SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

zasrceKronična obstruktivnapljučna bolezen ni samobolezen pljučIN KAJ LAHKO ZA PREPREČITEV NASTANKA IN NAPREDOVANJA TE BOLEZNI NAREDIMOSAMI? PRAVZAPRAV VSE!Piše: asist. mag. Jurij Regvat,dr. med.,specialist pnevmologKronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezen,pri kateri se pojavi zapora dihalnih poti in ni docela odpravljiva.To se zgodi zaradi bolezenskega vnetnega odziva pljuč navdihavanje škodljivih delcev ali plinov, največkrat zaradi vdihavanjacigaretnega dima. Zapora dihal predstavlja oviro pripretoku zraka, kar bolniki občutijo kot dušenje in pomanjkanjesape. Z leti zapora večinoma pospešeno napreduje, težavepa so vse hujše. Bolezen ima kroničen potek s spremljajočimiakutnimi poslabšanji (hitro nastalo ojačanje simptomov), kiso posledica bakterijskih in/ali virusnih okužb dihal, hujšeonesnaženosti zraka, v 20 do 30 odstotkih primerov paostane vzrok poslabšanja neznan.Pljuča bolnika s KOPBNa KOPB moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40let, ki ga duši, pogosto kašlja in izkašljuje. Kadilci sami temtežavam pogosto ne posvečajo pozornosti in jih imajo za“normalne”, češ: ‘’Seveda kašljam in izkašljujem, to je zato,ker kadim.’’ Zaradi tega ostaja bolezen, sploh v začetnihfazah, ko je učinek prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši,pogosto neprepoznana. Diagnozo bolezni lahko postavimole s spirometrijo (z meritvijo pljučne funkcije) pri pulmologu,s čimer potrdimo zmanjšan pretok zraka iz pljuč zaradi zaporedihalnih poti. Po vrednostih, izmerjenih s spirometrijo,bolnike tudi razvrstimo v eno izmed štirih stopenj bolezni(blaga, zmerna, huda, zelo huda).Astma je podobna bolezen, ki prav tako povzroča zaporodihalnih poti in dušenje ter piskanje, vendar je ta zapora leobčasna, ob poslabšanjih. Ob primernem zdravljenju (naprvem mestu so pri tem glukokortikoidi) so bolniki praktičnobrez težav, česar pri KOPB ni. Tudi pljučna funkcija je, za razlikood bolnikov s KOPB, v vmesnem času med poslabšanjinormalna.KOPB IN PRIDRUŽENE BOLEZNIBolniki s KOPB imajo slabšo kvaliteto življenja. Pogostojih duši, slabše zmorejo napore, povečana je tudi umrljivost.Še leta 1990 je bila KOPB šesti najpogostejši vzrok smrti,ocene za leto 2020 pa napovedujejo, da se bo povzpela natretje mesto.Pri bolnikih s KOPB ugotavljamo, da se pogosteje kot prikadilcih brez KOPB (in seveda pogosteje kot pri nekadilcih)pojavljajo nekatere druge bolezni. Vnetje iz pljuč oziromavnetni odgovor pljuč na cigaretni dim se namreč pogostoprenese na celotno telo. V napredovalih fazah bolezni sobolniki pogosto kahektični, shujšani.Štirikrat pogostejši je pljučni rak, dvakrat večja je verjetnostsrčne kapi, srce je obremenjeno in začne popuščati. Pogostaje osteoporoza, ki je deloma posledica starosti bolnikovin pričakovanega upada kostne gostote, a je pospešenazaradi same bolezni (slabša gibljivost, kajenje, nizka telesnamasa, vnetje) in zdravljenja, pri katerem med poslabšanjipogosto uporabljamo glukokortikoide. Pojavi se lahko tudislabokrvnost, kar bolnika dodatno oslabi, pogostejša jesladkorna bolezen. Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavljatudi tako imenovani sindrom apneje v spanju, ki se kažes pogostim nočnim prenehanjem dihanja med spanjem,smrčanjem in s povečano dnevno utrujenostjo. Pogoste pa32SRCE 2011.indd 32 12.4.2011 17:29:14