SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

zasrceNovosti v zdravljenju atrijskefibrilacijeATRIJSKA FIBRILACIJA ALI PREDDVORNO MIGETANJE JE NAJPOGOSTEJŠA OBSTOJNAMOTNJA SRČNEGA RITMA (ARITMIJA), PRIZADENE ENEGA DO DVA ODSTOTKA LJUDIOZIROMA KAR DEVET ODSTOTKOV BOLNIKOV PO 80. LETU STAROSTIPiše: asist. Viljemka Nedog,dr. med., specialistkainterne medicineNa evropskem kardiološkem kongresu v Stockholmu septembralani so bile predstavljene nove smernice zdravljenjaatrijske fibrilacije (AF). Društvo za srce in ožilje za Maribor inPodravje je v prostorih mariborske univerzitetne knjižnice napobudo predsednika prim. Mirka Bombka, dr. med., specialistainternista, na to temo organiziralo dve predavanji - prvo jebilo namenjeno predstavitvi te motnje srčnega ritma laikom,bolnikom, drugo pa novostim pri zdravljenju.Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje jenajpogostejša obstojna motnja srčnega ritma (aritmija),prizadene enega do dva odstotka ljudi oziroma kar devetodstotkov bolnikov po 80. letu starosti. Z njo se spopadaveč kot šest milijonov Evropejcev; predvidevajo, da bo čez50 let dvakrat več bolnikov z AF zaradi daljše življenjskedobe prebivalstva v razvitem svetu.Kot pove že ime, ta motnja ritma nastaja v levem srčnempreddvoru (levem atriju), na mestih, kjer se vanj izlivajopljučne vene. V 90 odstotkih se pojavlja pri bolnikih z bolnimsrcem, bodisi zaradi bolezni zaklopk, dolgotrajne arterijskehipertenzije (zvišanega krvnega pritiska), po vnetju srčnemišice, zaradi bolezni koronarnih arterij (žil, ki prehranjujejosrce), pa tudi pri presnovnih motnjah, kakršna je motnja vdelovanju žleze ščitnice, ali pri športnem srcu. Le v 10 odstotkihse pojavlja pri strukturno normalnem srcu (srcu, ki imanormalne velikosti votlin, normalne zaklopke in normalnokrčljivost ter debelino srčne mišice). AF lahko sproži zaužitjealkohola - tak napad AF so poimenovali “popraznični sindrom”.To je motnja srčnega ritma, ki običajno sama po sebiv trenutku nastopa bolnika življenjsko ne ogroža (razen prinekaterih pridruženih boleznih srca), če pa neredno in hitrobitje srca traja dalj časa, lahko povzroči srčno popuščanje,kar bolnik občuti kot manjšo telesno zmogljivost, zadihanostpri vsakdanjih opravilih, lahko se ponoči prebuja zaradi težkesape, otekajo mu noge.Ob atrijski fibrilaciji v srčnih votlinah (v levem preddvoru)radi nastajajo krvni strdki (trombi), ki so najpogostejši vzrokishemične možganske kapi (možganska kap, ki nastanezaradi zapore arterije, ki prehranjuje del možganov, s krvnimstrdkom). Njene posledice so od prehodne motnje govorain negibljivosti polovice telesa do trajne invalidnosti ali celosmrti. Poznamo več oblik atrijske fibrilacije, od takšnih, ki sepojavljajo v napadih, paroksizmih (paroksizmalna atrijskafibrilacija) in minejo spontano (same od sebe, brez zdravljenja),do trajnih oblik (kronične AF), ki brez zdravil za urejanjehitrosti bitja srca, ali zdravil za urejanje samega srčnega ritma(antiaritmikov), ali celo uporabe udara električnega toka(elektrokonverzije) ne minejo.Pri vseh oblikah AF je najpomembnejše, da ocenimobolnikovo tveganje za ishemično možgansko kap. Pri temupoštevamo njegovo starost, spol in pridružene bolezni,kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srčnopopuščanje, že prebolela možganska kap, bolezni velikih arterij.Najpomembnejša dejavnika tveganja sta prav starost inprebolela možganska kap, zato smo pri teh bolnikih posebnopozorni, da prejemajo tako imenovano antikoagulantno terapijo(zdravila, ki preprečujejo nastanek strdkov, ali kot bolnikirečejo po domače, da jim “redčijo kri”).Ker pa je to zdravljenje, kot bi hodili po zelo ozkemgorskem grebenu, s katerega lahko padeš na stran, kjer tedoleti ishemična možganska kap (s strdkom povzročena),ali na drugo stran, kjer te ogroža krvavitev od koderkoli (izprebavil, sečil ali celo možganska krvavitev, kar imenujemohemoragična možganska kap), moramo skrbno spremljatibolnika v antikoagulantni ambulanti. Takšna ambulanta je vUniverzitetnem kliničnem centru v Mariboru na oddelku zatransfuzijo. Bolnikom v rednih presledkih pregledajo krvnivzorec in določijo, ali je čas strjevanja krvi ustrezno podaljšan,ter mu prilagodijo odmerek antikoagulantnega zdravila.Obetajo pa se nova zdravila, ki imajo po velikih raziskavahpredvidljiv antikoagulantni učinek in ne potrebujejo laboratorijskegaspremljanja in prilagajanja odmerkov ter prehrane.Zdravilo Warfarin, ki ga zdaj prejema večina bolnikov, jenamreč antagonist (nasprotnik) vitamina K, zato mora bolnikjesti hrano z nizko vsebnostjo le-tega, da ne zniža učinkazdravila. Tudi v Sloveniji je takšno novo zdravilo, učinkovinaDabigatran, že na voljo v lekarnah in bo verjetno sčasomapogosteje predpisano.30SRCE 2011.indd 30 12.4.2011 17:29:02