Rastline so zgrajene iz celic Rastline so zgrajene iz celic
12.07.2015 • Views
Share Embed Flag

Rastline so zgrajene iz celic Rastline so zgrajene iz celic

Rastline so zgrajene iz celic Rastline so zgrajene iz celic

Rastline so zgrajene iz celic Rastline so zgrajene iz celic

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
  • No tags were found...
botanika.biologija.org

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aRavni organ<strong>iz</strong>acije<strong>Rastline</strong> <strong>so</strong><strong>zgrajene</strong> <strong>iz</strong> <strong>celic</strong>Barbara Vilhartkivoekosistemorganorgan<strong>iz</strong>em<strong>celic</strong>acelični organelmolekulaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 2BiologijaBiti rastlina je težkookoljeekologijapritrjen način življenja !!!!anatomijazgradbaevolucijadelovanjeevolucijska biologijain sistematikaf<strong>iz</strong>iologijaod molekule do planetaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 3Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 4Seme se razvije v rastlino skoreninami, steblom in listiSeme se razvije v rastlino skoreninami, steblom in listivegetativni organi rastlineLISTPOGANJEKapikalni meristempoganjkazaslistni (aksilarni) brstnodijinternodijLISTžila(ksilem in floem)zgornjapovrhnjicalistna sredica(mezofil)spodnjapovrhnjicaSTEBLOlistna ploskevSTEBLOpovrhnjicalistni peceljžila(ksilem in floem)skorjastrženglavna koreninaKORENINAstranska koreninaKORENINApovrhnjicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 5reproduktivni organi rastlinecvet, plodkoreninski lasekapikalni meristemkoreninekoreninska čepicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 6skorja1

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aNaloge korenine, lista in steblaDNA (ni jedra)plazmalemastena (murein itd.)prokariotska <strong>celic</strong>ashranjevanjerezervnihsnoviprevajanje vode, mineralnihin organskih snovifotosinteza(sinteza organskih snovi)transpiracijaplazmalemamitohondrijmigetalkeperoksi<strong>so</strong>mjedrostena(celuloza)jedrceplazmalemagrobi ERgladki ERkloroplastmitohondrijvakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERprevajanje vode, mineralnihin organskih snoviplazmodezmeab<strong>so</strong>rbcija vodein mineralovpritrjanje rastlineprevajanje vode, mineralnihin organskih snovioporaGolgijevo telesceveziklicitoskeletcentriol l<strong>iz</strong>o<strong>so</strong>mribo<strong>so</strong>mživalska <strong>celic</strong>aamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 7Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 8Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eKdo je poimenoval <strong>celic</strong>o?• celična stena(plazmodezme; celuloza)• vakuolastena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijvakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ER?• plastid (kloroplast,kromoplast, amiloplast itd.)plazmodezmeRobert Hooke(1635-1703)• celična delitev: citokineza scelično ploščonastanek nove celične stenerastlinska <strong>celic</strong>aamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mNaš mikroskop pokaže, da je vsebina plutepopolnoma napolnjena z zrakom, in da je zrakpopolnoma zaprt v ločenih škatlicah ali<strong>celic</strong>ah.(Micrographia 1665)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 9Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 10Kdo je poimenoval <strong>celic</strong>o??Robert Hooke(1635-1703)Od odkritja <strong>celic</strong>e do celične teorijeHookeSchw annSchleidenDarw inGalileiLeto 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900Micrographia (1665) celična teorija 1838-1839170 let!zoologbotanikBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 11Spletna povezava:Zeleni škrat / Radovednež / Kaj je Robert Hooke napisal o <strong>celic</strong>i?Matthias Schleiden1804-1881Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 12Celice <strong>so</strong> organ<strong>iz</strong>mi, živali in rastlinepa skupki teh organ<strong>iz</strong>mov, urejeni podoločenih zakonih.Theodor Schwann1810-18822

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aMembranaMembranastena(celuloza)plazmalemavakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mhidrofilnaglavafosfatglicerolvodakloroplastmitohondrijplazmodezmegladki ERamiloplasthidrofoben repmaščobnekislinevodafosfolipidni dvoslojBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 13grobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aGolgijevo telescefosfolipidBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 14bočno gibanje fosfolipidaMembranaMembranaO 2CO 2Prepustnost membranehidrofilni delproteinahidrofobni delproteinavelike nenabite polarne molekule(glukoza, saharoza)velike molekule(beljakovine, nukleinske kisline)ioni: H + , Na + , HCO 3 - , K + , Ca 2+ , Cl - , Mg 2+laserskapincetamembrananevronaraztegnjenamembrananevronafosfolipidni dvosloj s proteini(model tekočega mozaika)hidrofobne molekule: O 2 , CO 2majhne nenabite polarne molekule: H 2 Olaserskapincetanevron(živčna <strong>celic</strong>a)Membrana je fluidnain fleksibilna.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 15Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 16MembranaNačini transporta preko plazmalemezunanjost <strong>celic</strong>ebiološka membranaMembranabeljakovinafosfolipidnidvoslojbeljakovinabeljakovinaelektrokemijski gradientmodel tekočega mozaika:Singer in Nichol<strong>so</strong>n (1972)preprostadifuzijaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 17difuzija sprenašalcempospešena difuzijapasivni transportkanalčekATP ADP+P ičrpalkaaktivni transportnortanjost <strong>celic</strong>epo<strong>so</strong>dobljeni model Nature 438: 578-580 (2005)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 183

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aMembranaMembranaVzdrževanje notranjega okolja <strong>celic</strong>e in organelovpH kompartmentovBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 19pH 7,6pH 8,0pH 5,0pH 7,4pH 5,0pH 7,0Membranski potencial-140 mV-100 mV-150 mV-150 mV-140 mVstena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 20vakuolagrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mjedrcejedrorastlinska <strong>celic</strong>aperoksi<strong>so</strong>mgladki ERamiloplastGolgijevo telesceNaloge membranmeja med <strong>celic</strong>o oz. organeliin okoljemregulacija vstopa in <strong>iz</strong>stoparaztopljenih snovi (notranjeokolje)sinteza celuloze za celičnosteno (plazmalema)<strong>so</strong>delovanje pri energetskemmetabol<strong>iz</strong>mu <strong>celic</strong>e(mitohondrij, kloroplast)JedroJedrostena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijvakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERvodna kuga (račja zel)Elodea canadensiskromo<strong>so</strong>mi (DNA)jedrceplazmodezmeamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>abarvano z jodovico20 µm10 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 21Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 22Kdo je odkril jedro?Kdo je odkril jedro?Robert Brown1773-1858GalileiHookeSchw annSchleidenDarw inBrow ncelična teorijaLeto 1550 1600 1650 1700 1750 1800 1850 1900jedro – nucleus(1831)Robert Brown1773-1858Pojavljanje te okrogle pege, ki bi jo morda lahko imenovalijedro <strong>celic</strong>e, ni omejeno samo na povrhnjico. Najdemo jotudi v laskih na površini [...], in pogosto v parenhimskih alinotranjih <strong>celic</strong>ah tkiva [...]The Organs and Mode of Fecundation in Orchideaeand Asclepiadeae (1833)Različni tipi <strong>celic</strong> pri različnih vrstah vsebujejo jedro.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 23povrhnjica lista kukavičevke (orhideje)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 24povrhnjica lista kukavičevke (orhideje)4

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aJedrosinteza mRNADNAv jedrumRNAJEDROCITOSOLJedrotransport mRNApreko jedrne porev citoplazmosintezaproteinamRNAribo<strong>so</strong>mpoli<strong>so</strong>mNalogeločuje kromo<strong>so</strong>me (dedni material)od ostalih delov <strong>celic</strong>egenska regulacija <strong>celic</strong>e(prepi<strong>so</strong>vanje genov)sinteza mRNAsinteza ribo<strong>so</strong>mov (rRNA; jedrce)podvojevanje DNA pred celičnodelitvijoproteinBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 25Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 26MitohondrijMitohondrijstena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmevakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERdvojnamembranazunanja membrananotranja membranakristeVse rastlinske <strong>celic</strong>e vsebujejomitohondrije in ves čas dihajo.<strong>Rastline</strong> <strong>so</strong> aerobni organ<strong>iz</strong>mi(potrebujejo kisik).matriksamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aNalogeaerobno celično dihanjeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 27Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 28Endomembranski sistemEndomembranski sistemstena(celuloza)plazmalemavakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mkloroplastmitohondrijplazmodezmegladki ERjedrna ovojnicajedrogrobi ERGolgijevotelesceNalogesinteza in prenos membranin snovi po <strong>celic</strong>ijedrna ovojnicajedrogrobi ERGolgijevotelesceamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aribo<strong>so</strong>mgladki ERribo<strong>so</strong>mgladki ERBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 29Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 305

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aEndoplazemski retikelGolgijevo telescejedrna ovojnicajedrogrobi ERNalogesinteza proteinov (grobi ER)sinteza lipidov (gladki ER)Nalogesinteza polisaharidov celičnestene (razen celuloze)ribo<strong>so</strong>mgladki ERBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 31Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 32jedrna ovojnicajedroEndomembranski sistemribo<strong>so</strong>mgrobi ERGolgijevotelesceek<strong>so</strong>citozaprenosni veziklijedrna ovojnicajedrogladki ERgrobi ERGolgijevotelescesekretorni veziklijedroribo<strong>so</strong>mgladki ERjedrna poranastajajočastranzorečastranBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 33Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 34ERGolgijevotelesceplazmalemastenaRibo<strong>so</strong>mCitoskeletvelika podenotastena(celuloza)plazmalemavakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mstena(celuloza)plazmalemavakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mkloroplastmitohondrijgladki ERmala podenotakloroplastmitohondrijgladki ERplazmodezmesintezaproteinovpoli<strong>so</strong>mplazmodezmegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aamiloplastGolgijevotelescemRNAribo<strong>so</strong>mproteinamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>amikrotubuli DNApreureditev mikrotubulovmed celično delitvijoBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 35Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 366

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aCitoskeletKroženje citoplazme (cikloza)Tipi citoskeletnih elementovaktinski filament7 nmmolekule aktinamikrotubul25 nmvodna kuga (račja zel)Elodea canadensissrednji filamenttubulinski podenoti (α in β)10 nmPri uporabi leče s 300- do 400-kratno povečavo je [v <strong>celic</strong>itradeskancije] vidno kroženje zelo drobnih delcev.The Organs and Mode of Fecundation in Orchideaeand Asclepiadeae (1833)Robert Brown1773-1858Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 37Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 38CitoskeletGibanje kloroplastovKroženje citoplazme (cikloza)alga Chara+ miozinmolekule aktinaceličnastenaplazmalema20 µmvaluolaaktinski filamentitonoplastkrožeči mitohondrijivodna kuga (račja zel)Elodea canadensisBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 39(mirujoči) kloroplastiBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 40zaščita kloroplastovpred premočno svetloboCitoskeletPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenamolekule aktinatubulinski podenoti (α in β)7 nm25 nm10 nmNaloge<strong>so</strong>deluje pri usmerjanju nalaganjaceluloze v steno (MT)celična delitev: usmerja gibanjekromo<strong>so</strong>mov (delitveno vreteno,MT), <strong>so</strong>deluje pri nastajanju novecelične stene (predprofazni pas,fragmoplast, MT)usmerja gibanje Golgijevih veziklov(MT)<strong>so</strong>deluje pri gibanju jedra inorganelov ter kroženju citoplazme(aktin)stena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmevakuolajedrcejedrorastlinska <strong>celic</strong>aperoksi<strong>so</strong>mgladki ERamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 41Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 427

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aCelična stena500 µmFluorescencaUV svetlobaklorofilmodra svetlobaVse rastlinske 100 µm <strong>celic</strong>e imajo celično steno.Celična stena različnih <strong>celic</strong> je različno debela.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 43ripeča zlaticaRanunculus acrisBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 44Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaPlasti celične steneosrednjalamelaprimarnacelična stenasekundarnacelična stena<strong>celic</strong>a 2FluorescencaUV svetlobamodra svetlobajedrocitoplazmaplazmalemaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 45<strong>celic</strong>a 1Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 46Zakaj nekatere stene svetijo, druge pa ne?fotonfotonfotonA0,3Foton vsebuje energijosegrevanjefluorescencaEnergija (J µmol -1 )0,2barviloab<strong>so</strong>rpcijatoplotafotonab<strong>so</strong>rpcija0,1ab<strong>so</strong>rpcijapredajanje vsrkane energijedrugim molekulam0400 500 600 700Valovna dolžina (nm)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 47Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 48elektronska prenosna veriga8

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aIz česa je zgrajena celična stena?Sadje in zelenjava5%5%35%Žitni endosperm(hranilno tkivo)7% 3%5%1%0.1%12%Žitni otrobi8%30%Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaKemijska sestava celične steneosrednjalamelaprimarnacelična stenaOsrednja lamelapektini (polisaharidi)“lepilo”, ki povezuje <strong>celic</strong>e40%15%84% 50%Sadje in zelenjava5%5%celulozahemicelulozapektinifenolne snoviproteinipolisaharidijedrocitoplazmaplazmalemažele40%pektini15%35%Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 49Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 50Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaKemijska sestava celične stenePosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaZgradba celuloznih fibril v celični steniosrednjalamelaprimarnacelična stenaOsrednja lamelapektini (polisaharidi)Primarna stenafibrila9-25% celuloze10-35% pektinskih polisaharidovcelična stenamikrofibrila20-50% hemiceluloz (polisaharidi)jedrocitoplazmaplazmalemaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 5110% proteinov (strukturniglikoproteini in encimi)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 52celulozaβ-glukozaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaZgradba celuloznih fibril v celični steniPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaZgradba primarne celične steneglikoprotein(ekstenzin)Ca 2+ mostičkimed molekulami pektinafibrilacelična stenamikrofibrilamolekulakislega pektinamolekulahemielulozeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 53celulozaβ-glukozaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 54celuloznamikrofibrilamolekulanevtralnega pektina9

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aSinteza celulozeceličnastenaceluloznamikrofibrilaSinteza celulozeceličnastenaceluloznamikrofibrilarozeta(encimski kompleks)notranja stran plazmaleme (TEM)plazmalemanotranjostprotoplasta(cito<strong>so</strong>l)celična stenaUDP-glukozafibrilarozetaencimski komplekssintaza celulozeceluloznamikrofibrilaobodni(kortikalni)mikrotubulirozete sintaze celuloze drsijovzdolž obodnih mikrotubulovplazmalemacelična stenaplazmalemanotranjostprotoplasta(cito<strong>so</strong>l)UDP-glukozacelulozna mikrofibrilarozetarozetaencimski komplekssintaza celulozecelulozaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 55cito<strong>so</strong>lBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 56obodni mikrotubuliPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaNalaganje plasti celične stenePosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaKemijska sestava celične steneosrednjalamelaprimarnacelična stenasekundarnacelična stenasekundarnacelična stenaSekundarna stena40-45% celuloze30% hemiceluloz22-28% lignina (polimerrazličnih derivatovfenilpropana, ki <strong>so</strong>povezani v močnorazvejane velikemolekule)jedrocitoplazmaplazmalemajedrocitoplazmaplazmalemaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 57Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 58Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaLigninŽitni otrobi8%fenolnesnovi 12%30%FluorescencaUV svetlobaFluorescira predvsemlignin (sekundarne stene).modra svetloba0.1%50%Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 59fenilpropanBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 60Zakaj nekatere stene svetijo, druge pa ne?10

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>a500 µm100 µmObokana piknjaosrednja lamelaprimarna stenasekundarna stenapikenjski obok20 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 61ripeča zlaticaRanunculus acris20 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 62pikenjska votlinicapikenjska opna= zelo tanka stenaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaPiknjeEnostavna piknjaosrednja lamelaprimarna stenasekundarna stenaPiknjepikenjska opna= zelo tanka stenasekundarnastenaprimarna stenapiknjeObokana piknjaosrednja lamelaprimarna stenasekundarna stenasekundarnastenaprimarna stenapiknjeosrednja lamelapikenjska votlinicapikenjski obokpikenjska opna= zelo tanka stenaosrednja lamelabarvano s safraninomBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 63Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 64Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlazmodezmaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlazmodezmaPlazmodezme <strong>so</strong> enostavni citoplazemski mostički, kinastanejo med <strong>so</strong>sednjimi <strong>celic</strong>ami; tako se oblikujepotencialna pot za gibanje raztopin med <strong>celic</strong>ami.Münch E. (1930) Die Stofbewegung in der Pflanzestenaosrednja lamelaPlazmodezme višjih rastlin <strong>so</strong> supramolekularnikompleksi, ki nadzirajo tako enostavno difuzijo kot tud<strong>iz</strong>apleten transport makromolekul (proteinov, nukleinskihkislin, ogljikovih hidratov).kaki Diospyros kakiplazmodezmaendosperm v semenu kakija (svetlobni mikroskop)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 65Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 6611

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aosrednjalamelaprimarnacelična stenaelektronski mikroskopendoplazemskiretikelelektronski mikroskop<strong>celic</strong>a 1prim. stenaosr. lamelaprim. stenaplazmodezmadezmotubulplazmalemaPLAZMODEZMAdezmotubul ribo<strong>so</strong>m<strong>celic</strong>a 2plazmalemamembrana ERjedrocitoplazmaplazmalemastenaplazmodezmaERcito<strong>so</strong>lERtopol Populus deltoidesBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 670,2 µmprimarnaceličnastenaosrednjalamelasladkorni trsSaccharum sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 68primarnastenaosr. lamelaprimarnastenaERdezmotubulproteinskimostičkicitoplazemskirokavcitoplazemskimikrokanalčkicito<strong>so</strong>ltransportsnoviplazmalemaproteinskimostičkimembrana ERPLAZMODEZMA dezmotubulERprimarnaceličnastenaosrednjalamelaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eCelična stenaPiknje in plazmodezmeplazmodezme<strong>so</strong> lahko nameščenetudi drugjeosrednjalamelaprimarnastenamedceličniprostorpiknjaobmočjes tankostenoplazmodezme<strong>so</strong> običajno gostev območju piknje(tanka stena!)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 69Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 70Simplast in apoplastPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaVsi protoplasti v rastlini <strong>so</strong> med seboj povezani preko plazmodezem !simplastapoplastskupnost protoplastov (plazmalema, cito<strong>so</strong>l, organeli)celična stena + medcelični prostorColeus sp.turgorskipritiskH 2 OH 2 OH 2 OH 2 OH 2 OH 2 OBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 71Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 7212

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolastena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmetonoplastvakuolavakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERplazmol<strong>iz</strong>avodna kuga (račja zel)Elodea canadensisamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aColeus sp.voda20 µmraztopina saharozeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 73Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 74Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPlazmol<strong>iz</strong>a<strong>iz</strong>otonična raztopinahipertonična raztopinavakuolacito<strong>so</strong>lplazmalemastenavodavakuolajedro<strong>iz</strong>otonična raztopinahipotonična raztopinavodaraztopina saharozevodaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 75Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 76Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaGynura sp.listsramežljivkaMimosa pudicahitra <strong>iz</strong>guba turgorja v <strong>celic</strong>ahna odebeljeni bazi lističevBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 77Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 7813

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaRast <strong>celic</strong>ezapiranje pasti v 0,5 sekundehitra sprememba turgorjavenerina muholovkaDionaea muscipulaOdziv na specifičen dražljajdotik dveh laskov alidvakrat dotik istega laskarast = predvsem privzem vode v vakuoloBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 79Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 80Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaKopičenje založnih snovipreživetje neugodnih razmer (zima, suša)vodotopni sladkorji v gomoljih, čebulah, korenihPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaKopičenje založnih snovičebula Allium cepavsebuje okrog 89% vodein 8-9% vodotopnih sladkorjevSaharoza <strong>iz</strong> vakuol v korenini sladkorne peseje pri nas glavni vir nam<strong>iz</strong>nega sladkorja.sladkorna pesaBeta vulgarisBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 81Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 82Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaObramba pred rastlinojedciantocianini (skupina flavonoidi)kopičenje neužitnih ali strupenih snovičebula Allium cepacito<strong>so</strong>lnepoškodovana<strong>celic</strong>ažveplove snovipelargonidinvakuolaencim aliinazacianidinžveplove snoviencim aliinazaaromatične držeče snovidelfinidinBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 83Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 8414

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaplazeči skrečnikAjuga reptansrdeči divji kostanjAesculus carneaantocianini v vakuoli100 µmantocianini vvakuolah <strong>celic</strong>povrhnjice50 µmpovrhnjica venčnih listov50 µmpovrhnjica venčnih listovruj Cotynus sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 85Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 86AntocianiAntocianiBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 87Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 88AntocianiAntocianileta 1913 <strong>iz</strong>oliran prvi antocian kot rdeča <strong>so</strong>lbarvila <strong>iz</strong> <strong>so</strong>cvetja plavice (Centaurea cyanus)leta 1815 isto barvilo <strong>iz</strong>olirajo <strong>iz</strong> cveta rdeče vrtniceleta 1913 <strong>iz</strong>oliran prvi antocian kot rdeča <strong>so</strong>lbarvila <strong>iz</strong> <strong>so</strong>cvetja plavice (Centaurea cyanus)leta 1915 isto barvilo <strong>iz</strong>olirajo <strong>iz</strong> cveta rdeče vrtnicepoimenovani 1835:anthos (grško) = cvetkyanos (grško) = moderantocianin = samo del molekule, ki je nosilecobarvanostiantocian = antocianin z vezanimi sladkorji indrugimi stranskimi skupinamiLetoDarwinSchwannEngelmannWillstätterantocianiSchleiden1800 1850 1900 19501906-1926 serija člankov okemijski zgradbi klorofilovRichard Willstätter1872-1942nemški kemikBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 89Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 9015

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aZakaj je plavica modra invrtnica rdeča?Zakaj je plavica modra invrtnica rdeča?Nature, 11. avgust 200590 let kasneje!!!barvilo plavice – supermolekularni kompleks:šest molekul antocianina (protocianina)šest molekul flavonaFe 2+ , Mg 2+ , 2 Ca 2+Shiono in <strong>so</strong>d. (2005) Nature 436: 791Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 91Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 92Zakaj je plavica modra invrtnica rdeča?Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolabiolog:razmnoževanjekemik:strukturapesnik:da je na svetu lepšef<strong>iz</strong>ik:ab<strong>so</strong>rpcija svetlobe50 µmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 93Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 94ripeča zlatica Ranunculus acrisrumen flavonoid (kalkon)v vakuoliPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaBetalainisladkorHON +HCOO -HOOCN COOH H-betalaini (betanin)betalaini v vakuolirdeča pesaBeta vulgarissamo pri nekaterih rastlinskih vrstah(<strong>iz</strong> reda Caryophyllales)vodotopna rdeča, vijolična, rumena barvilav vakuoliBougainvillea spectabilisprečni prerez braktejeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 95Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 9616

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aBetalainiBetalainibožični kaktusSchlumbergera x buckleyiBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 97opuncijaOpuntia ficus-indicaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 98celozijaCelosia argenteaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuola: kristalitaniniv vakuoli100 µmstena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmekristal v vakuolivakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERkalcijevoksalatdrus ali kopučapovrhnjica Cercis canadensisrafiditonoplastkolenčasta cimodocejaCymodocea nodosamorska trava (enokaličnica)barvano s FeCl 2100 µmamiloplastGolgijevo telescekalcijevgrobi ERveziklioksalatcitoskeletribo<strong>so</strong>mvakuola listne <strong>celic</strong>e Sanseveria sp.rastlinska <strong>celic</strong>aBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 99Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 100Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuola: kristaliPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuola: kristaliidioblastrafidisnop rafidovv vakuolikorenika100 µmDiffenbachia sp.idioblastBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 101mnogocvetni Salomonov pečatPolygonatum multiflorumBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 10217

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eVakuolaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 103Nalogeopora (zelnati deli rastline – turgor)rast <strong>celic</strong>e<strong>so</strong>delovanje pri metabol<strong>iz</strong>mu (encimi)kopičenje snovivoda (turgor, zaloga vode)beljakovine (založna tkiva)sladkorji (založna tkiva, plod – nagrada zaraznašalce semen)vodotopna barvila (antocianini)flavonoidi (barvila, ab<strong>so</strong>rbcija UV sevanja)tanini (obramba pred herbivori)kristali kalcijevega oksalata (obramba predherbivori)alkaloidi (obramba pred herbivori)Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidikromoplastkarotenoidikloroplastfotosinteza (klorofil)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 104pretvorbeplastidovproplastidnediferenciran plastidamiloplastškrobPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidiPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidistena(celuloza)plazmalemakloroplastmitohondrijplazmodezmevakuolajedrcejedroperoksi<strong>so</strong>mgladki ERproplastidnediferenciran plastidkloroplastfotosinteza (klorofil)amiloplastškrobkromoplastkarotenoidiamiloplastGolgijevo telescegrobi ERveziklicitoskeletribo<strong>so</strong>mrastlinska <strong>celic</strong>aSkupne lastnostiobdani z dvema membranama (dvojna membrana)vsebujejo lastno DNA in lastne ribo<strong>so</strong>me; samostojna delitevmed zorenjem <strong>celic</strong>e se razvijejo <strong>iz</strong> proplastidarazlične pojavne (razvojne) oblike ISTEGA organelaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 105Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 106PlastidiKloroplastPlastidiKloroplastsvetlobni mikroskopsvetlobni mikroskopvodna kuga (račja zel)Elodea canadensis?20 µmkloroplast: <strong>iz</strong>raz skovan 1885NalogefotosintezaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 107Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 10818

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidi: kloroplastsvetlobni mikroskopPlastidiKloroplastzunanja membrananotranja membranadvojna membranatilakoidna membrana(vsebuje klorofil) tilakoidnitilakoidaprostorstromagranumgranumtilakoidastromatilakoidagranum(skladovnicatilakoid)stromatilakoidaelektronski mikroskopelektronski mikroskopBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 109Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 110zunanja membrananotranja membranastromatilakoidegranastromazunanja membranazunanja membrananotranja membranastromatilakoidna membranatilakoidagranum stromatilakoidatilakoidniprostorgranumtilakoidakoruza Zea maysstroma tilakoidestenaoljnatelescastromatilakoidna membranatilakoidagranum stromatilakoidatilakoidniprostorgranumtilakoidaškrobno zrnogranum(skladovnicatilakoid)granum(skladovnicatilakoid)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 111stromatilakoidagranum tilakoideBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 112stromatilakoidaPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidi: kloroplastPlastidiKloroplastškrobno zrnov kloroplastuproplastidnediferenciran plastidzunanja membrananotranja membranavodna kuga (račja zel)Elodea canadensisškrobno zrno20 µmbarvano z jodovicokloroplastfotosinteza (klorofil)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 113Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 11419

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPlastidiKloroplast - klorofilPlastidiKloroplastR = -CH 3 : klorofil aR = -CHO: klorofil bNaloga klorofila pri fotosintezi:vsrkanje svetlobne energije inpredajanje vsrkane energijedrugim molekulamR = -CH 3 : klorofil aR = -CHO: klorofil bRichard Willstätter1872-1942nemški kemikWillstätterfotonNobelova nagradaza kemijo 1915“za raziskave rastlinskih barvil,predvsem klorofila”DarwinSchwannSchleidenEngelmannNobelova nagradaab<strong>so</strong>rpcijaLeto 1800 1850 1900 1950Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 1151906-1926 serija člankov okemijski zgradbi klorofilovelektronska prenosna verigaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 116PlastidiKloroplastPlastidiKloroplastfotosintezaobarvanje (nezrelih) plodovfotosintezalistiripeča zlaticaRanunculus acrisfotosintezno stebloBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 117Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 118PlastidiKloroplastPlastidiAmiloplastproplastidnediferenciran plastidškrob =glavna založna snov pri rastlinahNalogezaloga snovi inenergiješkrobno zrnoamiloplastškrobkloroplastfotosinteza (klorofil)obarvanje nezrelih plodovneopaznostBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 119Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 12020

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aStruktura škrobaStruktura škrobaspiralaspiralaamilozaα-glukozaamilozaα-glukozarazvejana verigaamilopektinrazvejiščerazvejiščeBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 121Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 122Škrob in celulozaPlastidiAmiloplastspiralaamilozaα-glukozaškrobno zrnokličnalista50 µmcelulozaβ-glukozamikrofibrila5 cmBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 123hrastdob Quercus roburBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 124barvanjez jodovicoPlastidiAmiloplastPlastidiAmiloplastškrobna zrnav amiloplastuamiloplast(organel)dvojna membrana škrobno zrno50 µmškrobno zrno200 µmkoreninska čepica <strong>so</strong>jeprečni prerez korenineBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 125ripeča zlaticaRanunculus acris<strong>so</strong>ja Glycine maxBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 12621

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPlastidiAmiloplastPlastidiAmiloplastNalogekopičenje škroba - zaloga snovi in energijepreživetje neugognih razmer (zima, suša) in začetekrasti ob ugodnih razmerah(škrob v gomoljih, čebulah, koreninah, lesu in lubju)kalitev mlade rastline (škrob v semenu)10 µmbarvano z jodovicokorenjeDaucus carotaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 127Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 128PlastidiKromoplastPlastidiKromoplastproplastidnediferenciran plastidkromoplastkarotenoidiKaj <strong>so</strong> karotenoidi?amiloplastškrobkarotenoidikloroplastfotosinteza (klorofil)carota (latinsko) = korenjekorenjeDaucus carotaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 129Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 130PlastidiKromoplastPlastidiKromoplastβ-karotenkristal β-karotenav kromoplastu<strong>iz</strong>oprenKarotenoidi:korenjeDaucus carota20 µmkromoplasthidrofobna barvilaosnovna strukturna enota = <strong>iz</strong>oprennetopna v vodi,slabo topna v lipidih,topna v kloroformuBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 131Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 13222

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPlastidiKromoplastKarotenoidiβ-karotenβ-karotenRužičkaWillstätter<strong>iz</strong>oprenKarotenoidiKarotenilikopenLeopold Ružička1887-1976Nobelova nagradaza kemijo 1939“za delo na polimetilenihin višjih terpenih”DarwinSchwannSchleidenEngelmannLeto 19221800 1850 1900 1950Ksantofil<strong>iz</strong>eaksantinBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 133Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 134PlastidiKromoplastPlastidiKromoplast100 µm jedrokristal likopenav kromoplastubela narcisaNarcissus poeticuskristal β-karotenav kromoplastuparadižnikLycopersicon esculentumBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 135Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 136PlastidiKromoplastPlastidiKromoplastvenčni listpovrhnjicaforzicija (Forsythia sp.)forzicija (Forsythia sp.)prečnoBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 137Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 13823

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPlastidiKromoplastPlastidiKromoplastvenčni listpovrhnjicavenčni listpovrhnjicaoljna telesca(vsebujejo rumeno barvilo)zunanja membranaforzicija (Forsythia sp.)forzicija (Forsythia sp.)kromoplastBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 139Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 140PlastidiKromoplastPlastidiKromoplastbuča Cucurbita sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 141Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 142PlastidiKromoplastPrivabljanje opraševalcev20 µmkarotenoidi v kromoplastihzlatica Ranunculuskarotenoidi v kromoplastuBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 143ripeča zlatica Ranunculus acrisBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 14424

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPrivabljanje opraševalcevPomen karotenoidov za človekaSpletna povezava:Bjørn Rørslett: Flowers in Ultraviolethttp://www.naturfotograf.com/UV_flowers_list.htmlčlovekov vidBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 145Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 146Pomen karotenoidov za človekaPretvorbe plastidovWHO: 250 milijonov ljudi trp<strong>iz</strong>a pomanjkanjem vitamina A(neustrezna prehrana)zaradi tega vsako leto 250 000do 500 000 otrok oslepiproplastidzlati riž: gensko spremenjen riž, kikopiči β-karoten v zrnihriž sicer sintet<strong>iz</strong>ira β-karoten vzelenih delih rastline, ne pa v zrnihkromoplastkarotenoidipretvorbeplastidovamiloplastškrobnavadni rižzlati riž (Golden Rice)javna razprava o projektukloroplastklorofiliBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 147Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 148Pretvorbe plastidovPretvorbe plastidovproplastidproplastidkromoplastkarotenoidikromoplastkarotenoidipretvorbeplastidovamiloplastškrobpretvorbeplastidovamiloplastškrobkloroplastklorofilikloroplastklorofiliBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 149Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 15025

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aPretvorbe plastidovPosebnosti rastlinske <strong>celic</strong>ePlastidiproplastidNalogefotosintezakromoplastkarotenoidishranjevanje škroba (založna tkiva)shranjevanje olj (založna tkiva)razpadklorofilapretvorbeplastidovamiloplastškrobkopičenje hidrofobnih barvil (karotenoidi)privabljanje opraševalcev in raznašalcev semen!!!kloroplastklorofiliBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 151Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 152Posebnosti rastlinske <strong>celic</strong>eOljna telescav plastiduv cito<strong>so</strong>luRastlinska oljaBiod<strong>iz</strong>el• obnovljiv vir energije<strong>so</strong>ja Glycine maxamiloplastv semenuškrobno zrnooljnotelescestenaodebeljeno stebloI<strong>so</strong>etes muricataNalogekopičenje maščob(predvsem trigliceridi – olja)• zaestrena rastlinska olja• Rudolf Diesel – avto na arašidovo olje• Nemčija: 50% taksistov uporablja biod<strong>iz</strong>el• direktive EU: do leta 2005 vsaj 2% biod<strong>iz</strong>la, leta 2010 vsaj 5,75%• javni promet, ekološko občutljivejša okoljaseminarska naloga Goriva (2004)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 153Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 154Rastlinska oljaOd kod in Obarvanost zakaj barve rastlin?kloroplastklorofilvakuolaantocianikromoplastkarotenoidivakuolaoljne kapljicetaninioljaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 155Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 15626

Barbara Vilhar: Splošna botanika, PeF, 2005/06Predavanje 3: Rastlinska <strong>celic</strong>aZakaj sta divje in gojeno korenjetako različna?Umetni <strong>iz</strong>borkorenje Daucus carotavrsta (species)navadno korenjeDaucus carotaBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 157Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 158Naloga za samostojno delo 1Izdelaj tabelo, ki prikazuje strukture vrastlinski <strong>celic</strong>i, njihovo zgradbo indelovanje<strong>iz</strong>delek vstavi v mapo s skicami z vajcelična strukturaopis zgradbenalogekloroplast(klorofili)kromoplast(karotenoidi)vakuola(antociani)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 159ribo<strong>so</strong>mBarbara Vilhar: Splošna botanika PeF 160velika in majhna podenota;beljakovine in rRNA<strong>so</strong>delovanje pri sintezibeljakovin v citoplazmiNaloga za samostojno delo 2Izdelaj tabelo, ki prikazuje povezavo medzgradbo rastlinske <strong>celic</strong>e in delovanjemoz. lastnostmi rastline kot organ<strong>iz</strong>ma.<strong>iz</strong>delek vstavi v mapo s skicami z vajznačilnost rastlinske <strong>celic</strong>e<strong>celic</strong>e imajo celično steno in<strong>so</strong> med seboj zlepljene<strong>celic</strong>e vsebujejo kloroplastedelovanje in lastnosti rastlinerastlina je pritrjen organ<strong>iz</strong>em(se ne premika)rastlina je avtotrofen organ<strong>iz</strong>em(sama <strong>iz</strong>deluje organske snovi)Barbara Vilhar: Splošna botanika PeF 16127

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!