo in celega skuhamo ter ohlajeneganarežemo na rezine. Avokada olupimo, razpolovimo,odstranimo koščici in narežemo na vzdolžnerezine. V primerni skledi zmešamo limoninsok s soljo, poprom in oljčnim oljem. Polovico krešezmešamo v marinado, dodamo krompirjeve rezinein narahlo premešamo. Na sredino krožnika nadevamokrompirjeve marinirane rezine, okrog padekorativno zložimo avokadove rezine in potresemos preostalo krešo.Bučna kremna juha800 g buč, 2 dl kisle smetane, žlička soli, 1 l čistejuhe, 2 žlici masla, 2 žlici naribanega sira, 2 rezinibelega kruha, ščepec naribanega muškatnega ore-ška, skodelica mleka.Pečico segrejemo na 180 °C. Buče olupimo, odstranimoseme in narežemo na majhne kocke. Kislosmetano zmešamo z mlekom, soljo, poprom,maslom, muškatnim oreščkom in juho ter na koncuvmešamo bučke. Juho vlijemo v globok pekačali nepregorno posodo in v pečici pokrito kuhamopribližno 40 minut. Kruhove rezine narežemo nakocke in opražimo na maslu. S paličnim mešalnikomjuho premešamo in vročo nalijemo v krožnike.Po juhi porazdelimo kruhove kocke in potresemoz naribanim sirom.Gratinirana svinjska zarebrnica800 g svinjskega hrbta, 400 g kolerabice, 200 gbrokolija, sol, poper, olje za pečenje, 20 g masla,40 g gladke moke, 2,5 dl sladke smetane, 100 g mocarele,2 rumenjaka.Kolerabico olupimo, v slani vodi skuhamo in narežemona lističe. Brokoli odrežemo s stebla, stresemov vrelo vodo in kuhamo približno štiri minute.Brokoli odcedimo in shranimo na toplem. Svinjskihrbet narežemo na štiri kose ter začinimo s soljo inpoprom. V ogreti ponvi ga na obeh straneh popečemo,nato ga pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinjC še približno šest do osem minut. Medtempripravimo smetanovo omako. Maslo zgnetemo zmoko, v kozici zavremo sladko smetano, vmešamozmes moke in masla, ponovno zavremo in odstavimo.Malo ohladimo in vmešamo oba rumenjaka terpo okusu solimo in popramo. Pečene kose mesanadevamo po dnu nepregorne posode. Meso obložimos kolerabico, brokolijem in tankimi rezinamimocarele. Vse skupaj prelijemo s smetanovo omako,damo v pečico, ogreto na 200 stopinj C, in zlatorumeno popečemo ter vroče ponudimo.Skutni žličniki na paprikovi omaki350 g skute, 3 jajca, 50 g kruhovih drobtin, 50g moke, 50 g naribanega parmezana, 30 g stopljenegamasla, ščepec muškatnega oreščka, sol in poper.Omaka: 2 rdeči sveži papriki, 2 žlici oljčnegaolja, 1 čebula, 350 g pelatov, 1,5 dl vode.Čebulo na drobno nasekljamo. Očiščeni paprikizapečemo v ponvi ali žaru. Olupimo in narežemona kockice. Na segretem olju pražimo čebulo in paprikopribližno pet minut, nato dodamo nasekljanepelate in vodo. Solimo, popramo in kuhamo še dobrihdeset minut. V skledi dobro premešamo skuto,jajca, drobtine, parmezan, moko, muškatni oreščekin sol. Masa mora biti dovolj čvrsta, vendar ne pretrda.V dovolj veliki posodi zavremo vodo, solimoin vanjo polagamo žličnike, ki jih kuhamo približnopet minut. Kuhane previdno poberemo iz kropain jih pretresemo na stopljenem maslu. Vročopaprikovo omako nalijemo na krožnike in nanjo naložimožličnike, ki jih potresemo s parmezanom.Radičeva solatas pečenimi šampinjoni1 glava radiča, 200 g rukole, 5 žlic oljčnega olja,3 žlice vinskega kisa, 2 šalotki, sol, poper.Pečeni šampinjoni: 500 g svežih šampinjonov,2 žlici masla, sol, poper, strok česna, sesekljan peteršilj.Solate očistimo in operemo. Za marinado zmešamooljčno olje in kis z nekoliko vode ter drobno nasekljanošalotko. Šampinjone operemo, osušimo innarežemo na četrtine. V dovolj veliki ponvi segrejemomaslo, dodamo šampinjone in jih pri dovolj visokitemperaturi prepražimo, da dobijo lepo rjavobarvo. Na koncu dodamo sesekljan česen, peteršilj,solimo, popramo in odstavimo. Solato pomešamoz marinado, naložimo na krožnike in po njej porazdelimopečene šampinjone. Sok, ki je nastal pri pečenju,zalijemo z marinado in polijemo po solati.Hruška z maskarponejevo kremo4 srednje velike hruške, 200 g sladkorja, 10klinčkov, 7 dl vode.130 g maskarponeja, 1 dl sladke smetane, 2 žlicisladkorja, 4 žlice malinovega sirupa.Vodo in sladkor zavremo. Hruško olupimo, pretaknemos klinčki in damo v vrelo sladkano vodo terpočasi kuhamo tako dolgo, da je še nekoliko čvrsta.Lonec postavimo v hladno vodo z ledom in hruškev prevretku ohladimo. Kremo pripravimo tako, dav skledi zmešamo maskarpone s sladko smetano insladkorjem. Ohlajene hruške poberemo iz prevretkain odstranimo klinčke. Hruške naložimo na ohlajenekrožnike, oblijemo z maskarponejevo kremoin pokapljamo z malinovim sirupom.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 2626PISMa/oglasi17. september 2009 –Prejeli smo»Konj je moj in z njimlahko počnem kar hočem«Ker sem se v članku, objavljenem 3. 9. 2009 v Vestniku, prepoznal,se čutim dolžnega, da pojasnim pravo resnico in odgovorim na nekatereizkrivljene ugotovitve v zvezi z omenjenim dogodkom.Res je, da sem tega dne, ko sta na terasi lokala sedeli dve prijateljici,pripeljal konja na povodcu v ograjen prostor. V dveh ločenihprostorih sta praviloma vedno oba moja konja, ki sta zelo navezanadrug na drugega. Tokrat pa ni bilo drugega konja, saj je na zdravljenjuzunaj hipodroma. Konji so čredne živali in so zelo rade vdružbi. Konj pa ta dan ni našel svoje prijateljice v sosednjem ograjenemprostoru, zato ni bil poslušen, ampak se je obrnil in stekeldo konjev v izpustu, oddaljenem 400 metrov. Znano je, da žrebcine smejo biti drug poleg drugega, saj se borijo za prevlado in sepri tem lahko poškodujejo. Posebno velja to za tekmovalne konje,ki so fizično zelo dobro pripravljeni, saj lahko pride do poškodb.Istočasno je bil na tekmovališču trener z dvema konjema, obstajalaje možnost, da moj konj zavije na tekmovališče, kjer bi lahkoprišlo do nesreče, konji bi ušli nadzoru trenerja in se poškodovali.Zato sem zavestno reagiral in skušal najhitreje priti do mojega konja,ga odvrniti od drugih in pospremiti nazaj v omejeni prostor.Vzel sem svoj avto in se hitro odpeljal do izpustov, kjer so bili konjiže v stiku, na srečo še brez poškodb, hitro odvrnil konja od drugih inga napodil nazaj proti prostoru, kjer je vsak dan. Konj je stekel pravv tisti prostor, ki je namenjen zanj. Hčerka je to videla in odhitela doograje ter z lesenim drogom zaprla vrata.Ko sem se pripeljal z avtom nazaj k ograji, sem vzel povodec, nepa usnjenega jermena, povodec je iz tekstilnega pletiva, in šel v ograjenprostor h konju, ga hotel spraviti v kot in odvesti v hlev, saj ne bihotel biti sam zunaj brez svoje prijateljice. Ker ga nisem mogel ujeti,sem proti njemu vrgel povodec, a ga nisem niti zadel, zato sem odšelna teraso lokala.Tam se je dogajal drugi del zgodbe, kot ga omenjata dve prijateljici.Hčerka mi je povedala, da sta jo nadrli, češ kaj delamo s konji,zato sem šel na teraso, bil sem rahlo razburjen in vprašal, kajbi radi. Bil sem deležen enake »pohvale« kot hčerka, zato sem izrekelomenjene besede, kot so »smrklja in konj je moj in lahko z njimpočnem kar hočem«. Trije gostje, ki so se zavzeli zanje, pa niso pilikave, ampak pivo. Še na dva metra nista videli, kaj pijejo, videli pasta, da sem udaril konja približno sto metrov daleč. Za moje izrečenebesede se opravičujem, zahtevam pa tudi opravičilo za skrajnoneprimerno pisanje in vmešavanje dveh na pol slepih prijateljic vmojo družino in v delo s konji na hipodromu. Ponosen sem, da semčlan kluba s 135-letno tradicijo v kasaškem športu, in nisem le edeniz band, ki pretepajo naše konje, kot bi me radi prikazali.Lastnik omenjenega konja, rejec kasaškihkonj in tekmovalec Slavko MakovecVestnik lahko kupite tudi na večinipošt v Pomurju, bencinskih servisihter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaSvetniško pismoPo odhodu smo v bližnjem Vrčkudosegli več soglasja!V odmevih na burno razpravopri glasovanju za častnegaobčana in nagrado Občine MoravskeToplice smo v bolj sproščenemvzdušju »po skupinskemodhodu ven« (namreč trem svetnikom,ki smo pri 3. točki dnevnegareda protestno zapustili 23.sejo občinskega sveta, so se po nekajminutah na terasi okrepčevalniceVrček pridružili še preostalisvetniški kolegi) precej hitroprišli do širšega strinjanja v nekajtočkah, zaradi katerih je bilarazprava v občinski sejni sobitako »vroča«. Ugotovili smo, daje eden od kolegov z dolgoletnimsvetniškim stažem glasoval v nasprotjus podpisanim predlogomza častnega občana in pred sejo(komisija za izbor je svoj predlogprav tako posredovala šele naseji) vloženim svetniškim predlogomza častnega občana in nagradoobčine, kjer se je osem od15 svetnikov z izjavo in lastnoročnimipodpisi opredelilo gledeteh dveh nazivov. Strinjali smose, da je malce nenavadno in nelogičnoprositi predlagatelje(ki se jih je tako postavilo v neprijetenpoložaj) za prekvalifikacijonjihovih predlogov, kar jestorila komisija za priznanja innagrado, in to pet dni pred sejo,ko bi občinskemu svetu že moralaposredovati potrebno gradivo.Prav tako smo se strinjali, da določilokomisije, ki so ga zapisaliv svojem dopisu občinskemu svetuin nam ga posredovali ob začetkuseje, »če soglasja (za prekvalifikacijo)ne pridobimo,kandidatov ne predlagamo občinskemusvetu«, ni primer dobreprakse in da gre za nenavadnopočetje, ki ga v preteklosti šeni bilo. Komisija soglasij ni pridobila,razen enega od sedmih, a jeoba kandidata potem vseeno predlagalaobčinskemu svetu.Faksimile podpisnikov, ki so predlagali Štefana Molnarja za častnega občana in Jožefo Sakovičza nagrado, in faksimile pravočasno vloženih predlogovJulija smo bili priča županovegasprejema štirih novih doktorjevznanosti (trije iz Tešanovec),zato bi bilo mogoče primerno razmislitio podelitvi posebnih priznanjvsem štirim ob občinskemprazniku in to prakso izvajati zavse strokovnjake s tovrstnim nazivomv občini. Zaradi proceduralnihzapletov, ko imajo predsedujočina sejah občinskega svetapogosto »težave z glasovanjem inugotavljanjem večine«, smo potej seji prišli do jasnih ugotovitev,ki izhajajo iz zapisnikov sej,da je včasih potrebna »navadnavečina navzočih«, včasihpa »večina opredeljenih navzočih«svetnikov oziroma članovodborov, kar bo, upajoč napomoč občinske pravne službe,v prihodnje postalo zares nedvoumnojasno. Pri eni točki le nismouspeli priti do konkretnegazaključka: od 9. 8. 2009 do 23. 8.2009 je bil med vodilnimi političnimiakterji v občini glavni favoritza častnega občana nekdanjipredsednik države Milan Kučan.Po »usklajevanju« med »koalicijskimi«partnerji je v ospredje prišelnov, kasneje tudi zmagovitpredlog – dr. Cvetka Grašič Kuhar,kandidat Štefan Molnar, kiso ga v razpisnem roku, do 6. 8.2009, predlagali štirje različnipredlagatelji, pa je bil prekvalificiranv predlog za veliko zahvalnolistino.Ob dejstvu, da tovrstno nagrajevanjepoteka že več let, je nerodnorazumeti, da nihče od predlagateljev,ki so zunaj funkciježupana ali podžupana, nekakone zna »oceniti primernosti kandidatov«za častnega občana alinagrado občine. Kajti če pogledamopredlagatelje kandidatov inpotem izbrane kandidate, se hoteali nehote moramo zamisliti.Ostaja upanje, da naslednjeleto ne bo prineslo ponovnegamanevriranja občinskih oblasti,kako čim bolj spretno prilagajatipostopke in proceduro, karbi predsednika komisije znovapostavilo v neroden položaj priobrazložitvi predlogov, temvečbodo postopki izbora izpeljanitako prepričljivo in veličastno,kot je bilo med proslavo in podelitvijominuli teden v Prosenjakovcih.Štefan Kodila,član Občinskega svetaObčine Moravske TopliceNova Gorica - travnik nasproti kazina PerlaMURSKAod 9. - 19.SOBOTAjulija od– športna15. do 21.dvoranaureosnovne šole 3,v Portorož soboto, 19. - Marina nedeljo, Portorož 20. septembra od 24. julija od do 10. 23. do 20. avgusta ureod 18. do 23. urePlazilci v Murski SobotiBOA Z DVEMA GLAVAMAPotujoča razstava plazilcev Anaconda, ki jo uvrščajomed največje v Evropi, po uspešnem gostovanju vveč slovenskih mestih ta konec tedna prihaja v MurskoSoboto. V športni dvorani pri osnovni šoli III bona ogled okrog 300 plazilcev, med njimi kačevelikanke, krokodili, kuščarji, pajki, škorpijoni,želve … Največje atrakcije razstave soboa z dvema glavama, ogromni krokodili,pajek velikan in 60 kilogramska želva.Direktor razstave Rene Spindler,ki je zbirko prevzel od očeta inz njo potuje že osem let, pravi:»V kolekciji imamo dva tisočživali, večina se jih je skotila vživalskih vrtovih po Evropi, sicerpa med gostovanji tudi odobiskovalcev odkupujemo plazilce.Živali, ki ne bodo na razstavi vMurski Soboti, so doma, in sicer blizu Münchna.«Povedal nam je še, da z razstavo želijo prispevati kboljšemu poznavanju in razumevanju teh fascinantnihbitij, ki pri večini ljudi zbujajo strah in celostud, kajti človek ima lahko rad le tisto, karpozna. Radovednim obiskovalcem bodozaupali številne skrivnosti o razstavljenihživalih. Na primer piton poje dve podganidvakrat tedensko, anakonda pa tri do štirizajce na teden. Tisti pogumnejši bodolahko pitona in še katero od razstavljenihživali celo pobožali.V zadnjih letih je priljubljenost zasebnereje plazilcev skokovito narasla,vendar je tako izjemne primerke možnovideti le na razstavi. V Murski Sobotibo za to priložnost samo ta konec tedna,zato ogleda ne kaže zamuditi.Slovenski regionalni razvojni sklad, Ribnica na Dolenjskem,na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Murski Soboti objavljaODREDBO o tretji javni dražbi nepremičnin,in sicer parc. št. 600, 601, 603, 604, 786, 787, 853, 1164, 1165, 1166,1167, 1168, 1169, 1182, 1183, 1217, 1265, 1275, 1276, 1277, 1278,1279, 1320, 1321, 1350, 1358, 1359, 1360, 1361, 1367, 1368, 1372,1373, 1374, 1375, 1376, 1377, 1385, 1463, 1464, vpisanih v vl. št. 78, k.o. Radovci, parc. št. 478/9, vpisane v vl. št. 157, k. o. Lemerje.Javna dražba bo na Okrajnem sodišču v Murski Soboti, Slomškova ul. 21,9000 Murska Sobota, v sobi št. 25, 22. 9. 2009 ob 9.45.Dodatna pojasnila o nepremičninah in druge informacije lahko dobijo interesentina Okrajnem sodišču v Murski Soboti ali na Skladu, tel. št. (01) 83 61953 (ga. Širaj), oz. spletni strani www.rdf-sklad.si.www.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 27razvedrilo– 17. september 2009 27VESTNIKOVA NAGRADNA KRIŽANKANagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja - napišite inpošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota,do petka, 25. septembra 2009.RešitevIme in priimekNaslovNagrajenci Vestnikovekrižanke št. 36 (3. 9. 2009)Rešitev križanke: PRIMOŽ KOZMUS –BREŽICE – SVETOVNI PRVAK1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM,mag. Branislava BelovićSilva Vrbajnšak, Trate 6, Gornja Radgona7.–8. nagrada – MAJICAVito Pelcar, Krajna 14, TišinaNika Meško, Tomačevo 38 l, LjubljanaNina Kotnjek, Velika Polana 162 a, Velika PolanaIvana Osterc, Glavni trg 14, LjutomerSlavica Fekonja, Radomerje 14 i, LjutomerDrago Špilak, Grad 143, GradLea Zver, Kamovci 40, DobrovnikIzžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti.HOROSKOPONA: V vašem srcu bo nastopila pravcata pomlad,posledica tega pa bo, da se boste karpreveč razcveteli. In nekdo bo ta cvet prav z veseljemutrgal. Toda ostaja vprašanje, ali ga bo znal tudidobro negovati ...ON: Ozrite se na dogajanja okoli sebe in se poskusitevključiti vanje. Vaša depresija lahko ima resne posledice,zato bi bilo dobro razmisliti o krajšem oddihu, ki bi vamzanesljivo izboljšal psihično stanje.ONA: Spomnite se nekoga, ki vam je nekoč ževeliko pomenil. Kdo ve, mogoče bo iz tega šekaj več kot le prijeten spomin. Toda pazite, datega ne bo izvedel vaš partner, saj bi to vse skupaj precejzapletlo.ON: Nikar preveč ne hitite, saj se lahko prav hitro izgubite.Vzemite si raje malo več časa zase in za partnerko, ki jo žeskoraj preveč zanemarjate. Vsekakor vam bo povrnila nanajlepši možen način.ONA: Če ste na nekaj prostovoljno pristali, semorate tega tudi držati, sicer se boste zapletli vnove in nove težave. In nikar si ne govorite, da jevse v najlepšem redu, saj sami najbolje veste, da ni tako.ON: Za pomoč boste prosili dobrega prijatelja, ki vam boznal pomagati iz trenutne zadrege, v kateri niste samo posvoji krivdi. Pri tem boste izvedeli tudi nekatere podrobnosti,ki vam bodo dodobra odprle oči.ONA: Nikar ne prenašajte krivde na tuja ramena,saj je bila odločitev predvsem vaša. Poskušajterajši rešiti, kar se še da. Pa tudi obisk priprijatelju bi se vam lahko prav koristno obrestoval, če ne,bo morda prepozno ...ON: Pomagali boste prijateljici, ki vas je pred nekaj dneviza pomoč tudi prosila. Delo bo sicer precej naporno inutrujajoče, vendar lahko pričakujete hvaležnost in trajnoprijateljstvo, ki ne bo kar tako.ONA: Prijatelji vam bodo priznali vse, za kar stesi naporno prizadevali. Počutili se boste kot žedolgo ne, zato ne bi bilo napak, če bi poskusiliorganizirati zabavo. Koristila bi tako vam kot tudi drugim.ON: Doživeli boste presenečenje, vendar se boste tudiv novem položaju prav dobro znašli. Nekdo vas opazuje... Izkoristite nepričakovano priložnost, ki se vam ponuja.Sreče ni dobro metati skozi okno, ker se ne vrne več!ONA: Vaši namigi so več kot prozorni, zato se nikarne trudite prepričevati ljudi o nasprotnem.Nekdo vas skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bibilo všeč tudi vam. Toda za kaj takega bo potrebno še kajveč kot le arogantnost.ON: Spoznali boste neprijetno stran ljubljene osebe, karvas bo zelo prizadelo, vendar boste bogatejši še za eno izkušnjo.To pa vsekakor ni malo, saj pravi pregovor, da senajbolje učimo na lastnih napakah.HOROSKOPONA: Nekdo, ki vam že dolgo kaže naklonjenost,vas bo povabil na zabavo. V prijetnemokolju boste preživeli čudovit konec tedna, polnsreče, veselja in ljubezni. Sprostite se in uživajte, to je vašsrečni teden!ON: Dnevi, ki so pred vami, bodo polni čustvenih zapletov,vendar se nikar ne predajte. Vseeno se najprej postavitena čim realnejša tla, ker se vam lahko načrti zapletejo alicelo izjalovijo.ONA: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj tudi vi nistepri svojih odločitvah popolnoma nezmotljivi.Poskusite se raje pogovoriti in rešitev se bo pokazalakar sama od sebe. Pazite na presenečenje, ki sevam pripravlja ...ON: Oseba, na katero ste tako zelo računali, vam bo obrnilahrbet in znašli se boste v položaju, ki vam ga ne bonihče zavidal. Vendar nikar ne obupujte, saj vam bo napomoč priskočil star prijatelj.ONA: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov,ki sploh ne bodo potrebni, a se bostevseeno morali ukvarjati z njihovimi navideznimiproblemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje...ON: Srečali boste nekdanjo simpatijo in kar naenkrat bostepovsem spremenili svoje trenutne načrte. Konec tednaboste preživeli v romantičnem razpoloženju in ponovnonašli srečo, ki ste jo po nepotrebnem izgubili.ONA: Čeprav boste pri uresničevanju svojega ciljanaleteli na težave, ni vzroka za zaskrbljenost.Pot do uspeha ni nikoli postlana z rožicami, vendarste človek, ki se ne ustraši manjših težav.ON: Zabave bo precej več, kot pa ste pričakovali, zato sena to poskusite vsaj deloma pripraviti. Toda nikar ne pretiravajte,ker nobena skrajnost ni dobra. Malce več umirjenostivam bo samo koristilo!ONA: Ne jezite se na ljudi: skupna inteligenca nasvetu je konstantna – število prebivalstva pa nenehnonarašča ... Razmislite o tem in ukrenitekaj, da bi to spremenili. Pa četudi samo v svojem okolju!ON: Nenadoma vas bo zagrabila silna želja po nežnosti,toda pazite, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijatelji seboste prav prijetno zabavali, pa še nekoga boste spoznali.Izkoristite ponujeno priložnost!ONA: Na neke stvari gledate napačno, zato sevaše mnenje ne ujema z resnico. Vaša pričakovanjase bodo izkazala kot neupravičena, zatoje še najbolje, da se za nekaj časa potuhnete in si naberetenovih moči.ON: Teden bo več kot napet, vendar si boste na koncuvendarle oddahnili in videli, da je večina dela opravljena.Proti koncu tedna si boste privoščili zabavo v dvoje, ki sebo končala precej nepričakovano.S U D O K U41 7 2 5 63 8 1 4 9376 2 1 4 87913165 2 6 1 89 4 2 32 7 1 67 4 6 57 5 1Igro rešiš tako, da izpolniš tabelo, kjer bo: vsaka vodoravna vrstica,vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9.Ali ste vedeli ...… da je bil edini, ki je doslej zavrnil Pulitzerjevonagrado za književnost, ameriški pisatelj SinclairLewis za svoj roman Arrowsmith,… da je ameriška zvezna država Maine edina, kimeji samo na eno državo,… da živi dvakrat več ljudi na majcenem RhodeIslandu kot na celotni Aljaski,… da obstajajo tudi bonboni PEZ z okusomkave,… da je beseda »byte« okrajšava besedne zveze»by eight«,… da je beseda »pixel« okrajšava besedne zveze»picture cell« ali »picture element«,… da je pravo ime Ralpha Laurena Ralph Lifshitz,… da banane ne rastejo na drevesih, ampak na t.i. »rizomih«,… da astronavti v vesoljskem plovilu na potiokrog Zemlje niso brez teže zato, ker v vesolju nigravitacije, ampak zaradi prostega pada,… da je bil sveti Avguštin prvi večji zagovornik»misijonarskega« položaja,… da je Isaac Asimov edini avtor, ki je imel knjigev vseh Deweyevih decimalnih kategorijah,… da je Roger Ebert edini filmski kritik doslej, kije dobil Pulitzerjevo nagrado?

BARVA CMYK datum: 17. 09 2009 VESTNIK stran 2828šport/oglasi17. september 2009 –MINULI TEDENAtletikaNa 13. mednarodnem polmaratonuv Wildonu v Avstriji somed 1200 tekači nastopili tudičlani Tekaške sekcije Radenske.Na 21 km dolgi progi je Boris Kaučičzasedel tretje, Štefan Buzetičetrto in Roman Klančar šestomesto, vsak v svoji starostni kategoriji.Na 9,5 km dolgi progi so3. mesta v svojih starostnih kategorijahzasedli Eva Rojko, MarjanJakopec in Karli Vrbnjak. VlastaLunežnik je bila 6. in Zlatka Jakopec12.JudoNa slovenskem regijskem tekmovanjuza starejše dečke in dekliceso ekipo Pomurja zastopalitekmovalci in tekmovalke izjudo kluba M. Sobota in Ljutomer.Ekipa starejših dečkovje zasedla 1., ekipa starejših deklicpa 4. mesto. Na tekmovanjuso nastopale Pomurska, Štajerska,Koroška, Ljubljanska in Primorsko-Gorenjskaregija. Medstarejšimi dečki so zmagali ŽigaŠeminger, Tilen Semenič, FilipTratnjek, Luka Roudi, GregorIvanjščič, Damir Miholič, AlenBolkovič in Marsel Lackovič.OdbojkaIgralci Galexa Pomurja iz M.Sobote so v okviru priprav nanovo sezono gostovali na mednarodnemturnirju v Gleisdorfu vAvstriji. V prvi tekmi so premagaliGleisdorf s 3 : 1 in v drugi izgubiliz ekipo Harberga z 0 : 3.KošarkaNa 21. poletnih olimpijskih igrahgluhih, ki potekajo na Tajvanu,med 4000 športniki iz 81 državnastopajo tudi slovenski športniki.Za slovensko košarkarskoreprezentanco je nastopal tudiDamjan Šebjan iz M. Sobote. Vprvi tekmi je Slovenija premagalaRusijo s 65 : 63, nato pa izgubilaproti Španiji z 72 : 87 inUkrajini z 69: 98. Damjan Šebjanje na treh tekmah dosegel 11točk. V drugem delu tekmovanjaza uvrstitev od 9. do 15. mesta jeSlovenija premagala Turčijo z rezultatom81 : 62 (Šebjan 14 točk)in nato še Japonsko s 104 : 80(Šebjan 4 točke).V prijateljski mednarodni košarkarskitekmi so pionirke PomurjaSkinyja na Hrvaškempremagale Koprivnico z rezultatom57 : 38. Za mlade soboškekošarkarice so največ točk dosegle:Jana Vrbančič, 20, Zala Tiršin Tina Štihec, po 8.SamostrelNa državnem prvenstvu s samostrelomv Leskovcu pri Krškem jenaslov državnega prvaka osvojilRobi Markoja iz Strelskega društvaŠtefana Kovača Turnišče, kije zadel 573 krogov. Markoja bozdaj odpotoval na reprezentančnepriprave v Innsbruck, 29. septembrapa bo nastopil na evropskemprvenstvu v Franciji.Policijske igreV Odrancih so bile 5. športneigre delavcev Policijske upraveMurska Sobota, na katerihje sodelovalo 350 udeležencev.Najbolje se je odrezala Policijskapostaja Lendava, ki je zmagala vnogometu in moškem pikadu. Vodbojki na mivki je bila najboljšasoboška Carina, v vlečenju vrvije zmagala Postaja mejne policijePetišovci, v košarki Policijska postajaLjutomer in v ženskem pikaduSlužba direktorja Policijskeuprave Murska Sobota. V revijalninogometni tekmi je pomurskanovinarska reprezentanca Presspremagala soboško policijskoupravo z rezultatom 3 : 2.T. G., F. B., A. B., N. Š.Jože Pal, slovenski in evropski rekorderŽogo brca pridevetinšestdesetih!Lahko je vzornik mladim generacijam:Jože Pal na pragusvojih 70. let še skrbi zalastno telesno pripravljenost.Foto: F. B.Jože Pal, za prijatelje inznance Koka, je 29. avgustaletos dopolnil 69 let. Vitalen,športno grajen – in takotudi živi. Znan kot uspešenpodjetnik, strasten vinogradnik,predvsem pa se ga spominjamopo izredni športnikarieri.Nogomet je zaznamoval njegovoživljenje, a ne gre prezreti(in to vedo le redki), da je leta1965 kot reprezentant takratneJugoslavije osvojil ekipno srebrnomedaljo v štafetnem teku 4 x100 metrov na balkanskih igrahv Atenah.Pal se je vpisal tudi v knjigorekordov, saj je najstarejši registrirannogometaš v slovenskemprostoru, verjetno tudi v Evropi,za kar je prejel priznanje NZS. Hitrostin »nos za gol« sta bili njegoviodliki že v najboljših letihaktivne kariere. Z žogo se je spoprijateljilv rojstnem kraju, Dolinipri Lendavi, uveljavitev pa doživelv vrstah ljubljanskega Odreda.Leta 1967 je zapustil rdeče-bele in od takrat do današnjih dni jeneprekinjeno v vrstah lendavske Nafte. To pomeni kar štiri desetletja,najprej v članski ekipi Nafte in nato še danes pri veteranih Nafte, članu2. MNL Lendava. Na pragu 70. rojstnega dne še dobiva dovolj minutza igro in občasno tudi zabije kak zadetek! Sicer pa je bil kar nekajsezon med najboljšimi slovenskimi strelci, tako v prvi kot v drugi SNL.»Igranje nogometa mi je v veselje. Živim športno in vse leto skrbim zakondicijo in pripravljenost, saj se pri teh letih moraš prilagajati svojimzmožnostim. Vsako pretiravanje je namreč lahko škodljivo,« pravi aktivniKoka. Sam se z leti ne obremenjuje. Igral bo pač tako dolgo, doklerga bo žoga še poslušala in ubogala …F. B.LokostrelstvoLjutomerčani dobrozadevajo tarčoLokostrelstvo se je v prleški prestolnici uveljavilo po zaslugi LjutomerčanaUroša Vrbančiča, ki se je s tovrstnim športom začel ukvarjatidavnega leta 1973. 25. marca 1977 pa je skupaj s Francem Kolaričemin Slavkom Čehom ustanovil lokostrelsko sekcijo pri domačem TVDPartizanu, ki deluje še danes tudi in predvsem po Uroševi zaslugi, kikot njen vodja in trener že vrsto let dosega zavidljive tekmovalne uspehe.Iz preteklosti se spomnimo, da so bili ustanovitelji lokostrelske sekcije(Vrbančič, Kolarič, Čeh) tudi odlični tekmovalci, ki so dosegli največjiuspeh s 3. mestom na mednarodni tekmi Alpe-Adria leta 1978 vLjubljani. Tekmovalni uspehi Ljutomerčanov so bili izrazitejši v minulemin letošnjem letu. Lansko sezono je šest članov sodelovalo na 24turnirjih v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Še posebej se je izkazalDejan Perčič v kategoriji mlajših dečkov, saj je zasedel kar 20 prvihmest. Doroteja Žitnik je bila sedemkrat prva, zelo uspešni pa so bili včlanski konkurenci tudi Slavko Filipič, Smiljan Perčič in Saša Žuman.Med veterani je izstopal Uroš Vrbančič s štirimi prvimi, enim drugimin tremi tretjimi uvrstitvami. Osvojil je tudi dva naslova državnegaprvaka. Dejan Perčič kot perspektivni športnik Občine Ljutomer je vletu 2008 postavil in popravil 11 državnih rekordov. Ob osvojenemnaslovu državnega prvaka je bil najuspešnejši na državnih prvenstvihosnovnih in srednjih šol. Enak podvig je uspel tudi Doroteji Žitnik.Z uspešnimi nastopi na najrazličnejših tekmovanjih doma in v tujiniljutomerski lokostrelci nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Ponovno sta vospredju Dejan Perčič in Doroteja Žitnik, tokrat že kot kadetinja. Izjemenpodvig je uspel Perčiču junija na Slovaškem, ko je osvojil najvišjinaslov – pokal Slovaške. Sicer pa ljutomersko vrsto ob že omenjenihlokostrelcih sestavljajo še Matej Rocner in Jože Zakovšek med člani, vkategorijo začetnikov pa sodijo učenci Osnovne šole Ivana CankarjaLjutomer Mark Vintar, Žan Štefanec, Teo Makoter in Matija Režonja.Niko ŠoštaričUroš Vrbančič v elementu Foto: N. Š.Motorna vozilaVOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI– Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO(možnost brez kaska). AVTOMOBILIP. R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 22830 20, 228 30 00, 031 320 336.m013014ŽivaliNESNICE, tik pred nesnostjo, rjave,grahaste naročite: Nemčavci 528 1190, Petanjci 546 15 05, Beznovci 54910 25, Grad 553 11 48. m013172NESNICE, rjave, stare 13 tednov,prodajo po 3,30 evra za kos. Dostavana dom. Tel.: 792 35 71, Marčič,Starošinci 39, Cirkovce. m013826PosestiGARSONJERO v Turnišču, 34 m 2 , prodam.Tel.: 041 758 893. m013711HIŠO na Hodošu ugodno prodam. Tel.:0043 664 234 98 09. m013812KUPIM gozd. Tel.: 05 9960 846, 031309 885. m013814OPREMLJENO STANOVANJE v Bakovcihdamo v najem. Tel.: 041 334 581.m013832POSLOVNI PROSTOR V CENTRU M.SOBOTE, 80 m2, za poslovno ali trgovinskodejavnost dam v najem. Tel.: 52811 39. m013657KmetijskamehanizacijaCISTERNE ZA GNOJEVKO, pocinkane,trosilniki hlevskega gnoja, polži in puhalnikizrnja, prikolice, 3,5 in 6,5 ton,in cepilnik drv, 22 ton, naprodaj. Tel.:041 969 553. m013819KUPIM kmetijsko mehanizacijo in traktorje.Dobro plačilo. Tel.: 041 679 937.m013193KUPIM IMT 533 ali 539. Tel.: 031 868034. m0135632KUPIM URSUS, tel.: 051 639 777.m013562TRAKTOR IMT 560, v dobrem stanju,prodam. Tel.: 041 546 392.m013792STISKALNICO, ročno, 250-litrsko,skoraj novo, prodajo, podarijo pakužka črne barve. Tel.: 041 723 059.m013799STISKALNICO, hidravlično, 250 l,brane, dvoosno prikolico, prekucno,in traktorsko škropilnico prodam. Tel.:545 17 38. m013802OBRAČALNI PLUG, trosilnik gnoja, rotobrano in traktor IMT 540 prodam. Tel.:031 232 301. m013831SUŠILNICO ZA ZRNJE, prevozno, Mecmar,1250 S, kardanski pogon, prodam.Tel.: 041 339 533, popoldan.m0138374-BRAZDNI OBRAČALNI PLUG Rabeverk,peresast, traktor Steyr, 18KM, z reduktorjem, rotobrano, dolžine2,5 m, in »mikser« za koruzo prodam.Tel.: 041 816 269. m013840VILICE ZA DVE OKROGLI BALI IN valjza valjanje njiv prodam. Tel.: 041 596234. m013753KmetijskipridelkiKAKOVOSTNO VINO prodam. Dostavana dom nad 50 l. Tel.: 041 773 370.m013730GROZDJE, rizling in šipon ter drugo belomešano grozdje, prodajo. Tel.: 570 1634 (samo v soboto 19. 9. 2009) ali0049 172 9707 317. m013726GROZDJE NA TRSIH, 1950 trsov, pollaški, pol renski rizling, M. Toplice,prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 041971 331. m013788GROZDJE na Goričkem, različnih sort,in vino prodajo. Tel.: 031 201 963.m013789JABOLKA, sorte elstar in jonagold,prodam. Pripeljem na dom. Tel.: 031289 741. m013796GROZDJE, 6 ton, sivi pinot iz integriranepridelave, prodam. Tel.: 041 315 553.m013824GROZDJE, šmarnico in klinton, prodam.Tel.: 556 12 62 ali 041 259 442.m013835BELO MEŠANO VINO – laški rizling,šipon, beli pinot in sovinjon – prodamza 0,70/l. Ugodno prodam grozdje alimošt. Tel.: 031 868 410. m013836GROZDJE, laški rizling, sovinjon inšardone, v Lendavskih goricah prodam.Tel.: 051 389 711. m013841MENJAM VINO ZA PRAŠIČA do 150kg ali za 2 pujska. Tel.: 041 547 514.m013844RaznoKUPIMO hrastovo in orehovo hlodovino.Tel.: 05 9960 846, 031 309 885.m013813STREŠNO KRITINO ETERNIT, 50 do100 kosov, kupijo. Tel.: 040 950 623.m013816ZIMSKE GUME GOODYEAR 195/65R15s platišči (golf V, octavia), rabljene le 1sezono, prodam. Tel.: 041 288 022.m013829StoritveKREDITI – hipotekarni in gotovinski.STORITVEGEO-VRTINA d. o. o.,Obrtna ulica 40, 9000 Murska Sobota, tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih voda za ogrevanje s toplotnočrpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje kmetijskih površin, ponikovanje.Čiščenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava hidrogeoloških poročil.Prodaja betonaz dostavo in črpanjemBetonarna Murska Sobota,tel.: 02 534 18 85, gsm: 031 376 126KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaKOMPLETNE POGREBNE STORITVE:UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREMEBREZPLAČNI PREVOZI DO 30 kmPRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJAKURILNO OLJE,PREMOGUGODNE CENE IN MOŽNOSTIPLAČILA! Tel.: 57 88 200KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51Prodaja gramoznihin kamenih agregatovGramoznica Murska Sobota,tel.: 02 534 18 80, gsm: 041 740 629Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70D. E. POGREBNIŠTVOtelefon: 02 521 37 00UREDITEV DOKUMENTOVOBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIHUREJANJE ZELENICPLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443www.sgp-pomgrad.siKeramičarstvo VOGRINČIČ- oblaganje tal in sten z naravnimin umetnim kamnom041 217 375- konkurenčne ceneali 030 349 029Keramičarstvo Vogrinčič, Andrej Vogrinčič, s. p., Ropoča 57, RogašovciToyota Yaris z bogato serijsko opremože za 8.990 €.Akcija velja do razprodaje zalog.Slika je simbolična.Poraba goriva prikombinirani vožnji:4,2-7,0 l/100 km.Emisije CO 2 : 109-164 g/km.www.toyota.siTRGOVINA IN SERVISHARMONIKZVOKMilan Žižek, s. p.,Gančani 115 c,BeltinciPoplačamo blokade, izvršbe, dražbe,rubeže, bančne, zavarovalniške,davčne in druge obveznosti. GSM 031774 330, tel.: 02 461 24 58, Ostrov,d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000Maribor. m013471STROJNI OMETI, TLAKI – ESTRIHI. Kakovostnoin ugodno. Aton, d. o. o.,Murska ul. 89 Krog, tel.: 041 756 150.m013763PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVI-MO kamen, skrilavec, različnih barv indebelin. Tel.: 041 678 966. m013140HIPOTEKARNI KREDITI v Avstriji in Slovenijina dobo odplačila do 30 let.TRIPLE A – INVEST, D. O. O., Jurčičevaul. 6 Maribor, tel.: 080 18 99, 030677 999. m013370KREDITI DO 10 LET – NA PLAČO ALIPOKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOSTKREDITA TUDI NA DOHODKE POD 455EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %!Odplačilo starih kreditov! Posredovanjenajugodnejše rešitve. AVTOMOBILIP. R., Industrijska ul. 9, MB, tel.: 22830 20 ali 031 658 679. m013025POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED-ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO?POSREDUJEMO VAM REŠITEV. Plačilona položnice, vozilo vam ostane.Avtomobili P. R., Industrijska ul. 9,MB, tel.: 228 30 20 ali 031 658 679.m013036prodaja klavirskih indiatoničnih harmonikin drugih glasbilmožna menjavaza rabljene 1 letogarancijeTel.: 541 11 11gsm: 031 862 097Agroservis, d. d., Kroška ulica 58, 9000 Murska Sobota, 02 530 18 88TodayTomorrowToyotaKamnoseštvo HORVATizdelava nagrobnih spomenikov02 570 16 41Kamnosek Jožef Horvat, s. p., Brezovica 21, 9225 V. Polana

BARVA CMYK datum: 17. 09 2009 VESTNIK stran 29– 17. september 2009 29Ko ob večerih posedam obšumenju reke najine,poslušam v nadi, da bi čulatvoj prihod.A tebe, dragi, ni in ni.Ostajam sama, žalostna,s spomini na prehojene poti.V SPOMINŠtefanu Gjergjekuiz Gorice2002–200918. septembra mineva sedem let žalosti od smrti dragega moža, očeta,starega očeta in tasta. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu,postojite ob njegovem grobu z dobro mislijo, mu podarite cvet aliprižgete svečo.Vsi tvoji najdražji, ki te imamo radiLjubila si delo, življenje,kar si zmogla, kar si znala,v življenju si nam dala.A brez slovesa nemočnaod bolezni v tihem ranemjutru utrujena si zaspala.ZAHVALAV 85. letu nas je zapustila draga tetaIrena Kodilaiz Čikečke vasi 15Lepa hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,darovali v dobrodelne namene in nam izrazili sožalje.Zahvaljujemo se dr. Škaliču, g. župniku, pogrebni službi Banfi inpevcem iz Bogojine za odpete pesmi.Posebej hvala sosedoma Irmi in Zoliju Polanec ter sosedi MarijiBalajc za vso pomoč.Žalujoča družina MlakarNi več tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.Solza, žalost, bolečina te zbudila ni,ostala je praznina, ki močno boli.ZAHVALAV 83. letu je po kratki boleznitiho in mirno zaspal našdragi oče, dedek, tast in bratFranc Bedernjakiz Male Polane 9Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini,sosedom in prijateljem, ki ste nam v trenutkih slovesa stali obstrani, izrekli sožalje ter darovali za svete maše, cvetje, sveče indruge namene.Posebej hvala g. župniku Francu Kodili za lep pogrebni obredin besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, gospe ArankiZver za ganljiv govor, Zvezi borcev in pogrebništvu Ferenčak.Žalujoči vsi tvoji najdražji,posebej vnuk Goran, ki te bo zelo pogrešalKOMPLETNE POGREBNE STORITVE,VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC,BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM.PLAČILO TUDI NA VEČOBROKOV BREZ OBRESTI tel.: 02 53 48 060faks: 02 52 51 170DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobotaCvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 Črenšovci- izdelava vencev in aranžmajev – dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne ceneTelefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699KOMPLETNE POGREBNE STORITVEUREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozido 40 km, plačilo na več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice,okenske police, kamnite mize, pulti, vazein drugi izdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949KEB – kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a, 9231 BeltinciLjubil si delo in življenje,kar si zmogel, si nam dal.A brez slovesa v tihemseptembrskem jutruutrujen in nemočennenadoma si zaspal.ZAHVALAV 80. letu nas je nenadoma zapustildragi mož, oče, tast, dedek in pradedekDonat Hozjaniz Velike Polane 43Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom,sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili nanjegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in svečeter darovali za svete maše in druge namene.Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, govornici za besede slovesa, pogrebništvu Ferenčakin sodelavcem Varstroja.Žalujoči vsi njegoviZAHVALAV 69. letu nas je nenadoma zapustildragi oče, dedek, brat in sorodnikKarel Kreniz KramarovecZ bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našega očeta pospremilina njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče,cvetje, za mrliško vežico v Kramarovcih in druge namene.Lepa hvala g. župniku Vöröšu za pogrebni obred, pevcem za odpetežalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi.Zahvala velja tudi podjetjem KG Rakičan, d. d., Box Mark iz Avstrije,Policijski postaji Gornji Petrovci in KMN Rogašovci veterani.Vsem še enkrat - iskrena hvala!Žalujoči vsi njegovi najdražjiV SPOMINMineva šest let od takrat,ko nas je zapustila draga mama,babica, sestra in sorodnicaHelena Maričiz KramarovecIskrena hvala vsem, ki za trenutek postojite ob njenem grobu inz lepo mislijo ali prižgano svečo počastite njen spomin.Vsi njeniV SPOMINMineva deset let od takrat,ko ni več med nami dragega očeta in starega očetaBelekaHajdinjakaiz ČernelavecŠest let je od trenutka žalosti, ko smo izgubili dragega brataJožetaHajdinjakaMinilo je pet let od takrat,ko nas je zapustila draga mama in babicaHelenaHajdinjakIskrena hvala vsem, ki se jih z lepomislijo spominjate in prižigate svečena njihovem grobu.Vaši najdražji, ki smo vas za vedno ohranili v srcihMar prav zares odšel si tja, v neznano?Kako je mogel, ko smo mi še tu …?Nositi moramo vsak svojo ranomolče, da mu ne zmotimo miru.(Svetlana Makarovič)ZAHVALAV 41. letu nas je mnogo prezgodaj tragično in za vedno zapustildragi sin, očka in bratAndrej Magdičiz RakičanaZ žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,sosedom, kolektivu bolnišnice v M. Soboti, prijateljem,sodelavcem in prijateljem iz Avstrije ter vsem, ki so darovalivence, sveče in za svete maše.Posebej hvala gospodu duhovniku Leonu Novaku za pogrebniobred, predsedniku KS Rakičan g. Vlaju, gospodu Mitji Slavincu,predstavniku motoristov, in g. Jauku, predstavniku lovcev, zaganljive besede slovesa.Iskrena hvala vsem članom Moto Miki Kluba in Lovskemu društvuCankova za vsestransko pomoč in vsem drugim motoristom terlovcem, ki so se ganljivo poslovili od prijatelja Andreja.Zahvaljujemo se rogistom in lovskemu pevskemu zboruza odpete žalostinke.Posebej hvala družini Kuka za takojšnjo pomoč ob tragediji.Besede zahvale bi radi izrekli tudi gospe Tereziji Raščan inpogrebništvu Banfi za njihovo pomoč pri organizaciji pogrebnesvečanosti.Žalujoči vsi njegovi najdražji, posebno sin Dominik AndrejV SPOMIN21. septembra bo minilo žalostno letood takrat, ko nas je zapustil naš dragimož, oče in stari očeKolomanAntaličiz Sebeborec 38Hvala vsem, ki se ga spominjateNjegovi najdražjiČeprav utihnil je tvoj glas,spomin nate je pri nas.Usoda je tako hotela,da tebe nam je vzela.Tvoj večni dom le rože krasijoin sveče ti v spomin gorijo.V SPOMIN22. septembra bosta minili dve letiod takrat, ko nas je zapustil najdražjiživljenjski sopotnik, ati, sin in bratJožef Franciz Kovačevec 3Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovempreranem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radiDragi ati, zelo te pogrešata – tvoj sin Jožek in hčerka JožicaLjubil si svoje življenje,delo in vse nas, vse si nam dal,kar si zmogel, kar si znal,a brez slovesa si za vedno zaspal.ZAHVALA1954–2009Štefan Zelkoiz Murske SoboteOb boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem,sosedom in prijateljem, ki so ga v velikem številu pospremili nanjegovi zadnji poti. Hvala vsem za vsa izrečena sožalja, darovanesveče, za svete maše in dobrodelne namene.Najlepša hvala g. župniku, kaplanu, bogoslovcu Goranu,mežnarju, ključarjem in pevcem soboške stolnice.Hvala tudi vsem sodelavcem Pomurke, kolektivu OŠ III, servisagasilske opreme v M. Soboti, GD M. Sobota, vsem primestnimgasilcem, gasilcem iz Dankovec in KMN Satahovci.Posebej hvala tudi celotnemu osebju intenzivne negekirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti.Žalujoči vsi njegovi najdražji

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 3030OGLASI/iz naših krajev17. september 2009 –zDAJDepozit4,4+0,4%z dostopom do sredstev!poteMDepozit4,4+0,4%z dostopom do sredstev!V Vrtcu Murska Sobota rekordno število otrokSelitve otrokrazburile staršeVrtec ostal tudi brez Valyjeve vile – Ravnateljica priznava spodrsljajSODOBNO POSLOVANJEV BANKO GRESTE LAHKO TUDI V COPATIH!Spoznajte vse prednosti sodobnih banËnih poti! Vse o storitvah Bank@Net,mBank@Net, Moneta in SMS - sporoËi mi stanje lahko izveste iz prve roke.ObišËite predstavitev sodobnega banËnega poslovanja, ki bo v BTC Cityju vMurski Soboti 18. in 19. septembra. Vsi, ki boste v septembru postali noviuporabniki Bank@Neta, Monete ali P@keta 24/7, sodelujete v nagradniigri za enega izmed priroËnih netbookov!Prispevki za nakup medicinske opremeOdvetnik Janez Perš iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Silvo Čenar –100; sosedje iz Šercerjevega naselja v Murski Soboti namesto cvetja za pokojnomamo Biljane Kramberger – 100; Irena Ferencek namesto cvetja za pok.Silvo Čenar – 30; družina Lesjak namesto cvetja za pok. Gabrijelo Hamer Vukan– 50; Vera Sever namesto cvetja za pok. Silvo Čenar – 60; družina Öri - Kikecnamesto cvetja za pok. Kristino Klukovič iz Murske Sobote – 40; DaniloHari namesto cvetja za pok. Silvo Čenar iz Murske Sobote – 50 evrov; sodelavciVere Rezar namesto cvetja za pok. Pavla Vargo – 80; Irena in Štefan Dominkoiz Beltinec namesto cvetja za pok. Belo Celeca – 20; Štefka in Drago Grahz družino iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Sukič – 40; Jožko Grah združino iz Beltinec namesto cvetja za pok. Marijo Sukič – 40; družina Zrinskiiz Beltinec namesto cvetja za pok. Evgena Makarija iz Šalamenec – 30 evrov.Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282s pripisom »za nakup medicinske opreme«.Splošna bolnišnica Murska SobotaOPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrtiOO Murska SobotaSlovenska ulica 42Murska SobotaTel. 051 442 636Tudi v Vrtcu Murska Sobotaimajo letos rekordno številootrok, kar 752, sedemnajst sejih bo pridružilo med letom,razporejeni pa so v 45 oddelkovv štiri enote v Soboti inštiri v sosednjih krajih. Medletom bodo odprli še dva oddelka,enega novembra, drugegapo novem letu. Poleg povečanjaštevila otrok je ostalvrtec brez Valyjeve vile, ki jebila v denacionalizacijskempostopku vrnjena lastnikom,otroke pa so morali preselitiv druge prostore, v drug vrtec.Ta odločitev je med staršeprinesla nekaj hude krvi,nezadovoljstvo pa je sprožilonovo razdeljevanje otrok poskupinah.V enem prostoru44 otrokSoboški vrtec je z letošnjimšolskim letom za svoje nameneodprl prenovljene prostore enoteUrška v Prešernovi ulici, kjerso namestili šest skupin iz enoteGozdiček. Rešitev so našli v stavbi,kjer je bil vrtec že leta 1977,Bernadka Marič, ravnateljica Vrtca Murska Sobota: »Mojanapaka je, da staršev nismo pravočasno obvestili in jim povedali,kaj se dogaja. Tako sem se ukvarjala s tem, da bivsem otrokom zagotorili prostor v vrtcu, da smo premalo pozornostinamenili informiranju staršev, zakaj je prišlo do sprememb.Po sestanku s starši otrok, ki so v vrtcu v Prešernoviulici, in ko so si na filmu ogledali, kaj vse počnejo in kako sepočutijo njihovi otroci, pa so se strasti umirile.« Foto: A. N. R. R.vmes sta bili osnovna in glasbenašola, ker pa stavba ni bila namenskograjena za vrtec, so jo po najboljšihmožnostih prilagodili potrebamvrtca in normativom, kijih za vrtce predpisuje šolsko ministrstvo.Zgornje nadstropje stavbe vPrešernovi ulici je bilo prenovljeno,prenoviti pa so morali spodnjeprostore za tri skupine otrok. Enaskupina ima svojo igralnico, dveskupini s po 21 in 23 otroki s podvema vzgojiteljicama, varuškamain dvema spremljevalkama zaotoke s posebnimi potrebami pasi delita eno igralnico, veliko 62kvadratnih metrov. Imata skupnivhod in dva izhoda na teraso. Ravnota skupna igralnica je pri staršihsprožila največ negodovanja,čeprav je tudi drugod po vrtcihpraksa, da si otroci tematske kotičkedelijo in lahko ob tem otrociiz različnih skupin prehajajo inmed seboj sodelujejo.Pa smo pozabilina starše …Ravnateljica Bernadka Maričje povedala, da so na hitro moralinajti rešitev za vse otroke, ki sose vpisali v vrtec, pa še brez prostorovso ostali. Čeprav je ves časspremljala prenovo, pa so pri prenovivmesno steno podrli, enavrata zazidali in tam namestiliinštalacijo, tako da je nastal večjiprostor, kamor so namestili dveskupini. Naročili pa so že pregradnosteno, ki bo kmalu vgrajenain bo prostor razdelila v dve enoti.Ravnateljica tudi predlaga, dabi mansardo te stavbe preurediliv igralnico, s čimer bi pridobiliprostore za igro, delo ali počitek.V iskanje rešitve, da bi vse otrokesprejeli v vrtec, so iz heterogenihskupin (različna starostna obdobja)naredili homogene (istostarostno obdobje), kar omogoča,da v eno skupino namesto 21otrok pride 24. Strokovni tim vrtcapa se je tega lotil preveč »natrdo« in pri ustvarjanju skupin jenastalo kar nekaj težav. »Združiliso otroke enega letnika, praznamesta do normativa pa popolnilis tistimi, ki so se prijavili poznejeali so »ostali« iz druge skupine.Tako so v posameznih primerihnastale »pisane skupine«, v kate-Zmanjkalo je tudisredstev in časa, dabi v celoti uredilizunanje igrišče, ampakotroci imajo dovoljprostora za igroin tudi nekaj igral.rih so otroci različnih starosti, naprimer štiri- in dveletniki.Marsikdo od staršev pa s sprememboni bil zadovoljen, saj soo njej izvedeli šele kakšen danpred začetkom novega šolskegaleta. Da skupine niso najbolj posrečenosestavljene, se danes zavedatudi ravnateljica, ki poudarja,da jo je zagotavljanje prostorovtoliko zaposlilo, da je delitev poskupinah predala drugim, hkratipa so začeli uvajanje homogenihskupin, kar je prineslo nekaj nepredvidljivihin neljubih situacij.Ravnateljica je še dejala, da soskupine polne, še vedno pa senajde prostor za posameznegaotroka, največ prostih mest je vvrtcu v Bakovcih. Pomembno jetudi, da letos Vrtec Murska Sobotani zavrnil nobenega otroka,poleg otrok iz mestne občine padajejo prostor še 120 otrokom izdrugih občin.A. Nana Rituper Rodež

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 31NAPOVEDNIK– 17. september 2009 31Napovednik prireditevOTVORITEVLENDAVAV petek, 18. septembra, ob 17. uri bo v preddverju gledališkein koncertne dvorane otvoritev razstave del arhitekta,avtorja omenjene dvorane, Imreja Makovcza ob5. obletnici otvoritve dvorane. Razstava bo na ogled do18. oktobra.V petek, 18. septembra, ob 17. uri bo na gradu predstavitevmonografije Endreja Gönterja. Ob 19. uri bona gradu, nato pa v Centru Banffy otvoritev retrospektivnerazstave v počastitev 60-letnice slikarja EndrejaGönterja. Pozdravni nagovor bo imel direktor Galerije- Muzeja Franc Gerič. Strokovno predstavitev umetnikabosta podala umetnostna zgodovinarja mag. FrancObal in dr. Laszlo Kostyal. Razstava bo na ogled do 8.novembra.KONCERTBELTINCIV četrtek, 17. septembra, ob 21. uri bosta v klubu Ambasadanastopila italijanska izvajalca Bob Corn (sad punk)in Musica Da Cucina (folk, ambient).MURSKA SOBOTAV ponedeljek, 21. septembra, ob 19. uri bosta nastopilav dvorani glasbene šole pianistka Fada Azzeh in violončelistSamir Azzeh.MORAVSKE TOPLICEV ponedeljek, 21. septembra, ob 20. uri bo nastopil v restavracijihotela Termal v Termah 3000 narodnozabavniansambel Veseli Begunjčani.GLEDALIŠČEŠTEVANOVCIV nedeljo, 20. septembra, ob 15. uri bo v kulturnemdomu premiera gledališke predstave Kdo je oče? režiserjaBranka Pintariča in avtorja Laszla Kovacsa ter v izvedbigledališke skupine Veseli pajdaši Slovenske zvezeiz Števanovec. Nastopila bo še gledališka skupina s Cankovez igro Branka Pintariča V trgovini.PLES/FOLKLORALJUTOMERV petek, 18. septembra, ob 17. uri bo v kulturnem domuprireditev 25 let folklorne skupine Društva upokojencevLjutomer.PREDAVANJEMURSKA SOBOTADo srede, 23. septembra, zbirajo v Pokrajinskem muzejuprijave za delavnice filcanja oz. polstenja, ki bodomed 28. in 30. septembrom. Prijave: 527 17 06 ali tamara.andrejek@guest.arnes.si.KinoStar Max Murska Sobota(od 17. 9. do 23. 9.)Ameriška komična drama KomikiAmeriško-nemška vojna akcija Neslavne barabeAmeriška romantična komična drama Vse moje bivšeAmeriška romantična komedija SnubitevAmeriška srhljivka Brez povratka 4Ameriški animirana sinhronizirana družinska komedijaAvtomobiliFrancoska romantična komedija Koliko me ljubiš?(samo v pon. ob 19.40)LjutomerSobota, 19. septembra: ob 20.00 britanska domišljijskapustolovščina komedija Harry Potter in princ mešanekrviNedelja, 20. septembra: ob 18.00 Harry Potter inprinc mešane krviGornja RadgonaFilme bodo vrteli le občasno!www.OPORA – SOČUTJEv hudi bolezni in smrtiOO Murska SobotaSlovenska ulica 42Murska SobotaTel. 051 442 636POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMurska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b,zbira prostovoljne prispevke občanovin organizacij na računu priNovi Ljubljanski banki: 02340-0019232476.ZA DAROVANA SREDSTVASE ZAHVALJUJEMO!Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911.Napovednik prireditevDOGODEKMURSKA SOBOTAV četrtek, 17. septembra, ob 10. uri se bo začel na grajskemdvorišču letošnji festival računalništva in sodobnihkomunikacij, ki bo trajal do petka, 18. septembra,zvečer (delavnice, okrogle mize, forumi, predavanja,tekmovanja, tečaji).V soboto, 19. septembra, ob 11. uri se bo začel v športnidvorani OŠ III prikaz orjaške anakonde in drugih nenavadnihplazilcev. Živali bodo na ogled tudi v nedeljo,20. septembra.V torek, 22. septembra, ob 9. uri bo v mestnem središču,kjer bodo zaprte ulice za promet, končan letošnji Evropskiteden mobilnosti. Ob 12. uri bo v Galeriji tradicionalnaokrogla miza na temo Dobra klima v mojem mestu.V sredo, 23. septembra, med 7. in 11. uro bo na oddelkuza transfuzijsko medicino v bolnišnici študentska krvodajalskaakcija »Tvoja kri moje srce poganja«, ki jo pripravljaKPŠ. Za vse, ki nimajo lastnega prevoza, bo organiziranbrezplačni povratni avtobusni prevoz z avtobusnihpostaj Murska Sobota in Gimnazija Murska Sobota.BOGOJINAV četrtek, 17. septembra, ob 16. uri bo pri OŠ prevzemobnovljenih športnih objektov III. faze (zunanja športnaigrišča in obnovljena telovadnica) ob prazniku ObčineMoravske Toplice.LJUTOMERV petek, 18. septembra, ob 10. uri bo v kulturnem domuPodnebni dan, ki ga je pripravila Gimnazija F. Miklošiča.Po krajšem kulturnem programu bo predavanje v angleškemjeziku avtorja Andreja Ceglarja, dipl. ing. meteorologije,Vpliv in posledice podnebnih sprememb.GORNJA RADGONAV petek, 18. septembra, ob 12. uri bo na ploščadi predOŠ slovesnost Dobra klima v mojem mestu ob Evropskemdnevu brez avtomobila.ŠPRINCV nedeljo, 20. septembra, ob 14. uri bo na parceli TNDRazkrižje (v bližini kapelice) vinogradniška prireditevs prikazom ljudskih navad in šeg, povezanih z vinsko trgatvijona stari način.RAKIČANVsak torek ob 18. uri v gradu vpisujejo v šolo joge pridruštvu Joga za osebno rast Murska Sobota.RADENCIDo torka, 22. septembra, zbirajo v TD prijave za izletna Koroško, ki bo 27. septembra. Prijave: 565 18 89 alitd.radenci@siol.net.POMURJEDruštvo Joga v vsakdanjem življenju vabi na vadbojoge v različnih krajih Pomurja: Murska Sobota, gasilskidom (tor. 15.30, sreda 17.30), Gornja Radgona, OŠ (čet.17.00), Ljutomer, Gimnazija F. Miklošiča (čet. 17.30),Lendava, DOŠ II (pon. 17.30), Beltinci, OŠ (pon. 17.30),Gornja Bistrica, OŠ (pon. 17.30), Rakičan, Dom starejših(pon. 19.40).RAZSTAVEMURSKA SOBOTAV Galeriji je do 4. novembra na ogled razstava akademskegaslikarja Marjana Gumilarja.RADENCIV avli DOSOR-ja je do 10. oktobra na ogled fotografskarazstava Konji avtorja Bineta Šedivyja.TURNIŠČEV Izložbenem oknu (Prešernova 2) je na ogled dokumentarnarazstava Ivan Petek – turniški čevljar med filovskimilončarji.BELTINCINa gradu je do 30. septembra na ogled razstava ob stotiobletnici rojstva prof. dr. Vilka Novaka (1909–2003).KRIŽEVCI PRI LJUTOMERUV župnijskem razstavnem prostoru je na ogled razstavaz likovne kolonije ob Gajševskem jezeru Prleški umetnikiv sliki in besedi.BOGOJINAV veroučni učilnici je na ogled razstava slik likovnegadruštva Likos z motivom cerkve v vzhodnem Prekmurju(XXI. Košičevi dnevi kulture).ÖRISZENTPETERV Centru Nacionalnega parka (Siskaszer 26 a) je naogled razstava likovne sekcije Mozaik iz Društva upokojencevMurska Sobota.Označite pravilni odgovorin si prislužite vstopnico*za ogled filmov v Star Maxu!V Star Max prihaja film o legendarni modni oblikovalki.Kako je ime naslovni junakinji filma?a) Coco Chanel.b) Alenka Hranitelj.Kupon nalepite na dopisnico in odgovor pošljite na naslov: Vestnik,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Odgovor ssvojimi podatki prav tako lahko pošljete po elektronski pošti nanaslov pomurje@p-inf.si.*Vsak teden bomo petim izžrebancem podelili po dve vstopnici, kijih bodo prejeli po pošti. Upoštevali bomo dopisnice in elektronskopošto, ki bo prispela do četrtka, 24. 9. 2009.Glasbene lestvice na Radiu Murski valLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Polka na zadrgo – Pajdaši2. Po dežju sonce posijalo bo – Dinamika3. Le zapoj srce – Mladi upi4. Med prijatelji – Zreška pomlad5. Tvoja ljubezen – GoltePREDLOGAPesem iz srca – VrtDobri stari godec – Modri valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Krpüjšnice – Vedran Franc Husar2. V temi – Blind 4 destiny3. Ostani z njim – Jože Kovač Uri4. Južni veter – Daniel Horvat5. Marija – MetuljPREDLOGAUstaviva čas – MoiraKajžica na Stari gori – ŠtrkKupon št. 38 – glasujem za skladboGLASBA NAŠEGA SRCA:DOMAČA PLOŠČA:Ime in priimek:Naslov:od petka, 18., do četrtka, 24. septembraPETEK, 18. septembra: 00.00 SNOP - 05.00 Dobrojutro, Marjan Dora – 06.45 Poročilo OKC - 07.40Mariborsko pismo, Asja Matjaž – 08.00 Poročila –09.30 Kultura in šport ob koncu tedna – 10.30 Malioglasi - 11.15 Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30Od petka do petka – 13.15 1. oseba ednine (Jernej)– 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 –15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljicaNevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila – 17.30Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi – 18.00 Knjižnenovosti – 19.15 Mladi val (Nika Škof, Maša Misja)– 20.05 Zimzelenčki, Bojan Peček - 24.00 SNOPSOBOTA, 19. septembra: 05.00 Bolj počasno vstajanje… – 08.00 Poročila – 08.30 Mali oglasi - 09.15Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura inšport ob koncu tedna – 10.15 Potepajte se z nami …- 12.00 Poročila – 12.05 Obvestila – 12.30 Ponovitevoddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine(Marjan Dora) – 14.00 Poročila – 14.05 Obvestila -14.15 Oddaja tedna: Klavdija Topolovec, enologinja,intervju - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki inodmevi - 16.00 Koper:Nafta, javljanja s prvoligaškeganogometa (Bojan Peček) - 17.00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40 Mali oglasi- 18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 Kdor poje … oddaja o zborovskempetju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi– 20.00 Zadnja poročila – 20.00 Slovenija, odkdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) – 24.00 SNOPNEDELJA, 20. septembra: 05.00 Nedeljsko prebujanjeob radiu - 07.00 Druga jutranja kronika – 07.30Panonski odmevi (Silva Eöry) – 08.00 Misel in čas,duhovna misel predstavnikov verskih skupnostiPomurja – 08.30 Zamurjenci – 09.00 Izbor pesmitedna – 09.30 Srečanje na Murskem valu – 10.30Nedeljska kuhinja: Židovstvo oziroma judovstvo: JuditaFuerst ter dr. Marjan Toš, dr. Irena Šumi, židovskešale, glasba (Branko Žunec) - 12.30 Poročila –12.35 Obvestila – 13.00 Minute za kmetovalce (SilvaEöry) – 13.30 Čestitke, šport – 16.00 EKSKLUZIV-NO: MURA – PRIMORJE, nogometni derbi 2. lige,javljanja - 18.00 Na narodni farmi – 19.00 Poročila -20.05 Samo za vas, Samo Budna - 24.00 SNOPPONEDELJEK, 21. septembra: 05.00 Začnimoteden! Boštjan Rous – 07.40 Pismo iz Porabja, MarijanaSukič – 08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica- 09.15 Aktualna tema! – 10.30 Mali oglasi- 11.15 Oaj, kak san zlüfto! – 12.30 Anketa – 13.15 1.oseba ednine (Silva Eöy) – 13.30 Mali oglasi - 14.15Za zdravje – 15.30 Dogodki in odmevi – 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murski valnagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00 MV DUR –19.15 Krpanke, oddaja o kulturi – 20.00 Zadnja poročila– Kak je indak fajn bilou - 24.00 SNOPTOREK, 22. septembra: 05.00 Jutranji! Urška HorvatRitlop – 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja –08.00 Poročila – - 08.30 Besede, besede – 10.30 Malioglasi - 11.15 Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet,Andrej Cimer – 13.15 1. oseba ednine – 14.15 Sedemveličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovoriz najboljšimi – 15.30 Dogodki in odmevi – Popoldanskavoditeljica Suzana Panker - 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17. 30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti, oddajaza upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) – 18.40Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev –19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila – 20.05Jukeboks in Boštjan Rous – 24.00 SNOPSREDA, 23. septembra: 05.00 Jutranje prebujanje!Gabriela Granfol Peurača - 07.40 Peter Potočnik izBeograda – 08.00 Poročila (Lidija Magdič) – 08.45Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualno v sredo - 10.15Rezerviran čas - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja,prošnje poslušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine (Lidija) - 13.30 Mali oglasi– 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe– 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napoved sporeda(Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje – 17.40Mali oglasi – 18.00 Biba buba baja - 19.00 Poročila– 19.15 Skupaj - együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila– 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler)– 24.00 SNOPČETRTEK, 24. septembra: 05.00 Zbudite se z dobrimradiem! Nataša Špindler - 06.40 Preteklih 24– 07.00 Druga jutranja kronika – 07.20 Obvestila– 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismoiz Gradca, Sara Rajh - 08.00 Poročila (Jernej Šavel)– 08.15 Kmetijski strokovnjak – Sejem - 09.15 Kuharskinasvet – 09.30 Pregled Vestnika (Petra Kranjec)– Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30Mali oglasi - 11.15 Reportaža tedna – 11.45 Športza vse – 12.30 Aktualno – 13.15 1. oseba ednine –14.15 Domača plošča – 15.30 Dogodki in odmevi- Popoldanski voditelj Milan Zrinski - 16.40 Pesemtedna - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu –17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40Mali oglasi – 18.00 Mali radio, Anja Micevski - 19.15Bilo je nekoč – 20.00 Poročila – 20.05 Geza se zeza- 24.00 SNOPNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. SING WHEN YOU'RE IN LOVE – The Enemy2. I GOTTA FEELING – Black Eyed Peas3. I'LL GO CRAZY IF I DON'TGO CRAZY TONIGHT – U24. MANOS AL AIRE – Nelly Furtado5. IF A SONG COULD GET ME YOU – Marit LarsenPREDLOGAFUNHOUSE – PinkWE WEREN'T BORN TO FOLLOW – Bon JoviLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. DALEČ – Gal Gjurin2. LOVE SONG – Dan D3. ŽIVIM BREZ NAVODIL – I. C. E.4. DRUGAČNE LUKNJE – Orlek5. ŠE V SEBI SKRIVAM – Nuša DerendaPREDLOGASAMO TI – Anika HorvatTI VEŠ – Gašper RifeljNagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Helena Lepoša iz Lendavske ulice 15, v Murski SobotiNSTSNMV:7 VELIČASTNIH:Izpolnjeni kupon pošljite do torka, 22. septembra 2009, na naslov: Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

BARVA CMYK datum: 17. 09. 2009 VESTNIK stran 3232ZADNJA STRAN17. september 2009 –CENIMO VAŠE MNENJE ...P I Š I T Eboljša stran spletaVestnikov koledarČ - 17. septemberP - 18. septemberS - 19. septemberN - 20. septemberP - 21. septemberT - 22. septemberS - 23. septemberFRANČIŠKAIRENASUZANASVETLANAMATEJMAVRICIJSLAVOJKO21. septembrabo sonce vzšloob 6. uri in 48minut, zašlo paob 19. uri in 1minuto. Dan botako dolg 12ur in 13 minut.18. septembraob 20. uri in 44minut bo na nebunastopil mlaj.Tečajnica Banke Slovenije – referenčnitečaji ECB 15. septembra 2009X enot nacionalne valute za 1 evroDržava Valuta Ozn. val. Šifra val. TečajZDA ameriški dolar USD 840 1,4611Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3252Madžarska madžarski forint HUF 348 272,02Švica švicarski frank CHF 756 1,5162V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8869Direktor NafteLendava mag.Mirko Horvat jelendavske upokojencepopeljal na ogledindustrijskega kompleksav Petišovcih.Ali se jim je prikupiltudi z vprašanjem,kako kaj shajajo s pokojninami,pa nismoizvedeli. Foto: M. H.Na sobotni prireditvi Lendavska trgatev so predstavilesvojo aktivnost tudi članice sekcije vezilj črenšovskegakulturnega društva Marjeta, Irena in dve Mariji. Sekcija deluje trileta, prvo leto so se posvečale predvsem vezenju murskega cveta,potem pa tudi drugim oblikam vezenja. V sekciji je petnajstčlanic, za vezenje pa skušajo navdušiti tudi mlade. Foto: J. G.Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, Murska SobotaLendavski kavboj je vnet ljubitelj nogometa in direktorVarisa Štefan Sobočan. Kot nekdanjega nogometaša sega še vedno drži sloves zagrizenega igralca in neugodneganasprotnika. Foto: N. J.Mitja Peček, študent novinarstva in poletna pomočMurskemu valu, se je zelo zavzeto lotil svojega dela – v objektivsmo ga ujeli v pogovoru z Nadjo Malovrh, odgovorno zaodnose z javnostjo na Zavodu RS za šolstvo. Foto: B. B. P.Naredite nekaj zasein se nam pridružite …V Zdravilišču Radencivpisujemo v tečaje:♥ JOGA♥ TELOVADBA –program vaj za ženskepo 40. letu starosti♥ AEROBIKAVpisujemo do 25. 9. 2009.Cena tečaja: 110 EUR za odrasle,95 EUR za upokojence in študente(možnost plačila na 3 obroke).Za vse dodatne informacijesmo z veseljem na voljo po tel.,št. je 031 654 380, oziromamiha.veberic@zdravilisce-radenci.siwww.zdravilisce-radenci.si– naročilnica (n a r o č i l o v e l ja d o p i s n e g a p r e k l i c a )Direktor direkcije RS za ceste Gregor Ficko, ljutomerski župan Franc Jurša,direktor SGP Pomgrada Tadej Ružič, križevski župan Branko Belec in župan Sv. Jurijaob Ščavnici Anton Slana so zagotovo zadovoljni z odprtjemnovega krožišča v Križevcih pri Ljutomeru. Foto: T. M.Komentar tedna naPomurje.si – uporabnikNorc o komentarjihuporabnikovglede hudeprometne nesreče vLukavcih: »Tako da seprosim vzdržite glupihkomentarjev vsitisti, ki ne poznateceste in ste prepametnisamega sebe, tersi mislite da imatesamo vi prav.«Naročnino bom plačeval za obdobje:trimesečno (13 izvodov) – 18,85 evrapolletno (26 izvodov) – 37,70 evraletno (53 izvodov) – 76,85 evraPo prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka in pošta:Rojstni podatki:Kraj in datum:Davčna številka:Podpis:Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalosamo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke zanamene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.VESELIBEGUNJČANI21. septembra ob 20.00V restavraciji hotela Termal vTermah 3000 se bo slišala vesela vižanarodnozabavnega ansambla veseli Begunjčani.Bodite del nje tudi vi in se nam pridružite.K dobri glasbi se prileže tudiodlična kulinarika. Za vasjo bodo pripravili kuharskimojstri iz Moravskih Toplic.Več informacij in rezervacijepo telefonu: 02 512 22 56Cena koncertaz bifejskovečerjo je 20 €na osebo.www.terme3000.siNa prireditvi Pozdravjeseni v Černelavcihsmo zalotili tudi Danico Lovenjak.Na tridnevni prireditviso si lahko obiskovalciprivoščili vrsto kulturnih inkulinaričnih (ter vizualnih)priboljškov. Foto: T. M.