SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

zasrceMožganska kapMOŽGANSKA KAP JE NAJPOGOSTEJŠA AKUTNA NEVROLOŠKA BOLEZENPiše: doc. dr. Tanja HojsFabjan, dr. med.,specialistka nevrologinjaMožganska kap je nenaden nastanek nevroloških simptomovin znakov, ki nastanejo zaradi zapore ali razpoka krvne žile vmožganih in posledične ishemije možganov ali krvavitve vanje.Klinična slika je raznolika in je odvisna od mesta možganskekapi. Pri bolniku se lahko pojavijo izguba motoričnega nadzora(ohromelost ene ali več okončin), spremenjeno občutenje, motnjeravnotežja, prizadetost zaznavanja in duševnih sposobnosti,motnje govora, v najhujših primerih pa tudi koma in smrt.Možgani predstavljajo le 2 odstotka telesne teže, porabijo papribližno 20 odstotkov kisika in približno enako količino energije.Za to je potreben kar se da stalen možganski krvni pretok, ki jeuravnavan preko mehanizmov avtoregulacije. Pomembno jetudi, da imamo arterijski, funkcionalno povezan krog na bazimožganov, imenovan “circulus arteriosus cerebri” (Willissi). Taomogoča oskrbo območij možganov s slabo prekrvavitvijo vprimeru pomembnih zožitev ali pri popolni zapori možganskiharterij.Pojavnost možganskožilnih bolezni je velika in je po svetu zelorazlična. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za leto 2001 jepojavnost možganske kapi v Sloveniji 232/100.000 prebivalcevna leto, kar pomeni 4716 bolnikov na leto. Možganska kap jenajpogostejša akutna nevrološka bolezen in je na drugem mestukot vzrok smrti v svetu ter je vodilni vzrok invalidnosti. Pojavnosts starostjo narašča, še posebno po 65. letu starosti. Poznano je,da se tveganje za možgansko kap po 55. letu starosti vsakih 10let podvoji. Zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo porastštevila bolnikov z možganskožilnimi boleznimi. Podatki kažejo,da so možganskožilne bolezni v svetu in tudi v Sloveniji vednovečji problem. Tveganje za možgansko kap je večje pri moškihkot pri ženskah, po 80. letu starosti pa je pogostejša pri ženskah.Možganskožilne bolezni so bolezni možganov, ki so posledicažilne okvare. Žariščne nevrološke izpade žilnega izvora, ki trajajomanj kot 24 ur, imenujemo prehodni ishemični možganskožilninapad (tranzitorna ishemična ataka - TIA). Ishemična možganskakap nastane zaradi zapore možganske žile, ki povzroči prekinitevpreskrbe možganskih struktur s kisikom in glukozo, temu pa sledinepopravljiva okvara. Vzroki za zaporo arterij so različni. Žilnazapora lahko nastane zaradi aterosklerotično spremenjene krvnežilne stene, na kateri se razvije strdek, ali pa zaradi zagozditvestrdka iz srca ali večje žile. Možganska kap je lahko tudi posledicakrvavitve v osrednje živčevje. Glede na mesto krvavitvepoznamo subarahnoidno krvavitev, pri kateri se zgodi vdor krviv subarahnoidni prostor, ter znotrajmožgansko krvavitev, prikateri kri vdre v možgansko tkivo. Najpogostejše spremembena možganskih žilah so posledica nezdravljenega ali slabozdravljenega povišanega krvnega pritiska. Krvavitev te vrstese najpogosteje pojavi pri bolnikih srednjih let in pri starejših.Znotrajmožganska krvavitev pa je lahko tudi posledica žilnihnepravilnosti, kot so arteriovenska malformacija ali anevrizma,to se pogosteje dogaja pri mlajših bolnikih. Po podatkih raziskavkar 88 odstotkov bolnikov prizadene ishemična možganska kap.Znani so številni dejavniki tveganja za možgansko kap. Nadoločene dejavnike tveganja lahko vplivamo z zdravim načinomživljenja in z zdravljenjem, razlogi so lahko povišan krvni pritisk,atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, motnje metabolizmalipidov, bolezen koronarnih arterij ter asimptomatska bolezenvratnih arterij. Znani pa so tudi dejavniki tveganja, na katerene moremo vplivati z zdravljenjem, mednje spadajo starost,spol, rasa ter družinska obremenitev. Skupino tako imenovanihvedenjskih dejavnikov tveganja predstavljajo kajenje, fizičnaneaktivnost, čezmerno pitje alkohola, nezdrava prehrana in/alidebelost. Pogosto imamo pri istem bolniku sočasno prisotneštevilne dejavnike tveganja, vključujoč povišan krvni tlak, sladkornobolezen ter motnje metabolizma lipidov. Med novejšedejavnike tveganja uvrščamo tudi kronično ledvično bolezen.Bolniki s kronično ledvično boleznijo predstavljajo visoko rizičnoskupino za možgansko kap in tudi za srčnožilne dogodke.Uspešnost zdravljenja ishemične možganske kapi je odvisnaod hitrega ukrepanja. Pomembna je zgodnja prepoznava znakovbolezni, saj je časovno okno za trombolitično zdravljenje(raztapljanje strdka) omejeno na tri ure. Preden se odločimoza trombolizo, morajo bolniki izpolnjevati kriterije za tovrstnozdravljenje. Pri bolnikih, ki so preboleli ishemično možganskokap, priporočamo antiagregacijsko zdravljenje. Med zdravili senajpogosteje uporablja acetilsalicilna kislina (Aspirin), ali kombinacijaacetilsalicilne kisline z dipiridamolom s prilagojenimsproščanjem (Asasantin retard) ter klopidogrel (Plavix). Obantiagregacijski terapiji za preprečevanje ponovne možganskekapi je nujno tudi zdravljenje ugotovljenih dejavnikov tveganjaza možganskožilne bolezni. Če je bil vzrok ishemične možganskekapi srčna embolija, je potrebno antikoagulantno zdravljenje.Pri ugotovitvi simptomatske hude zožitve notranje vratnearterije pa se priporoča širjenje zožene žile (karotidna angioplastika)z vstavitvijo žilne opornice. Ta omogoča uspešnoširitev pri več kot 90 odstotkih karotidnih zožitev. Tveganje zazaplete je majhno. Karotidna angioplastika je manj invazivna kotoperativno zdravljenje in čas hospitalizacije je pomembno krajši.Ker možganska kap poseže v bolnikovo življenje ter puščabolj ali manj izražene trajne posledice, je zelo pomembnopreprečevanje njenega nastanka. Predvsem se moramo zavedatiresnosti problema možganskožilnih bolezni in stremeti knjihovemu preprečevanju. Pomembno je vplivati na dejavniketveganja, na katere imamo vpliv, saj je kakovost življenjapo možganski kapi občutno slabša. Sem sodi spremembaživljenjskega sloga, prehrambnih navad in zdravljenje oziromaizključevanje dejavnikov tveganja.34SRCE 2011.indd 34 12.4.2011 17:29:172011-14414_VSZ