SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

najbijesodijo v bolniško oskrbo. Tveganje je največje pri dolgodelujočih preparatih sulfonilsečnine, med katerimi prednjačiglibenklamid, s 50 % večjim tveganjem v primerjavi z drugimisekretagogi. Meglitinidi, ki imajo kratko delovanje inodmerjanje z obroki, so manj tvegani. Metformin, akarbozain inkretini (zaviralci DDP-4 ter GLP-1 mimetiki) v monoterapijine povzročajo hipoglikemije. Pri blagi hipoglikemiji je učinkovitukrep zaužitje hrane, ki vsebuje glukozo. Sama glukoza(odmerek 10 do 20 g) je najbolj priporočljiva, vendar pa tudivsaka hrana, ki vsebuje podoben odmerek glukoze, povečakoncentracijo glukoze v krvi. Učinek se pokaže v 10 do 15minutah. Dodatek beljakovin k ogljikovim hidratom v hranine ovira njihovega učinka, dodatek maščob pa ga zmanjša;čokolada zato ni primerna. Pri hudi hipoglikemiji je učinkovitaintravenska uporaba glukozne raztopine. Injiciramo tolikoraztopine, da se bolnik zave.Učinek glukagona ali glukozne raztopine je kratkotrajen,zato se hipoglikemija lahko ponovi. Priporočljiva je ponovnameritev glukoze v krvi po 15 in po 60 minutah. Pri hudihipoglikemiji, ki je posledica sulfonilsečnine, je treba kljubučinkoviti takojšnji intervenciji bolnika hospitalizirati. Kadarse bolnik po hudi hipoglikemiji ne zave kljub korekciji glukoze vkrvi v normalno ali hiperglikemično območje, je vzrok zoženezavesti drug, ne hipoglikemija (lahko je možganska kap ipd).Kadar huda hipoglikemija traja dlje kot štiri ure, je možnapohipoglikemična okvara zaradi možganskega edema. Hudahipoglikemija lahko za nekaj tednov poslabša sposobnostzaznavanja hipoglikemije, zato je smiselno bolniku, ki je utrpelhudo hipoglikemijo, za nekaj tednov po njej priporočiti manjstroge glikemične cilje.KRONIČNI ZAPLETI - NAJVEČJA TEŽAVADanes so kronični zapleti največja težava diabetikov in soglavni vzrok njihove umrljivosti. Želja o čim bolje urejenemusladkorju pa je včasih hoja po robu. Intenzivna obravnavaglikemije je povezana z bistveno večjim tveganjem za hipoglikemijo.Metaanaliza raziskav pri bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 2, pri kateri so večinoma z inzulinskim zdravljenjemželeli doseči zelo nizko vrednost HbA1c s ciljemzmanjšanja tveganja za srčno-žilne bolezni, je ugotovila 2,5-krat večje tveganje za hudo hipoglikemijo. Vzročna povezavani povsem jasna, lahko so škodljivi učinki pri že tako ali takovisoko ogroženi populaciji, vendar akutna hipoglikemijalahko povzroči številne nenormalnosti, ki razložijo nenadnosmrt ali akutni koronarni dogodek, povezan s hipoglikemijo.Poleg motnje repolarizacije prekatov, kar lahko povzročihudo motnjo srčnega ritma, obstaja cela vrsta vnetnih,protrombotičnih in vazokonstriktornih učinkov, ki posebnoob že obstoječi endotelni disfunkciji lahko sprožijo akutenishemični žilni dogodek.Pogosta samokontrola lahko prepreči marsikatero hipoglikemijo,bolnik mora seveda mnogo vedeti o sladkorni bolezniin jo mora znati sam uravnavati. Zelo koristno je ne skrivati, daste diabetik, saj vam ljudje iz okolice lahko pomagajo. Svojcemrazložite znake hipoglikemije in jih naučite pomoči. Pri sebiimejte vedno kocke sladkorja in izkaznico sladkornega bolnika.Ne hodite sami po samotnih poteh in ne plavajte dalečod obale. Nikoli ne vozite avtomobila na tešče in izogibajtese alkoholnim pijačam. Če ne morete jesti, si zmanjšajte odmerekzdravila, nikoli pa ga ne opustite popolnoma.TVEGANJE JE MOGOČE ZMANJŠATIVsako hipoglikemijo poskušajte razvozlati, če vzroka nenajdete, se posvetujte z zdravnikom. Pogoste in hude hipoglikemijelahko povzročajo določene okvare na možganih,zato se jim skušamo izogniti, toda ne na račun slabo urejenesladkorne bolezni oziroma visokega sladkorja. Vsakemu bolniku,ki prejema antidiabetična zdravila, moramo zagotovitiustrezno edukacijo (izobraževanje) za primarno in sekundarnopreprečevanje hipoglikemije. Hipoglikemija je lahko pri bolnikus sladkorno boleznijo resen problem. Pomembno je, dase bolniki, ki jo doživljajo, o tem neovirano pogovarjajo s svojimzdravnikom. Pri številnih bolnikih je ob skrbni obravnavimogoče zmanjšati tveganje hipoglikemije, vendar le, če setudi zdravnik zaveda tega problema.Kar 37 odstotkov bolnikov je poročalo o hipoglikemiji meddelom in 12 odstotkov med vožnjo avtomobila. Hipoglikemijalahko povzroči smrt, zato je po mnenju strokovnjakovnujno izobraževanje bolnikov o simptomih hipoglikemije,saj se pojavlja kar približno pri četrtini bolnikov s sladkornoboleznijo tipa 2.Podatkov o hudih hipoglikemijah za sladkorne bolniketipa 2 v Sloveniji nimamo, poročanje o njih pa ni zadostno.Načeloma velja, da naj bi vsak bolnik, ki prejme zdravilo, kilahko povzroči hipoglikemijo, poznal ta pojem in kako se kaže,v katerih situacijah to lahko pričakuje, kako pojav prepreči inkako naj ravna, ko se hipoglikemija pojavi. Rezultati raziskaveso pokazali tudi, da številni bolniki ne poznajo vzrokov hipoglikemije:45 odstotkov jih ni vedelo, da hipoglikemija lahkonastane že zaradi izpuščenega zajtrka, 54 odstotkov pa jihni vedelo, da k hipoglikemiji lahko prispeva tudi intenzivnatelesna dejavnost. Bolnike, posebno tiste, ki se zdravijo zinzulinom, je treba izčrpno seznaniti z vzroki hipoglikemije, znjenim prepoznavanjem, s samopomočjo za njeno prekinitev.Priporočamo jim, naj se izogibajo okoliščinam, ki so povezanez večjim tveganjem za hipoglikemijo, o tem pa je treba poučititudi svojce oziroma skrbnike bolnika.Več kot polovica vprašanih bolnikov s sladkorno boleznijotipa 2 ne ve, da hipoglikemijo lahko povzročijo določenazdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, skoraj četrtinapa jih je menila, da zdravnik nima nobene možnosti, da bijim pri tem pomagal. Vendar pa je 80 odstotkov vprašanihzdravnikov odgovorilo, da bi svojim bolnikom s sladkorno boleznijotipa 2 spremenili shemo zdravljenja, če bi jim ti poročalio simptomih hipoglikemije. Rezultati raziskave kažejo, da jetreba izboljšati dialog med bolnikom in zdravnikom. Večinazdravnikov v tujini (85 odstotkov) je navedla, da bi bilo izjemnokoristno, če bi imeli več informacij in virov, s katerimi bilahko svojim bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 pomagaliprepoznati hipoglikemijo in ob njej ukrepati. Poleg tega je 60odstotkov bolnikov povedalo, da bi bilo izjemno koristno alizelo koristno, če bi se o hipoglikemiji večkrat pogovarjali ssvojim zdravnikom. Pri nas imamo srečo, saj imamo na razpolagoveliko ustrezne literature za bolnike in za zdravnike.Po vsaki hipoglikemiji je treba analizirati, zakaj je nastala inkaj se iz tega lahko naučimo, da se neprijetni položaj ne biponovil. Le dobro izobražen in samozavesten sladkorni bolniks stalno možnostjo samonadzora in z ustrezno modifikacijosvoje terapije ob pomoči zdravnika svoj krvni sladkor lahkooptimalno uravnava.39SRCE 2011.indd 39 12.4.2011 17:29:28