SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

najbijeOb četrtkih sem bila v ambulanti zabolnike, ki imajo vstavljen LVAD (leftventricular assistant device - podpornisistem za levi prekat). To je črpalka, ki seuporablja pri bolnikih s srčno odpovedjokot premostitev do presaditve srca alikot trajna terapija pri bolnikih s srčnoodpovedjo, ki za presaditev srca nisoprimerni. LVAD lahko pridobi dragocenčas za bolnika, ki čaka na presaditev,njegovo srce pa je močno oslabljenoin sicer morda ne bi vzdržalo do presaditve.Ta črpalka se vstavi kirurško. V levisrčni prekat vstavijo cev, ki potegne kriiz prekata v črpalko, ta pa pošlje kri vaorto (velika žila, ki gre iz levega srčnegaprekata). Tako kri teče po telesu kljubslabemu delovanju levega prekata, kise ne more več zadovoljivo krčiti. Bolnikje po posegu in okrevanju odpuščendomov, črpalko nosi ves čas ob sebi vtorbici. S tem je zagotovljena sprejemljivakakovost njegovega življenja medčakanjem na presaditev. Naprava me jenadvse navdušila s svojimi razsežnostmiuporabe, z izboljšanjem počutja in sposobnostibolnikov.BOLNIK JE CARTrudila sem se čim več pogovarjatiz bolniki, saj je komunikacija v mediciniizredno pomembna. Všeč mi je bilo,da se tamkajšnji zdravniki tega dobrozavedajo. Vsakemu bolniku so stisniliroko in se mu predstavili. Vedno so predstavilitudi nas, študente. Za bolnika sosi vedno vzeli čas.Posebno se mi je vtisnil v spomin dan,ko smo dopoldne študenti izvedeli, da sepripravlja presaditev srca. Ves dopoldansmo nestrpno čakali, stokrat preverjali,ali se je že začelo. Nato smo ob petihzaključili uradni delovnik. Presaditevse še vedno ni pričela. S kolegom svaodšla domov, na hitro pojedla kosilo inse vrnila v bolnišnico okoli sedme urezvečer. Zunaj je bilo vse zelo mirno, naulicah ni bilo skoraj nikogar več.Prvič sem videla kaj tako čarobnega.V dvorano so prinesli hladilno torbo,na kateri je pisalo “Dar življenja” (“Thegift of life”) - v njej je bilo darovalčevosrce. Pregledali so darovalčevo srce, kije bilo v redu in primerno za prejemnika.Kirurgove roke so se premikale zneizmerno spretnostjo in hitrostjo, vhipu je bilo bolnikovo “dotrajano” srcezunaj. Bolnik je bil priklopljen na zunajtelesnikrvni obtok. Nemirno sem čakalaprve trenutke, ko bo “novo srce” začeloSaša Kostanjevec, Lidija Ažman, prof. dr. Igor Gregorič, dr.med. in Peter Benedičičutripati. Začelo je biti. Čutiti je bilo, kakoje napetost v operacijski dvorani zamenjaloveselje. Ko sem nekje sredi nočizapuščala bolnišnico, sem razmišljala:“Bila si priča podaritvi ‘novega življenja’,zunaj pa mesto spi in sploh ne ve, kaj seje zgodilo.”HOUSTON - TOPLO SRCETEKSASAHouston je četrto največje mesto vZDA. Potrebovala sem uro in pol, dasem ga z avtomobilom prevozila - pane zaradi gneče na cesti. Velja rek: ‘’VTeksasu je vse veliko.’’ Res je, cesteso ogromne, avtomobili prav tako,predvsem pa so velika srca domačinov.Na poti do bolnišnice po podzemnihhodnikih so me vsi pozdravljali in se obtem nasmejali, kar ti je dalo zjutraj obšestih energijo za ves dan. Če sem sekje v mestu ustavila z zemljevidom vrokah, so mi domačini takoj priskočilina pomoč.Mesec v Houstonu mi je izredno hitrominil. Prav žalostna sem bila, ko se jebližal čas odhoda. Vendar sem odneslas seboj ogromno izkušenj, medicinskegaznanja in veščin komunikacije. Na prvomesto je vedno treba postaviti bolnika,si zanj vzeti čas. Skrbeti je treba tudiza bolnikove svojce in jih obveščati opoteku zdravljenja. Pristop mora bitiiskren in kompetenten, ne gre pozabitina človečnost, ko začutiš, da je topotrebno.Spoznala sem ogromno ljudi in si ustvarilaprijateljske vezi z ljudmi z različnihkoncev sveta. Predvsem pa sem odnesladomov del njihove energije, da se nekaj“da” narediti, če si vztrajen. Ko se pojavijoovire, so tu zato, da jih prerastemo.Ta “spirit” (tako ga imenuje dr. Gregorič)bo za vedno ostal z menoj.Ob tem gre velika zahvala Fundacijiprim. dr. Janka Držečnika pri Društvuza zdravje srca in ožilja za Mariborin Podravje, saj mi je prav njihovaštipendija olajšala študij medicine inmi omogočila uresničitev želje. Sevedapa sem hvaležna tudi strokovnjakomonstran “velike luže”, predvsem dr.Gregoriču, ki ni le izvrsten kardiokirurg,ampak tudi čudovit in požrtvovalenčlovek.Saša Kostanjevec21SRCE 2011.indd 21 12.4.2011 17:28:45