kričač05 - RTV Slovenija

Pogovor z Antonom GuzejemDelamo dobro!Kako ocenjujete delo svoje ekipe, vodijin pomočnikov ter seveda programskihdirektorjev Radia in Televizije Slovenijav obdobju, ki sta ga zaznamovalapredvsem uvedba novega televizijskegaprograma TV SLO 3 in (kar zadevazaposlene) nov plačni sistem?Na pogovor smo povabili generalnega direktorja AntonaGuzeja, najodgovornejšega med zaposlenimi na RTVSlovenija, ki se mu bo kmalu iztekel prvi mandat.V minulem triletnem obdobju se je »vhiši« marsikaj spremenilo. Čemu pripisujetenajvečji pomen?Ko sem prišel na RTV Slovenija, nisem bilznan širši javnosti in imel sem predvsemizkušnje z drugih področij dela. Na začetkumandata sem občutil neprijaznost innenaklonjenost nekaterih, predvsem konkurenčnih,medijev, saj so skušali na precejžaljiv način prikazati moje reference:govorili so o funkciji, ki je nikdar nisemopravljal, nikoli pa se ni omenilo, da sembil en cel mandat uspešen direktor ene odslovenskih bank. Kljub takemu začetku jeJavni zavod RTV Slovenija v mojem mandatuuspešno in stabilno posloval. Mislim,da je to najpomembnejše. Je vsekakor priznanjemojemu delu in delu nas vseh.V preteklem obdobju smo se srečevali zizjemno zahtevnimi programsko-produkcijskimi,finančnimi in investicijskimi nalogami.Zadali smo si pomembne cilje indanes lahko z gotovostjo trdim, da smovečino tega uresničili. Seveda je marsikajostalo nedorečeno ali neizvedeno, predvsemzato, ker smo se znašli v kolesju recesije,ko je zelo težko pridobivati prihodke,teža stroškov pa je vedno večja inslabše obvladljiva.Ob dejstvu, da od države – ustanoviteljice(tako od prejšnje kot tudi od sedanje vlade)nismo prejeli prav nobene pomoči, smouspeli realizirati štiriletno pozitivno poslovanje.Morda je tako tudi prav, saj nam takasamostojnost zagotavlja večjo neodvisnostv skladu z zakonom o RTV, s statutom ter zinternimi normativi. Kljub težavam pri povečanjuRTV-prispevka in splošni neugodnifinančni situaciji smo ohranili in obogatiliprogramske vsebine, tudi na račun povečanjaproduktivnosti dela.Kot vsaka organizacija tudi RTV Slovenijasloni na ustvarjalnih, dejavnih in predanihsodelavcih. Njihovo strokovno delona posameznih področjih je vodilo douspeha celotnega podjetja. Dejavnosti generalnegadirektorja sta predvsem združevanjenjihovih znanj in vodenje v smeristrateško zastavljenih ciljev. Z zadovoljstvomugotavljam, da je izbrana ekipa mojihnajožjih sodelavcev, obeh direktorjev inpomočnikov, opravila izjemno delo, takona programskem kot na poslovnem, organizacijskem,kadrovskem in tehničnem področju.Zagotavljanje programskih vsebin,ohranjanje medijske neodvisnosti in zadovoljevanjevse zahtevnejših poslušalcev ingledalcev namreč ni enostavno delo. Tudiprehod na nov plačni sistem je obsežen inzahteven projekt, ki zahteva ogromnostrokovnega znanja, pogajanj in usklajevanj,vodenje kadrovske politike in razvojakadrov pa je dolgoročno zelo pomembnoza razvoj RTV Slovenija. Poudarjamše, da sta uspešna realizacija naložb inproces digitalizacije strateški usmeritvi,brez katerih si prihodnosti sploh ne moremozamišljati, predvsem pa je pomembno,da smo uspeli uresničiti strateške ciljein izpolniti svoje obveznosti do gledalcevin poslušalcev.Zato delo svoje ekipe generalno ocenjujemkot uspešno. Na mnogih področjihsmo dosegli zelo dobre rezultate, celopresežke, obstajajo pa seveda tudi še »rezerve«.Po mojem mandatu bo potrebnonadaljevati nekatere nedokončane projektein naloge. Ekipa deluje homogeno,kar je seveda predpogoj za dobre poslovnein programske rezultate.Program TV SLO 3 je dobil svoje mestov programski ponudbi po dveh letih. Nazačetku mojega mandata smo morali najprejpristopiti k investicijam, tako v parlamentukot tudi »v hiši«, da smo po približnoletu dni pričeli z novim, parlamentarnimprogramom. Pričakovali smo, da bovsaj pri delu stroškov prispevala svoj finančnidelež tudi država, vendar smo bilikmalu postavljeni na realna tla in sedaj4kričač /september 09/

tekst in foto: Darko Korensami, iz lastnega proračuna, v celoti pokrivamovse stroške.V zadnjih mesecih je vaša ekipa snovalastrategijo razvoja v prihodnosti. Gotovoso novosti, o katerih lahko spregovoriteše pred sprejetjem dokumenta, ki boumeščal naš javni zavod v slovenski medijskiprostor.V zadnjih dveh letih smo o strategiji reskar nekajkrat razpravljali; menim, da je sedanjipredlog kar dobra osnova za konstruktivnodebato na seji NS. Zagotavljanam nadaljnji razvoj in ustrezen statusneodvisnega medija ob upoštevanju vsehsvetovnih trendov na področju medijev. Vprimeru spremembe medijske zakonodaje(zakona o medijih in zakona o RTV) bo potrebnoobstoječi predlog strategije prilagoditinovi zakonodaji. Takoj po sprejetju dokumentana NS bo strategija predstavljenacelotnemu kolektivu RTV Slovenija.Zakon o RTV Slovenija nalaga generalnemudirektorju tudi programsko odgovornost.Kako ste sodelovali v pripraviradijskih in televizijskih programovkot človek, ki je prišel »v hišo«brez posebnih izkušenj na tem področju?Pri snovanju programskih vsebin prepuščamskoraj popolno samostojnost insvobodo samoiniciativnim, visoko profesionalnimin predanim programskim managerjem.Pogosto si želim, da bi bilo ševeč zaupanja vrednih tovrstnih strokovnjakov,ki bi z novimi idejami o dopolnitvi inizboljšanju programskih vsebin bistvenovplivali na kakovost programov ter naustrezno dodano vrednost. Sicer pa sem siv teh letih ustvaril dovolj jasno sliko, kakonekateri vodilni posamezniki razmišljajoin delujejo, na katerih področjih bi lahko šekaj storili in kaj lahko od njih pričakujemo.Vsako leto vlagam nemalo energije v pripravokakovostnega plana, saj je le-ta osnovaza dobro delo in doseganje visoko zastavljenihciljev. Pri programskem delu je moja koncentracijausmerjena v racionalizacijo in obvladovanjestroškov, na teh področjih pa je šeprecej "rezerv" in premalo naporov odgovornihza racionalno poslovanje.V času vodenja JZ RTV SLO ste se največkratsrečevali s pomanjkanjem denarjaza nemoteno delo v okviru vsehprogramsko-produkcijskih enot.Zmanj ševanju stroškov in povečevanjuprilivov sredstev ste namenjali največjoskrb. Ocenjujete, da ste bili uspešni?Ocenjujem, da smo ob veliki prizadevnosticelotnega kolektiva večji del sprejetihciljev uresničili in kljub realno manjšemuobsegu razpoložljivih finančnihsredstev ustvarili pozitiven poslovni rezultat,ne da bi posegli v kakovost programskeponudbe. Zdi se mi, da je mnenjevečine, tudi zunaj našega zavoda, pozitivnoin povsem drugačno kot na začetkumandata, kar me veseli. Osebno sicer zdoseženim nisem vedno zadovoljen, saj sipostavljam visoke cilje in kriterije.Kako ocenjujete sodelovanje s Programskimsvetom in z nadzorniki, ki sozelo pozorno spremljali porabo denarja,ki ga »hiša« namenja za razvoj in rednodejavnost?Sodelovanje s Programskim in z Nadzornimsvetom RTV Slovenija je po mojioceni profesionalno in korektno. Z letismo vzpostavili, izhajajoč iz odgovornegain uspešnega dela, visoko stopnjo zaupanja.Nikdar nisem nasprotoval doslednemuspremljanju porabe denarja, predvsem,ko je to svojo nalogo opravljal Nadzornisvet; enako velja za številna poročila,s katerimi smo "polagali račune" oz. omogočalitemeljit nadzor nad porabo, investicijami,kadri itd.Pred nami sta jesen in zima, obdobji, vkaterih se sprejemajo novi programsko-produkcijskinačrti. Bodo zagledaliluč sveta takšni, ki bodo krnilinašo produkcijsko podobo, ali bodolahko odgovorni za nastajanje programovsmeleje načrtovali prihodnost?V mojem interesu je, da uskladimo svoježelje in pričakovanja s finančnimi sredstvi,ki so na voljo. Slediti moramo tudi zahtevam,ki nam jih nalaga zakon, ter hkratizadovoljiti vse zahtevnejše gledalce in poslušalce.To je izjemno težka naloga, vendarsem prepričan, da bomo skupaj zustvarjalci programov našli pravo pot.RTV Slovenija se je lotila podiranja dotrajanestavbe v Ulici Komenskega, najelismo nekaj novih prostorov, kamorsmo za določen čas premestili ustrezneslužbe, gradili bomo nove prostore zatelevizijski informativni program inčaka nas še dobršen kos tehnološkegarazvoja, ki zadeva digitalizacijo. Bomozmogli?Da bi dosegli organizacijsko, tehnično,produkcijsko, kadrovsko in finančno takozahtevne cilje, sta seveda potrebna skupendogovor na ravni vodstva, organov upravljanja,in širši konsenz na ravni države.Lahko smo ponosni na številne investicije,ki so usmerjene predvsem v povečanjeprostorskih kapacitet in v nabavo noveopreme, še zlasti pa so povezane s prehodomna digitalno tehnologijo. V zadnjihdveh letih smo znesek investicij pospešili inskoraj podvojili, da bi zagotovili čim lažjiprehod na digitalni sistem, pri tem pa razrešilitudi večino prostorskih problemov.Gotovo smo sposobni realizirati prav vsenačrtovane naložbe. Med viri financiranjaimamo zagotovljena lastna sredstva, amortizacijoin vrednostne papirje, tako da kreditovne bomo uporabljali. Je pa res, da jelažje investirati, realizirati določeno investicijo,kot jo potem tudi kakovostno in sevedapravočasno aktivirati. Nemalokrat se mitako (v določenih okoljih in okoliščinah)postavlja vprašanje o smotrnosti hitenja.Nameravate Javni zavod RTV Slovenijavoditi tudi v prihodnjem mandatu?Pripravljate, glede na izkušnje, kiste jih pridobili, kakšne spremembe vorganizaciji ter vodenju in upravljanjuzavoda?Moj mandat se izteče čez šest mesecev;pričakujem, da bom takrat vodenje predaluglednemu in neobremenjenemu strokovnjaku,ki bo nadaljeval z nekaterimi dobrozastavljenimi procesi in projekti ter zuspešnim vodenjem RTV Slovenija. Z veseljempa bom sodeloval, če bo izražena takšnaželja, še zlasti na področju finančnegain trženjskega managementa, kjer se počutimnajbolj suverenega in kjer imamdovolj izkušenj, znanja ter pozitivne energije.Javni zavod si tudi v času globalne recesijein finančne krize zasluži dobro vodstvo,ki bo imelo kompas usmerjen v vsesplošnouspešnost in najširše zadovoljevanjejavnega interesa./september 09/ kričač 5

TV programiTV SLO 3Po dobrem letu dni oddajanja 3. programa TV Slovenija, ko se je ekipa spopadala spastmi nove tehnologije, s staro miselnostjo, ki jo je pač težko premagati, je letos začelanadgrajevati programsko shemo, program, audiovizuelno podobo programa: Ciljje, narediti živ, kredibilen in atraktiven program. Vse moči so zdaj usmerjene v kakovostenin zanimiv program.Parlamentarni program TV Slovenija, kiga je država poimenovala TVSLO3, je tretjislovenski nacionalni program, ki pa imavendarle posebno vlogo, saj program v celotipripravljamo in oddajamo digitalno. Nastrežnik, v bistvu na računalnik - se stekajovsi prenosi iz Državnega zbora, iz Evropskegaparlamenta in tudi agencijske noviceiz vsega sveta; iz gradiva novinarji na računalnikupripravljajo prispevke in jih prek digitalnegapredvajanja posredujejo v program.To je velik dosežek, ki pa ga večinapodcenjuje ali pa se sploh ne zaveda, kakopomemben korak je bil narejen v okvirumajhnega uredništva in z razmeromaskromnimi sredstvi, s katerimi se produciraprogram. Dobro leto dni, odkar TVSLO 3 oddaja(od maja 2008), se je torej, s pomočjosistemskih inženirjev in razmeroma maloštevilneprogramsko izvedbene ekipe zgodiladobesedna televizijska revolucija, televizijaje v celoti postala računalnik. Novatehnologija je narekovala nov tehnološkipostopek, nove televizijske poklicne profile,novo organizacijo dela in tako prinesla tudinovo filozofijo, dala televiziji neko svojstvenoidentiteto, ki jo je odmaknila od klasičnegafilma, gledališča in radia. RTV Slovenijaje torej uvedbo parlamentarnega, 3.programa izkoristila za notranjo posodobitev,ki jo bo postopoma širila tudi na drugedele programa, seveda v skladu s potrebamiin posebnostjo posameznih programskihsklopov.Osnova tretjega programa so prenosi zasedanjDržavnega zbora in njegovih delovnihteles, ko je to mogoče. Poleg tega uredništvo,skupaj z Informativnim programom,pokriva tudi drugo pomembno dogajanje vDržavnem zboru, v Državnem svetu in v Evropskemparlamentu.Ko ni zasedanj Državnega zbora, v programdodajamo novice, oblikujemo, posre-6kričač /september 09/

tekst: Ljerka Bizilj, foto: Darko Korendujemo številne informacije, ki prihajajoprek agencij, Informativnega programa vTV hišo in bi ostale neuporabljene, programbogatimo z dokumentarnim programom iztelevizijskega arhiva. Infor macijo, ki jo sicerposreduje Informativni program, skušamorazširiti, osvetliti iz čim več zornih kotov, posredujemopa tudi informacije, ki sicer nateleviziji redko najdejo programski prostor.Program snujemo tudi s pomočjo izkušenjtovrstnih evropskih programov; zahodnoevropskiparlamentarni programi pospešenoiščejo načine, kako tovrstni program obogatiti,kako ga čim bolj približati gledalcem. Vvzhodni Evropi se za zdaj predvsem otepajopolitičnih pritiskov.Program snuje ekipa zavzetih mladih sodalcev,z izkušnjami pa ga bogatijo tudi sodelavciz več novinarskega staža, kot soBranko Maksimovič, Majda Juvan in NinaKomparič.Utemeljitev parlamentarnega kanala• programska bogatitev, vsebine, ki jih druge televizije na Slovenskem nimajo• vseskozi živa TV, ki je druge televizije nimajo• razmeroma racionalna uporaba slikovnih in informacijskih virov, ki že prihajajo naRTV in jih drugi programi ne potrebujejo in ne uporabijo• mogoča boljša postopna profilacija vseh treh programov (mogoča bolj razpoznavnakoncentracija nacionalno pomembnih vsebin na enem programu, npr. naprvem)• zametek informativneg kanala, ki ga je RTV vložila v okviru t.i. multipleksa• povezovanje z Inforamtivnim programom TVS (parlamentrani program postopomaservisira Informativni program s parlamentranimi vsebinami- pod njihovo uredniškoingerenco)• uvajanje digitalne televizije, nove tehnologije, novih poklicnih profilov, nove organizacijedela, uvajanje sodobnih televizijskih trendov, nove miselnosti• pridobivanje evropskih sredstev na račun poročanja o EU in o Evropskem parlamentu(skupaj z Informativnim programom se PP zanje že poteguje)• vključitev v spletno televizijo Evropskega parlamenta• ‘vstop’ v multimedijski prostor• razmeroma majhna sredstva, ki so za takšen program potrebnaTelevizija Slovenija bo tretji program postopomabogatila v skladu s finančnimi,tehničnimi in kadrovskimi možnostmi, pričemer pa računa sčasoma tudi na komercialneprihodke, ki jih omogoča zakon o radioteleviziji.Ker pokriva Evropski parlament,se je mogoče potegovati tudi za t.i. evropskasredstva. Razmisliti pa bo treba navsezadnjetudi o tem, da RTV Slovenija s parlamentranimivsebinami servisira tudi drugeuporabnike. Glede na digitalno produkcijo inoddajanje bi bilo dobro, da bi TVSLO3 oddajaliv novem, 16x9 formatu, kar pa je odvisnood Državnega zbora, ki bi za to moralzamenjati kamere v svojih dvoranah.Dogajanja v Državnem zboru, Državnemsvetu, Evropskem parlamentu TV Slovenijamora programsko pokrivati. Z bornimi sredstvito ni mogoče (kar je razvidno že iz potrebnihsredstev oz. stroškov v času, ko parlamentranegakanala še ni bilo), saj je potrebnoza osnovno delo in dodatno, zaradi nepredvidljivosti,imeti stalno produkcijsko,izvedbeno in programsko ekipo. Ekipo, ki joje smiselno zaposliti tudi takrat, ko dogajanjev DZ, DS in EP ni tako skoncentrirano.Sodelavce je namreč v vsakem primeru potrebnoplačati (četudi bi bili le na standby),saj jih sicer ni mogoče zadržati./september 09/ kričač 7

Tehnični razvoj TV v EvropiHDTV vse hitreje trka na vrataTVB Europe, SMPTE in BKSTS so v začetku poletja organizirali HD Masters 2009 v Londonu.Konference sta se udeležila sodelavca Bojan Boštjančič in Janez Strojan. Bilaje zelo dobro pripravljena in izkoristili smo jo za pogovor o prihodnosti televizije.programski kot tehnični plati. Druge evropskeTV take profile zaposlenih že imajo.«Kaj gledalci pravzaprav pridobijo sHDTV?Predavatelji so namreč udeležence iz vseEvrope s svojimi predstavitvami, predavanjiv ppt obliki in z video ter avdio vložki,popeljali vse od načina priprave prehodana HDTV predvajanje do smernic razvojaHDTV v bodoče. HDTV je kratica za High-Definition TeleVision in pomeni televizijo zvišjo razločljivostjo slike od standardnerazločljivosti pri sistemu PAL (720 x 576točk), ki ga uporabljamo v Sloveniji. Za televizijovisoke razločljivosti HDTV obstajaveč različnih razločljivosti (od 1366 x 768do 1920 x 1080 točk, pa tudi višje) v prepletenem(interlace) in neprepletenem(progressive) načinu. Janez Strojan namje pojasnil:HDTV – kje smo v Evropi»Ob uvajanju HDTV je velika ovira velikfinančni vložek (denar), so pa še drugeovire in sicer osvetljava, scenografija inmaska. Vsaka od njih, če ni izvedena kakovostnoin natančno - se to vidi v sliki (videoformat 16:9, večji ekrani, razločljivost).PriHD je izredno pomembno da obdržimokakovost oz. njeno kontrolo.Slovenija se je pametno odločila, ko seje pri uvajanju digitalne prizemeljske TVodločila za uporabo formata MPEG-4.Odločitev je bila sicer v danem trenutkudražja izbira, zaradi nerazširjenostiopreme, a nam bo na dolgi rok prihranilaponovno menjavo standardov, kar načelomaprej ali slej čaka vse, ki danes uporabljajoMPEG-2. Dilema je le ali ne bibilo bolje vpeljati DVB-T2 namesto DVB-T, kar bi sicer pomenilo probleme, ker zato še ni opreme (tako za oddajanje kotsprejemanje).Kar se opremljenosti s HDTV tehnologijotiče, po mojem mnenju, nismo v samemevropskem vrhu ampak nekje na sredini.Imamo možnost enokamernih snemanj inmontaže v HDTV formatu ter predvajanjena poskusnem HDTV oddajniku, ki pokrivaširšo ljubljansko kotlino. Smo v fazi prenoveprostorov režije S-1 za postavitevopreme HDTV. S-1 bo naš prvi HDTV studio.Del opreme je že nabavljen.Ob tem velja razmisliti o uvedbi novihdelovnih mest odgovornih za HDTV tako poJanez Strojan: «ČB, barvne in HD televizijene bi bilo brez industrije in gledalcev,ki vzpodbujajo produkcijske ljudi pri njihoviustvarjalnosti in želji po novem.HD platforma in novosti na tem področjuomogočajo stalno nadgradnjo, izobraževanjein ustvarjalne možnosti zaprihodnji, kot tudi današnji čas.HD kanali sami po sebi še ne pomenijoHDTV programov (imamo 170 HD kanalovin na njih samo 2 do 3 "resnične" celodnevneHDTV programe).Produkcija HDTV bo v popolnosti zaživela,ko bomo zmožni posneti, montirati inpredvajati vse zvrsti TV produkcije (šport,drame, dokumentarce, novice …). Ob večjiprodukciji različnih zvrsti v HDTV bo večjatudi kvaliteta izdelkov, ker jih bomo lahkomed seboj primerjali in ocenjevali. Eksperimentipri različnih zvrsteh TV produkcijebodo dali rezultate in ugotovitve, kaj lahkododatno ponudimo našim gledalcem. Pritem je zelo pomembno "timsko delo".V HDTV formatu se trenutno predvajanajveč filmov, sledijo dokumentarci inšport.Nakupi HDTV sprejemnikov v državah,kjer že predvajajo v tem formatu strmo naraščajonpr. Nemčija 140420 novih sprejemnikovv dveh mesecih.Gledalci morajo biti obveščeni o spremembah,ki jih uvajamo na TV (izvedli soankete). Spremembe se sprejme ob dodanivrednosti TV produkcije – šele takrat bodonaši gledalci pripravljeni investirati v novosprejemno domačo TV tehnologijo oziromaopremo, ki jo potrebujejo ob uvedbi novosti,da bodo lahko nemoteno spremljaliHDTV programe. Ob tem so jim pri BBC-juponudili začasno brezplačno spremljanjeHDTV programov in tisti, ki so enkrat "okusili"HDTV se niso več vračali na SDTV. »8kričač /september 09/

tekst in foto: Darko KorenKakšno je stanje pri nas, kako dalečsmo s prehodom na HDTV?»Prehod na digitalni način oddajanja pomeni,da oddajnik oddaja multipleks oz.paket televizijskih programov. Tak načinoddajanja ima veliko prednosti: boljša izrabaradio frekvenčnega spektra, možnostkakovostnejše slike in zvoka, možnost dodatnihstoritev, možnost slike z večjo razločljivostjohttp://dvb-t.apek.si/hdtv inmožnost široko zaslonskega formata. Digitalninačin oddajanja je pomenil tudi, da jetreba na novo urediti del radio frekvenčnegaspektra, namenjenega televiziji. Zaraditega je bila leta 2006 v Ženevi konferenca,na kateri so se evropske in nekateredruge države dogovorile o novi delitvi televizijskihkanalov, na katerih se bo oddajaloizključno v digitalni tehniki. Eden odsklepov konference je tudi ta, da se v Evropinajkasneje v letu 2015 preneha z analognimoddajanjem.Zakon o digitalni radiodifuzijiwww.uradni-list.si/_pdf/2007/Ur/u2007102.pdf določa v Sloveniji prehod nadigitalno televizijsko oddajanje in izklopvseh analognih televizijskih oddajnikov dokonca leta 2010.Prav televizija visoke razločljivosti HDTVskupaj s široko zaslonskim formatom 16:9prinaša najbolj opazno razliko v primerjaviz analognim televizijskim oddajanjem, kiga poznamo že desetletja. Prva poskusnaoddajanja televizije visoke razločljivostiHDTV lahko spremljamo z oddajne točkeŠance (pokrivanje širšega območja Ljubljane),kjer lahko na 26. kanalu spremljamopoizkusna HDTV oddajanja RTV Slovenija.«Kako bo s sliko, zvokom, če vemo, da jeob visoki ločljivosti zlasti s slednjimnajveč težav?»Po zagotovilu strokovnjakov s področjaHDTV trenutno ni problemov s sliko, je pa80% problemov v HDTV, z zvokom. Pojavljase zamujanje med sliko in zvokom – sinhronostAV signala. Težave so tudi z nivojiglasnosti kjer je razlika med posameznimiprogrami tudi do 40dB. Predvidevajo, dabo standard za zvok 5.1 postal Dolby E.Predlagajo veliko vaj in preizkusov, da bopotem manj težav z uporabo 5.1 zvoka.Glede na te podatke bo potrebno okrepititako produkcijsko kot strokovno skupinoza zvok na TV Slovenija.«Za sam prehod v novo tehnologijo nastajanjain oddajanja bo potrebno zagotovoveliko vaje. Nam bo uspelo kakovostnopripraviti tudi kadre ob spoznanjih, danam za sprotni razvoj vedno primanjkujedenarja?Seveda so potrebne vaje, vaje in vaje,tako na področju slike (osvetljava, scenografija,maska, kadriranje …) kot zvoka. Toje poudarjala večina predavateljev, poznavalcevHDTV.Z opremo, ki jo imamo na voljo v RTVSlovenija (oz. smo jo že kupili in jo mogočeše ne uporabljamo v HDTV produkciji)opravimo razne številne preizkuse oz. se sto opremo spoznajmo (postanimo eksperti)saj jo bomo tako kasneje, v neposredniprodukciji, do popolnosti izkoristiti.Sodelavce je potrebno izobraževati na žekupljeni opremi, tako programske kot tehnične.Opremo je potrebno preveriti tako,da zvemo, če odgovarja obljubam proizvajalcain našim pričakovanjem.«Poleg samih vaj bo seveda treba bitizlasti pozoren pri nabavljanju ustrezneopreme. Nekaj opreme že imamo, nekajjo bomo v prihodnje tudi kupili.Kaj svetujejo evropski strokovnjaki?»Sodelovati na takšnem seminarju nesme biti samo želja posameznika, ampaknuja za Javni zavod RTV Slovenija. Aktualneinformacije in znanje strokovnjakov,ki področje HDTV obvladajo, je potrebnoslišati in izkoristiti. Naslednjič bi se moraltakšnega seminarja udeležiti tudi tehničnidirektor RTV Slovenija, ker se je govorilotudi o določeni primerjavi opreme, nabaviopreme in strategiji razvoja tehničneopremljenosti v bodoče.Strokovnjaki zelo poudarjajo pomembnosttimskega dela. Pred nabavo in odločitvijoo izbiri opreme je nujno testiranjeopreme različnih proizvajalcev. Potrebno jeupoštevati povratne informacije končnihuporabnikov opreme, pred odločitvijo zanakup dodatne enake ali podobne opreme.Glede na 50% višje cene opreme zaHDTV v primerjavi z SDTV, so stroški zavzdrževanje te HDTV opreme, zelo narasli.«Uvajanje standardov v produkcijo slikein zvoka visoke ločljivosti bo torej krepakzalogaj za RTV Slovenija. Bomozmogli?»Jasno začrtana pot – strategija tehničnegarazvoja RTV Slovenija in dejansko finančnostanje (Javnega zavoda in ostalihvpletenih v razvoj radiodifuzije v Sloveniji)močno vplivata na možni oziroma začrtanirazvoj RTV Slovenija na tem področju.Ne dvomim v sposobnost naših tehničnihin programskih strokovnjakov na tempodročju. Potrebno nas bo le bolje organizirati,določiti odgovorne za HDTV po programskiin tehnični plati in na koncu bomozmogli tudi ta zalogaj, kot smo zmogli žemarsikaterega pred tem. »/september 09/ kričač 9

Naš radiotekst in foto: Tatjana PircMisija Harmonija 1. programaRadia Slovenija in Slovenske vojskeDarja Švajger na Misiji Harmonija1. program Radia Slovenija je poleti v vojaški bazi Villaggio Italia(Kosovo) pripravil odmevni koncert Big Banda Orkestra Slovenskevojske z izvajalci Alyo, Darjo Švajger in Rudijem Gasom, prireditevpa je povezovala simpatična Tina Gorenjak. Koncert z naslovomMisija Harmonija smo neposredno prenašali na 1. programu in jedobro razgrel vojake v bazi in poslušalce pred radijskimi sprejemniki.Projekt je bil velik programski, organizacijski in logistični izziv.To je bil prvi tovrstni medijski dogodek v kateri izmed vojaških bazzveze Nato.Alya je še posebej navdušila italijanske vojakeTina Gorenjak v elementu10kričač /september 09/

Radio nad oblakifoto: Tatjana PircKoncert iz naših krajev na Kredarici15. avgusta je 1. program Radia Slovenija pripravil nenavadenkoncert, saj je del programa potekal v Studiu 14, kjer je bil s svojimisogovorniki in glasbenimi gosti voditelj Janez Dolinar, drugidel ekipe in nastopajočih pa se je podal (peš!) na Kredarico, odkoder se je po vsej Sloveniji slišalo veselo planinsko vzdušje.Tonski mojster Matjaž Culiberg je našel pravo frekvenco: 1. programVedno Prvi!Tehnik Stane Košmerlj-Šibica je najprej kot gams priplezal na Kredarico,potem pa je - za dober radijski prenos - splezal še na streho.Na Kredarici je program povezovala Tatjana PircCitrar Tomaž Plahutnik, baritonist Marko Kobal in tehnik ViliNatlačen med tonsko vajo za planinski Koncert iz naših krajev.V zadnji številki Kričača smo omenili tudi nadvse odmevnoprireditev ob 30. obletnici oddaje Še v torek obujamo spomine.Ob navajanju nastopajočih je pomotoma izpadel LadoLeskovar, ki je seveda tudi sodeloval v oddaji, zapel pa je znamenito- Poslednji vlak. Ali kot pravi Dragan Bulič, ki je voditeljoddaje od samih začetkov,: »To kar je Lado posnel, jeDragan zavrtel.«/september 09/ kričač 11

naša letaBoris MaljevacBoris Maljevac se je rodil v Brkinih, v vasici Ostrožno Brdo. Od tam izvira kar pet novinarjev,kljub temu, da je vas tako rekoč odrezana od sveta. Prvi novinarski poskusisegajo še v zgodnja srednješolska leta. Dopisoval je v revijo Antena, ki je bila v tistihčasih zelo priljubljena, sodeloval je tudi s Primorskimi novicami.Evropsko prvenstvo v rokometu leta 2004. Snemalec Stevo Vujič inBoris.Leta 1972 je odšel na študij na Fakulteto za politologijo, sociologijoin novinarstvo v Ljubljani. »Na FSPN sem prišel v turbulentnihčasih za fakulteto, ko so odstavljali zahodno usmerjene profesorje.To so bili Janez Jerovšek, Tine Hribar, Veljko Rus… Na študijnovinarstva sem prišel s štipendijo Radia Koper. Bil sem žedokaj samozavesten kot novinar, saj sem pri osemnajstih, devetnajstihletih že imel kar precej izkušenj. Leta 1971 je na RadiuKoper umrl športni novinar Niko Župan in pred mano se je odprlorazburljivo obdobje radijskega športnega novinarstva. Spomnim seprvega prispevka, ko se me italijanski kolegi poslali na profesionalniboksarski dvoboj v Studio Triglav v Porto rožu. Ker nisem imelizkušenj, so mi pokazali nagro, potenciometer, gumbe za snemanje,in pot pod noge. Moram povedati, da tega prispevka oziromaintervjuja s poklicnim italijanskim boksarjem nisem nikdar slišal,saj smo ga odstopili italijanskemu športnemu uredništvu.« Medštudijem je v drugem in tretjem letniku, leta 1974 in 75, delal naRadiu Študent v aktualno politični redakciji, kjer je bil celo urednikuredništva.»V času, ko je začela razpadati študentska organizacija, sem kotnovinar Radia Študent iz Beograda poročal o ustanovnem kongresuZveze socialistične mladine Jugoslavije. S študentskega zornegakota je to bil pričetek svinčenih časov, saj so oblasti razpustileneposlušno študentsko organizacijo«Na FSPN je zaključil študij novinarstva z diplomsko nalogo izmednarodnih odnosov. »Prejel sem republiško priznanje DruštvaOZN, ker sem tedaj kot prvi v Jugoslaviji prevedel vse resolucije osvobodnem pretoku informacij, sprejete v OZN.«Začetki televizije KoperPo študiju je odšel na služenje vojaškega roka, ob vrnitvi pase je znašel sredi vrenja zaradi nastajanja Televizije Koper. »Naradijskem področju se je že začel uveljavljati Val 202, v Kopru paje bilo manj razumevanja za svobodnejše oblike radia, zato me jepritegnila televizija. »Leta 1978 smo bili na slovenskem programuTelevizije Koper štirje novinarji in legendarna tajnica uredništvaNeva Nikolič, poročena Grižonič. Drago Mislej, Božo Marinac in jazsmo se namreč pridružili dotedanjemu novinarju Vladu Ostrouški,ki je edini med nami doživel pričetek slovenskega televizijskegaprograma v Kopru 10. februarja l976. Bili smo prva zasedba»Odprte meje«, televizijske oddaje v slovenskem jeziku, ki je pokrivalaobmejni kulturni prostor s poudarkom na življenju slovenskemanjšine v zamejstvu in italijanske pri nas. Najprej so oddaje potekaleenkrat tedensko, pozneje dvakrat in se vse bolj širile, pogostopa smo menjavali tudi programske pasove.«Januarja 1989 se je uredništvo slovenskega programa TV Koperzdružilo z dopisništvom TV Ljubljana. Prvi odgovorni urednik jepostal Srečko Kavčič. Pričelo se je novo obdobje velikih sprememb.»Dvakrat tedensko smo se vključevali v regionalni program TVLjubljana. Prešli smo na nacionalno mrežo in hkrati oddajali naregionalnem signalu TV Koper preko Nanosa. V skupnem uredništvusem nadaljeval z delom na številnih novinarskih področjih: vnotranji politiki, gospodarstvu, v mednarodnih odnosih, ekologiji,sociali, v športu. Ni mi bil tuj noben novinarski žanr. Z režiserjemSamom Milavcem sva že v 80. letih pripravila dokumentarec»Dolina gradov« v porečju reke Reke, s katerim sem se na svoj načinoddolžil svoji rojstni pokrajini. Spominjam se tudi odmevnegadokumentarca o portoroškem igralništvu, ki je bilo takrat tabutema in za katerega je montažer Andjelko Dokić dobil nagrado nafestivalu montažerjev JRT. Ko sem na prelomu osemdesetih vdevetdeseta leta prevzel uredniško mesto dveh oddaj »Studia 2«na regionalnem pasu TV Ljubljana, smo kot uredništvo mordadosegali ustvarjalni vrh. Program je bil precej svobodomiseln, zazrtv zaščito državljanskih pravic in svoboščin. Bili smo prvo slovenskotelevizijsko uredništvo, ki je odpravilo tako imenovano »tonskozanko«, zamik v emitiranju programa in, denimo, iz Gorice v živoomogočili domobrancu Vinku Levstiku, da pove svojo resnico odogajanjih med drugo svetovno vojno. To je bilo še pred osamosvojitvijoSlovenije.«V osemdesetih letih je Boris na TV Koper že pripravljal prveoddaje na športnem področju. Najprej posebno rubriko v času, koso bili nogometaši Kopra v drugi zvezni ligi, kasneje, med nastopiv medrepubliški ligi, pa je v sodelovanju z režiserjem oddajeDariom Kavaličem urejal »Rumeno modri tednik«. Rad se pohvali,da je NK Koper imel najbolje televizijsko pokrito športno pot v12kričač /september 09/

tekst: Jože Skoktedanji Jugoslaviji, saj je TV Koper poročala z vseh tekem nogometnegakluba Koper v drugi jugoslovanski in medrepubliški ligizahod.V osemdesetih letih je Boris Maljevac veliko poročal o mednarodnemdogajanju, zlasti o delovanju na območju skupnosti Alp inJadrana, kjer je padala nevidna »železna zavesa« med socialističnoin zahodno družbeno ureditvijo. Vrhunec novinarskega poročanjaiz tujine je doživljal ob 10. letnici skupnosti Alpe Jadran vBenetkah, potem pa je zopet prešel na notranjepolitično področje.Odprta meja je bila v pravem pomenu besede.»Začetno obdobje slovenskega uredništva Televizije Koper jezaznamovalo sodelovanje z Agencijo Alpe Adria v Trstu pod vodstvomBoga Samse. Bilo je čudovito obdobje sožitja, zanesenjaštvain novinarskega zorenja z jasnim ciljem : postavljati mostove medmanjšino in matico, ki je prav ob slovenski zahodni meji dobesednoodpirala mejo. Kot mladi novinarji smo čustveno odkrivalizamejsko slovensko stvarnost in z njo seznanjali domovino inskupno državo Jugoslavijo.«»To je bilo zanimivo obdobje zaradi zorenja, osebnostnega inpoklicnega. Spominjam se, da smo šli med Porabske Slovence in vPrekmurje in v dveh dneh posneli dve polurni dokumentarni oddaji.Naši gostitelji so se čudili, kako nam je to uspelo s štiričlanskoekipo v tako kratkem času. Ne dolgo tega je namreč tam snemalaekipa TV Ljubljana. Posneli so polurno oddajo, vendar v enemtednu, v ekipi pa je bilo več kot dvajset ljudi. Oddaji smo dali naslov»Pojaj mi, pojaj čeren kous«, po ljudski pesmi, ki nam jo je na harmonikozaigral starejši domačin blizu sedemdesetih let. Drugidokumentarec je pripovedoval o dvojezičnosti med madžarskomanjšino pri nas.«Boris se spominja tudi svojega prvega TV prispevka. »To je bil'raport' izpred Luke Koper. Besedilo sem v kamero na pamet povedalpred kontejnerjem. Ker sem imel tremo- močno je pršil tudi dežOb 25. letnici oddaje »Odprta meja« leta 2001. Od leve . VladoOstrouška, Boris, Božo Marinac, Elen Batisa Štader in Drago Mislej.Pred oddajo »Športna mreža«. Aleš Koršič, direktor RK Cimos Koper,Boris, Dario Kavalič in Jadranka Mičič.- sem bil nekoliko napet, preveč sem gubal čelo. Med pripravo prispevkapa me je montažer Andjelko Dokić prestrašil, da mora večinofilmskega posnetka vreči v koš. Obdržal je le nekaj uvodnihsekund mojega govora, vse ostalo pa je podložil z arhivskimi posnetkiLuke Koper. Na moje veselje je bil tako prispevek povsem vredu in nekaj posebnega za čase, ko so novinarji svoj prispevekobičajno prebrali brez javljanja s prizorišča.«Uredništvo slovenskega programa TV Koper je imelo konecosemdesetih, na začetku devetdesetih let močno novinarsko ekipo.»Odgovorni urednik je bil Srečko Kavčič, novinarji in uredniki pa sobili Janko Tedeško, Danijel Božič, Vlado Ostrouška, Darja Zgonc,Vida Gorjup Posinkovič, Barbara Volčič Lombergar, Iztok Presl, SaraJovič, Edi Fatur.«Prijetnih spominov Borisu Maljevcu ne manjka, čeprav se načrtiniso vedno izšli po pričakovanjih. V zgodnjih devetdesetih letihje bil leto dni v.d. odgovornega urednika uredništva slovenskegaprograma Televizije Koper, vendar si po razpisu mesta s tedanjimdirektorjem TV programov Janezom Lombergarjem nista segla vroko za izpeljavo celotnega mandata, čeprav je Boris užival polnopodporo članov uredništva. Bolj živi so delovni utrinki novinarskegazorenja na terenu. V osemdesetih letih je pripravljal prispevek oMiroslavu Vilharju ob okrogli obletnici narodnostno buditeljskihtaborov. »Na mestu, kjer je nekoč potekal tabor, je ostal le še stolpin murva. Snemalec Vlado Zavišič je posnel vse možne podrobnosti:mravlje, lubje, deblo, odpadlo listje, okrušeno zidovje, sence -kot filmsko gradivo za triminutno reportažo. V prispevek smo vživo med predvajanjem z video miksom vnesli še tri obledele fotografijeo taborih iz preteklosti in iz nič je nastala privlačna reportaža.«Pred osamosvojitvijo Slovenije je Boris pripravljal prispevek natemo zaostrenih mednarodnih političnih odnosov. Pred stavbokoprskega sodišča so posneli razgibano kamnito skulpturo, iz arhivapa izbrali šokantne posnetke vojnih grozot in s slikovnim prekrivanjemobeh v živo pripravili odmeven prispevek. Še odgovorniurednik Srečko Kavčič se je čudil, od kod takšna ustvarjalnost.«Za Svet RTV je v času osamosvojitve Slovenije Boris Maljevacpredsedniku Rudiju Šeligi predstavil zasnovo televizijskega pokrivanjaenotnega slovenskega kulturnega prostora. Šlo je za zamiselo nadgradnji koncepta koprske »Odprte meje« in povezovanjematice z zamejskimi Slovenci. Regionalni center Koper bi televizij-/september 09/ kričač 13

naša letatekst: Jože Skoksko pokrival zamejske Slovence v Italiji in na Hrvaškem, Maribor paPorabske in Koroške Slovence, vezna nit v domovini pa bi bilo sožitjevečinskega naroda z italijansko in madžarsko manjšino pri nas.Šeligo je bil sprva navdušen, a se je kmalu ohladil, ko se je moralsoočiti s stvarnostjo,saj je politika želela iz centra, iz Ljubljaneusmerjati in obvladovati ves medijski prostor. Zamisel o krovnizvezi med Koprom, Mariborom in Ljubljano je tako klavrno padlav vodo, zasebne televizije pa so kmalu zavzele prazen prostor.Zdaj rastemo nekako stihijsko in nas vsaka politična opcijapošteno premeša, kar je povezano z izgubo dolgoročne razvojnevizije. V Kopru smo organsko rasli, potem so konec osemdesetih letukinili zamejsko agencijo Alpe Adria. Izgubili smo ustvarjalni mostdo slovenske manjšine v Italiji,kasneje so nas tesno vpeli v regionalnoprodukcijo TV Slovenija, zdaj pa tja do devetdeset odstotkovprogramov pripravljamo predvsem za nacionalno TV mrežo. Po enistrani je to dobro, ker smo navzoči na vsem slovenskem ozemlju,po drugi strani pa nimamo dovolj lastnega regionalnega programain izgubljamo dragocen stik z okoljem. Krčijo nas programsko,finančno in kadrovsko.«Že zgodaj poročal o športnih tekmovanjihSprva je šport pokrival ob koncu tedna, povsem ljubiteljsko, neda bi bil za to posebej plačan. »Leta 1992, ko je prevzela mestoodgovorne urednice Barbara Volčič Lombergar, sem se povsemposvetil športnemu novinarstvu, kjer vztrajam tudi danes koturednik oddaje 'Športna mreža'. Preživljam burne čase vzponov inpadcev. Sem sodi tudi začasna prekinitev oddajanja oddaje Športnamreža zaradi varčevalnih ukrepov. Na programu je ni bilo dobradva poletna meseca, zaradi burnega protesta okrog petdeset primorskihšportnih društev in klubov pa je bila znova uvrščena vprogram. Pred kriznim varčevanjem jo je oblikovalo več kot desetstalnih zunanjih sodelavcev, zdaj so ostali le še trije.«V »Športni mreži« so že pred leti prek spletne strani oddaje medprvimi televizijskimi mediji iskali stik z navijači, ki so s svojimi zapisanimimnenji sooblikovali vsebino oddaje. Že od osamosvojitveSlovenije Televizija Koper pokriva vse tekme primorskih nogometnihprvoligašev, ves čas pa tudi izbira najboljšega igralca in strelca,ki ju ob koncu tekmovalne sezone nagradi med promocijskošportno-glasbeno oddajo,ki ima najdaljši staž v slovenskem televizijskemprostoru.Četudi se že več desetletij kot novinar ukvarja s športom, gavodstvo nikdar ni poslalo na kako večje mednarodno tekmovanje,kot so olimpijske igre, svetovno ali evropsko prvenstvo. »Bil pa semna mednarodnih tekmah primorskih klubov, denimo rokometaševhrpeljskega Gold cluba in Cimosa Kopra, košarkarjev SloveniceKoper, vaterpolistov Rokave Koper, nogometašev Kopra, vedno napovabilo klubov«, kar nekoliko skrušeno pripoveduje sogovornik.Potoval v prostoru za prtljagoPred osamosvojitvijo Slovenije je bil kot novinar na sejmu vLyonu v skupini politikov in gospodarstvenikov. »V Smeltovemletalu je bilo na poti nazaj mesto le v prostoru za prtljago. Zaradiodmevnosti dogodka in krepitve mednarodnega ugleda Slovenijeso želeli, da bi bil prispevek o njem še isti dan na TelevizijiLjubljana. Dejansko sem ga pripravil, med vožnjo nazaj pa semkošarkarska ekipa RTV Koper – tudi z Borisommoral v repu letala držati v rokah kose prtljage, da sem se splohlahko usedel.«Skoraj ves čas zaposlitve je bil Boris dejaven v sindikatu in vsamoupravnih organih. Ko je bil predsednik delavskega sveta TVKoper je vztrajal pri pripravi internih aktov o nagrajevanju. »Vdobrem letu dni smo storili vse, kar je bilo potrebno. Ker pa smobili edina organizacijska enota na RTV Ljubljana, ki smo pripraviliustrezno pravno podlago za nagrajevanje po delu, tega v zavoduni bilo moč takoj izpeljati. Kljub temu sem ponosen, saj smo dokazali,kaj zmore mali, odrinjeni Koper.«Že ves čas je zelo dejaven v raznih športih in družabnih dejavnostihzavoda. Na športnih igrah RTV centrov Jugoslavije sta imelaTelevizija in Radio Koper svojo ekipo, tudi zaradi ugleda, ki jo jeimel center z manjšinskim programom. Ekipa je bila zelo uspešna,kljub temu da je bilo tedaj na TV Kopru zaposlenih le okoli sedemdesetljudi. »Ves čas smo bili v vrhu športnih iger RTV centrov - vkošarki, nogometu, streljanju in kegljanju. V zgodovino JRT-ja smose zagotovo zapisali z odmevno organizacijo iger leta 1986 vPortorožu. Sprva bi morale biti v Ankaranu, a so se gostiteljizapletli z dvojnimi rezervacijami hotela Adria, zato smo si izborilinadomestno lokacijo Portorož pod zelo ugodnimi cenami.Udeleženci iz vse Jugoslavije so se čudili, kako lahko bivajo v mondenemPortorožu za današnjih petindvajset evrov na dan.«V sindikat je Boris vključen že desetletja, tudi danes je sindikalnizaupnik uredništva slovenskega programa TV Koper.»Socialno partnerstvo ima več vzponov in padcev zaradi nesoglasijmed zaposlenimi in vodstvom. Pogovarjamo se ogromno, premalopa je posluha za izgovorjeno. Če bi se poslušali, bi marsikajpametneje in hitreje rešili.«Boris se že vse življenje ukvarja s športom. V delovnem obdobjuje sodeloval kot tekmovalec v malem nogometu in košarki naigrah RTV centrov, bil je tudi član košarkarskega moštva RTV Koper,ki je osvojilo naslov medijskih prvakov Slovenije. V osnovni šoli sobili v nekdanji Jugoslaviji med najboljšimi v atletiki, v srednji šolipa prvaki v rokometu in malem nogometu. »Nikoli nisem igral navrhunski ravni, saj za kaj takega ni bilo dovolj priložnosti. Za vsepač ni časa. Pomembnejši je zdrav duh v zdravem telesu«.14kričač /september 09/

in memoriamTomažu Simonuv spominTomaž je bil sodelavec in prijatelj. Obojeskupaj in oboje hkrati. Večkrat je rekel, dasmo radio ljudje, da se je treba veliko pogovarjatiin družiti. Tomaž, vedno poln idej otem kako bi lahko izboljšali svet, je napolnilvsak prostor, v katerega je vstopil. Bil jeocean, globok, včasih miren, še večkrat razburkan.Radio ga je imel rad tako kot je imelTomaž rad radio. Tisti radio, ki se ne začne inPrišli - OdšliODŠLI V JUNIJU 2009PPE TV SLOVENIJAJAKOB BARTOL – inženir magnetoskopaALEŠ BELAK – TV in filmski snemalecMILAN DEKLEVA – urednik programaANTON PREGRAD – zvokovni tehnikMILAN TUTTA – področni planerPPE RADIO SLOVENIJAANDREJ LENIČ – glasbeni redaktorPPE RC KOPER-CAPODISTRIARADENKO HRVATIN – zvokovni tehnikPPE RC MARIBORTOMAŽ ŠORLI – sistemski inženir informatikSPLOŠNE SLUŽBELEON MOSTEK – receptor VEKONOMIKA POSLOVANJASILVA GRUDEN – finančni referent VIPODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVN.ZOFIJA SMOLIČ – strokovna sodelavka za trženjeTEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGSREČKO LONČAR – tehnik strojni energetikPRIŠLI V JUNIJU 2009PPE TV SLOVENIJABOŠTJAN DORNIK - realizator predvajanjaPODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVN.ANDREJA GORJUP - sodelavka za trženjeODŠLI V JULIJU 2009PPE TV SLOVENIJANADA BRVAR – oblikovalka maskeKATARINA IVANUŠIČ – realizatorka specialistkaJOŽE PAKIŽ ARKO – operativni inženirPPE RADIO SLOVENIJATADEJ HRUŠOVAR – glasbeni producentTANJA FAJON – novinarka komentatorkaPPE RC KOPER-CAPODISTRIABORISLAVA ARKO – turnusna urednicaBORIS KRALJ – urednik oddajOE ODDAJNIKI IN ZVEZESAMO ŠTER – operativni inženirSAŠA IVANOVIČ – oddajničar specialistFRANC OCEPEK – oddajničar specialistkonča v pisarni in studiu, to je bil Tomaževradio, ki živi med ljudmi in dela za ljudi. NašTomaž je za seboj pustil velik ustvarjalniopus – bil je odličen radijski voditelj, glasbeniurednik, ki je glasbo živel, jo prepoznavalkot sestavni del bogatenja življenja in jo vvsej raznoterosti predstavljal drugim. Bil jepronicljiv novinar, urednik, kritik, publicist.Veselili smo se tudi izida njegovega literarnegaprvenca, ki bo, upamo, zagledal lučsveta, saj smo ta njegov projekt zadnjihmesecev dolžni uresničiti.Življenje, ki ga je živel hitro, ni bilo vednoprijazno z njim, pred veliko preizkušenj ga jepostavilo, a Tomaž se je iz vseh težkih razmerin problemov – kot Feniks - dvignil iz pepela,s še večjo ustvarjalno močjo in novimi načrti.Ali, kot je zapisal Haruki Murakami vTomaževi najljubši knjigi Kafka na obali: …»Ko boš izstopil iz viharja, ne boš isti kottakrat, ko si vstopil v vihar. To je pomen tegaviharja.« In v tej isti knjigi najdemo misel, kinas v tem trenutku vsaj za hip potolaži:»Končno zaspiš. Ko se zbudiš, si del novegasveta.« V svoji življenjski drami je Tomaž igralne le glavno, ampak tudi najbolj karakternovlogo. Ni veliko takih, Tomaž! Zato bomomorali odslej brez tebe iskati odgovore navprašanja: smo premalo pogumni, neiskreni,preveč papirnati, neodločni?Tomaž Simon in Zmago Frece, sodelavcain dobra prijatelja, sta si kar nekaj časa dopisovalatako, da sta razmišljala o izbranihbesedah in pojmih. Med njimi je bila tudibeseda epitaf. Tako je Zmago ustvarilnagrobni napis, za katerega je Tomaž dejal,da mu je z vsako črko pisan na kožo:»O, človek, ki si hodil mimo vseh čudesživljenja, spomin te naj ne zapusti, ne pozabi.Za teboj - prihajaš spet ti. Z besedo imenovan,z imenom ožigosan. Prezrt boš odmočnih, šiban z zakoni medzvezdij. Naj tetvoja blodnja nauči spoštovanja. Bolje bošspal, ko ti bo dano, in govoril z zvoki, zaradikaterih si nosil živo krono. V spomin živim,dokler so še.«Dragi Tomaž, pogrešali te bomo tudi zato,ker ti ni bilo vseeno. In mnogi bomo, čepravvemo kaj se je zgodilo, še vedno čakali, dapridirjaš izza vogala in rečeš: »Kdaj greva nakavo?«Sodelavci in prijateljiZahvalaOb smrti mojega brata se iskrenozahvaljujem sodelavcem Biroinvesta inostalim sodelavcem za izraženo sožalje,sočutne besede, darovano cvetje,nesebično pomoč in spremstvo na njegovizadnji poti.Elsner MarijaSREČKO ROVŠEK – oddajničar koordinatorANDREJ PALČEC - oddajničarPRIŠLI V JULIJU 2009PPE MULTIMEDIJSKI CENTERTOMAŽ DRNOVŠEK – inženir produkcijskih sist.ODŠLI V AVGUSTU 2009PPE TV SLOVENIJAVILJEM TIBOR LIPPAI – mojster zvoka VII (I)JOŽE REHBERGER – rekviziter mojsterPPE RADIO SLOVENIJAJOŽE BONČA – novinar specialist analitikTATJANA VIRANT – tajnica uredništvaPPE RC KOPER-CAPODISTRIAMARJAN LEŠNIK – področni planerTEREZA MATOŠ – glasbena redaktoricaPRIŠLI V AVGUSTU 2009PPE TV SLOVENIJAAMALIJA JELEN MIKŠA – novinarka urednica/september 09/ kričač 15

jubilejtekst: D.K., foto: Luka Ovčar20 let Studia CitySredi poletja je oddaja informativnega programa Televizije Slovenija Studio Citypraznovala 20 let, častitljivi jubilej pa jo uvršča med oddaje z najdaljšim stažem naTeleviziji Slovenija.Studio City je vselej slovel po svoji drugačnosti tako glede izboraobravnavanih tem kot tudi načina njihove obravnave. Vednoponuja drugačen zorni kot pogleda na novice in goji drzne novinarskepristope k različnim tematikam. V določenem obdobju jeslovel tudi po odkritih provokacijah in pozivih k mobilizaciji javnosti(npr. odprti mikrofon na Prešernovem trgu, plakat politika naPrešernovem trgu s pozivom, naj ljudje pridejo vanj metat paradižnike).Združeval je glasbene dogodke s svojo vsebino (npr. koncertPublic Enemy pred 10. obletnico oddaje s plakati, na katerih jepisalo »Studio City mobilizira državne sovražnike«), podeljeval jesvoje glasbene nagrade bumerang, odkrival tabu teme, prepovedaneteme, se gibal na robu sprejemljivega, zastavljal neprijetna innenavadna vprašanja ...V 20-letni zgodovini obstoja Studia City so se med njegoveustvarjalce med drugim zapisala Igor Vidmar (poleg Marcela Štefančičaše edini pri oddaji od začetka), Špela Predan, NelaMalečkar, Andrej Košak, Jonas Žnidaršič, Jožica Brodarič, ZvezdanMartič, Jure Longyka, Špela Šipek, Ervin Hladnik Milharčič, NadaVodušek, Mojca Menart, Darja Groznik, Peter Vezjak, Igor Ž. Žagar,Iztok Aberšek, Katja Škoberne, Vlasta Jalušič, Sašo Podgoršek, IgorZupe, Miša Molk (imela je denimo samosvoje intervjuje – slovit jena primer tisti s Kučanom, v katerem ga sprašuje, ali gleda pornofilme), Miha Dovžan, Tadej Čater, Aleksandra Resman, MikaCimolini, Mateja Medvedič, Maja Vardjan, Jana Lutovac Lah,Damjana Bakarič, Suzana Lovec, Katja Šeruga, Jerca Legan, JedrtJež, Lucija Bošnik, Petra Pogorevc, Barbara Bizjak, Saša BanjanacLubej, Jernej Špende, Darja Maček, Nika Vistoropski, Jernej Kolenik,Esad Babačič, Boris Černi, Špela Kasal, Barbraba Kelbl, Denis Papič,Sonia Trošt, Nina Urbančič in še mnogi drugi.Marcel ŠtefančičEkipa Studia CityMiša Molk16kričač /september 09/

projektitekst in foto: Darko KorenDan D – Dan 2022. program Radia Slovenija, Val 202, želi vsako leto širši javnosti ponuditi enega glasbenihpresežkov leta. V letošnjem letu 2009 bo to Dan 202. Nadaljuje in nadgrajujenamreč tradicijo, ki so jo začeli leta 2002 z združitvijo skupine Siddharta in Simfoničnegaorkestra RTV Slovenija, tudi takrat z dirigentom de Villiersom.Dan 202 je trajal sicer 2 dneva, 13 in 14. septembra v Križankah,da gre za resnični programski in koncertni presežek pa je bilo videtiže po interesu, ki so ga zanj pokazale medijske hiše. Na naširadijski strehi so namreč pripravili novinarsko srečanje s članizasedbe Dan D in vsemi, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi koncertao katerem bo zagotovo v prihodnje veliko slišati. Tokratpokažimo le kako se da izkoristiti sicer zapuščeno streho za velikmedijski dogodek./september 09/ kričač 17

planinci, kegljačiKegljači RTV prvakiNa fotografiji je moštvo KK RTV SLOVENIJA: čepita Franc PAVLIČ in Maks MERELA, stojijo paod leve proti desni Tone GORINŠEK, Miha MILOŠEVIČ, Ljubo MILOŠEVIČ, Franc GREGORC inToni LATERNER. Manjkajo Franc KRIVEC, Štefan ZAVEC in Nace ROKAVEC.V okviru RTVjevskega športnega društvazelo uspešno deluje kegljaški klub RTVSlovenija, ki tekmuje v ligah ljubljanskekegljaške zveze. V minuli sezoni smo seizkazali saj smo bili najboljši v 2.ligi LKZ inse kot prvaki uvrstili v višjo - prvo ligo .Po izjemno zanimivem tekmovanju smo vodločilnem dvoboju premagali najhujšetekmece KK Ljubljana in postali prvaki -sicer z enakim številom točk, a boljšo razlikov set točkah. V novi sezoni, ki se začneto jesen, se bomo tako borili v močni prviljubljanski ligi, naš cilj pa je obstanekoziroma uvrstitev v sredino lestvice.Poudariti je treba, da smo v primerjavi zdrugimi tekmeci kegljači KK RTV Slovenijapravi zanesenjaki, saj zaradi pomanjkanjafinanc sami plačujemo večino treningov,potovanja in stroške sodnikov. Uživamospoštovanje kot izjemno homogeno inpravo športno moštvo z veliko dobre voljein pozitivne energije. Sodelujemo tudi naštevilnih kegljaških turnirjih, kjer dostojnozastopamo barve našega zavoda in smodosegli že tudi nekaj opaznejših uvrstitev.Ena od značilnosti ekipe je visoka starostkegljačev, saj smo verjetno najstarejšemoštvo. Radi bi v svoje vrste privabili novekegljače, zlasti mlajše, saj se bo zaobstanek v prvi ligi potrebno še kakopotruditi. Če se nam želite pridružiti,pridite ob petkih ob 14-ih na kegljiščeMaksa Perca na Kotnikovi ulici, kjer imamotreninge pa tudi tekme, kadar smodomačini.Aktivni planinciRTVLep planinski pozdrav in varen jesenskikorak vsem bralcem Kričača želijo člani PDRTV, ki so se tudi letošnje poletje nekajkratpodali v gore. Tokrat je skupinska fotografijanastala na Debeli peči nad Pokljuko, vosrčju Julijskih alp, več kot 2000 m visoko.18kričač /september 09/

azvedriloEDEN OD BEATLESOV(PAUL)VZDEVEK DIRKAČAAGOSTINIJAKRAJ NASARDINIJITUDIŽ. IMEŠVEDSKAFILMSKAZVEZDA(GARBO)POLTEMASODELAVKA NA SLIKIUREDITEVOBRAZAZLIČENJEMSTAROIME ZAŠPIJONAROKERHENDRIXGL. LEVOSLIKONATOVBAZA VSEVERNIITALIJIMANJŠAKMEČKASOBAČRKI MEDV IN Š VABECEDITUJEŽ. IME(IZ: DITE)ANGLEŠKOPIVOGL. MESTOBABILONIJEUNITEDNATIONSKARLIARHARVOJAŠKIPAKTNAŠNEKDANJINAPOVE-DOVALECSLAVNOEGIPČANSKOARHEOLOŠKONAJDIŠČESESTAVILJOŽEPETELINAM.FILMSKIIGRALEC(DANNY)J. AMER.DREVO,OREHRešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite najkasnejedo 15.10.2009 v uredništvona naslov: RTV SLO, Kolodvorska2, 1550 Ljubljana, (KRIČAČ). Izžrebaninagrajenci za pravilnerešitve dobijo: 1. nagrada: 3 kaseteali zgoščenke ZKP, 2. nagrada:2 kaseti ali zgoščenkiZKP, 3. nagrada: 1 kaseta alizgoščenka ZKP; Rešitev prejšnjekrižanke: ALENKA DAKIČ. Tokratsmo izžrebali: 1. NAGRADA: KatjaOsredkar - osn. sredstva knjigovodstvo,Celovška c.185, 1000Ljubljana, 2. NAGRADA: RihardŠoper, Paderšičeva 23, 8000Novo Mesto, 3. NAGRADA: PeterRudl, Pameče 76, 2380 SlovenjGradecDOLGSLONOVČEKANPREBIVALCINEKDANJEKARNIJEZGORNJEOKONČINEKOVINSKI IZDELEKŽELJKOKOZINCKDOR SEZANIMAZA KAJPRETRGAGA ZMAGO-VALECTEKA- - -KARENINAHIMALAJSKOGOVEDOKRAJ VDALMACIJIJANEZPODOMAČEPODTIPIČNOMADŽARSKOŽ. IMEASTRONAVTARM-STRONGJO BOSTEREŠILI DOKONCA?MESTO VBLIŽINIMILANA100ALBERTPAPLERGL. MESTOŠVICEKričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vprašanjein uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.Bill Gates lovi ribe in ujame zlato. Hoče jo vreči nazaj v vodo, ko zlata ribica reče:»Ej, kaj pa tri želje?«Bill pa nazaj nejevoljno:»V redu, no, kaj bi rada...«Ribič je v Ljubljanici ujel zlato ribico in ji rekel:»Spustim te, če mi izpolniš eno željo!«»Izpolnila ti jih bom več, samo ne vračaj me v to umazano reko!«»Da bi le bilo čim prej Silvestrovo!« reče zlata ribica sotrpinki v akvariju. »Za Silvestrovo potrebujejo najino posodo za bovlo in spetbova lahko plavali v banji!«/september 09/ kričač 19

aznotekst in foto: Darko KorenSvet delavcev RTV SlovenijaS svojo dejavnostjo Svet delavcev po participacijski pogodbi z vodstvom javnega zavoda RTV Slovenija prispeva k skupnim razvojnimprizadevanjem na vseh področjih. Potem, ko smo predstavnike v ta organ izvolili in so izmed izbranih za predsednika imenovaliDejana Guzelja, so opravili že nekaj sej in se seznanili z aktualnimi težavami v hiši, tokrat objavljamo skupinsko fotografijo članovSveta delavcev, da bomo vedeli kdo vse zastopa interese zaposlenih v javnem zavodu RTV Slovenija.Novinarji v BolgarijiSlovensko novinarsko zastopstvo, med njimi iz naše hiše tudi Darja Zgonc in Darko Koren, se je udeležilo letošnjega teniškega novinarskegasrečanja v Varni v Bolgariji. V ospredju sicer športne prireditve, slovenski tenisači vsako leto, podobno pa je bilo tudi letos, v tekmovalnemdelu pobero nekaj svetovnih naslovov, so bila tudi delovna stanovska srečanja. Novinarji namreč pogosto razpravljajo o poklicnihtežavah. Letos so posebno skrb namenili vse pogostejšemu piarovskemu delovanju tako imenovanega korporativnega komuniciranja,ki vključuje marsikje po svetu tudi nekakšno vsiljevanje izlepotičenih podob zainetesiranih javnosti, hkrati pa se medijskim hišamzapira dostop do informacij, ki bi javnost resnično zanimale.20kričač /september 09/