SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

12.07.2015 Views

zasrceSuzana Bračič‘’sedeči družbi’’, o neaktivnosti otrok.Kaj menite o tem?ANDREJA KOLANDER: ‘’Opažam,da je vedno več mladih neaktivnih,posledica tega pa sta povečana telesnateža in debelost. Krivdo za takšnostanje lahko pripisujemo sodobnemu,tako imenovanemu sedečemu načinuživljenja (gledanje televizije, uporabaračunalnika, nezdrava prehrana, pomanjkanjegibanja) ter prezaposlenimali brezposelnim staršem, ki imajosvoje težave in nimajo časa niti volje,da bi z otrokom koristno preživeli svojprosti čas.Po drugi strani pa opažam, da sootroci, ki imajo radi šport, vključenihkrati v več športnih interesnih dejavnostiin v druge športne aktivnosti,ki jih šola ponuja pred poukom in ponjem, kasneje pa hodijo na treninge šev klube.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Stanje v našidružbi in način življenja se močnoodražata pri aktivnostih otrok, te sobistveno zmanjšane. Otroci preveččasa zapravijo pred računalnikom in senepravilno prehranjujejo, zato je opazitiveč debelosti ter v povprečju več ukrivljenihhrbtenic in ploskih stopal. Učiteljiv šoli in trenerji v klubih se trudimoto odpraviti, a brez pomoči staršev inbrez primernega življenjskega okolja nimogoče pričakovati večjega napredka.’’Ali ste opazili kakšne razlike pri generacijahotrok glede motoričnih sposobnosti,odnosa do športa in gibanja.ANDREJA KOLANDER: ‘’Trendi v pridboljših motoričnih sposobnosti so vprimerjavi z generacijami izpred dveh18Maruša PokeržnikNina Kobilicadesetletij močno padli in še zmerajupadajo. Današnje generacije otrok sovišje (telesna višina), velikokrat pa sootroci pretežki. Posledica tega so tudislabši rezultati v gibalnih sposobnostih,predvsem glede vzdržljivosti, moči inhitrosti. Predvsem pri dekletih v višjihrazredih osnovne šole in v začetkusrednje šole opažam, da motivacijaza telesno vadbo pada, medtem ko somlajše učenke in dijakinje višjih letnikovzelo zagnane za šport.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Današnja ‘internetnageneracija’ ne kaže obetavnihznakov za boljše motorične sposobnosti,saj se te v povprečju slabšajo.Najslabše kaže na področju telesnevzdržljivosti in gibljivosti. Sem pa optimistglede prihodnjih generacij, kajtidržava v zadnjem času ponuja projekte,kakršen je na primer zdrav življenjskislog, ki resnično bogatijo športno dejavnostotrok in s tem posledično tudirazvijajo boljše gibalne sposobnostiter skrb za bolj zdravo življenje. Upamle, da se bodo ti in podobni projektinadaljevali.’’Učenki ter dijakinjo in dijaka, smopovprašali, katere športe imajo najraje.NINA KOBILICA, učenka OŠ borcevza severno mejo Maribor: “Gimnastiko,igre z žogo (npr.: nogomet, med dvemaognjema), smučanje, bordanje.”MARUŠA POKERŽNIK, učenka OŠborcev za severno mejo v Mariboru:“Najbolj me zanimajo športi, povezani zglasbo in ritmom, torej ples in ritmičnagimnastika, čeprav nisem posebnogibčna, pa tudi druge vrste gimnastike.”SUZANA BRAČIČ, dijakinja II. gimnazijeMaribor: “Nisem med tistimiljudmi, ki jim je (bila) športna vzgojav šoli všeč. Nisem ljubiteljica atletikeali gimnastike, še manj pa plavanja.Če že, se raje lotim kakšne igre z žogo.A vendar, trenirala sem standardnein latinskoameriške plese ter jahanje.Morda se sliši kot pravo nasprotje, todaoba športa imata veliko skupnega, odnadzora samega sebe (s katero mišicokaj počneš) do občutka za drugega inpotrebna je, seveda, tudi ustrezna telesnapripravljenost.”JAN ALATIČ, dijak II. gimnazije Maribor:“Najbolj so mi všeč športi z žogo,predvsem nogomet, rokomet in odbojka.Verjetno zato, ker sem rad v družbi,uživam v njej, nenazadnje so to športi,ki niso odvisni od posameznika, ampakod delovanja celotne ekipe.”Kaj pa menite o urah športne vzgojev šoli?NINA KOBILICA: “Obravnavamorazlične športe, kar mi je všeč.”MARUŠA POKERŽNIK: “Ure športnevzgoje v šolah so včasih zelo zanimivein zahtevne ter razgibane, spet drugičpa, ko telovadimo le tri ali štiri, jedolgočasno.”SUZANA BRAČIČ: “Občasno mevprašajo - predvsem mlajši, ki se vpisujejov II. gimnazijo -, kako je pri športnivzgoji. V ‘Drugi’ je veliko možnostizapolnjevanja prostega časa. Polegkrožkov, je na izbiro tudi veliko športnihdejavnosti: ples, plezanje, plavanje, pohodi,smučanje in še bi lahko naštevala.Ob rednih urah športne vzgoje (3 ure nateden) je potrebno pridobiti še ure izobveznih izbirnih vsebin, mednje sodijoSRCE 2011.indd 18 12.4.2011 17:28:32

najbijeNina Kolenc, prof. šp. vzg.Vadba na ergometrih na Osnovni šoli Bojana Ilicha Maribortudi zgoraj našteti športi. Tako si lahkovsak izbere tisto, kar mu je všeč, lahkouživa v športu.”JAN ALATIČ: “Šola nam omogoča, dase spoznavamo s takšnimi in drugačnimišporti ter se nekako pobližje seznanimos tistimi, ki nas zanimajo. Poleg tegaure ŠVZ-ja nudijo učencu možnost, dase sprosti po dokaj napornem šolskemurniku, si nabere nove energije inohranja telo v dobri kondiciji. Menim,da je ‘športna’ tisti predmet, ki učencavzpodbuja k dodatnemu ukvarjanju sšportom v prostem času.”Ali imate ob vseh svojih šolskih obveznostihše čas, da se po njih sprostiteoziroma razgibate?NINA KOBILICA: “No, ja, nekaj časaostane, toda ne veliko.”MARUŠA POKERŽNIK: “Poleg vsehšolskih obveznosti se vedno najde tudičas za sprostitev in rekreacijo.”SUZANA BRAČIČ: “Treningi in še dodatnikondicijski treningi vzamejo velikočasa, zato sem jih opustila. Kljub temupa še vedno jaham na terenu, vendarsamo ljubiteljsko, za sprostitev. Jahanjenamreč vsaj name deluje pomirjujočein sproščujoče, zato je ob koncu tednaprav prijetno sesti na konja in uživati nasvežem zraku.”JAN ALATIČ: “Kot dijaku mi šola nepušča prav veliko prostega časa, ampaktisti prosti čas, ki ga imam, nedvomnoizkoristim za to, da se malo razgibamv dvorani oziroma v telovadnici, treniratipa športa ne smem več, saj sembil huje poškodovan. V bistvu je danespo vsej Sloveniji, vsaj na gimnazijah,sistem naravnan tako, da mora vsakdijak opraviti določeno število ur, takoimenovane tretje ure športne vzgoje,v svojem prostem času, tako nas že toprisili, da se moramo gibati. Mislim pa,da si je treba vzeti vsaj nekaj časa nateden tudi za šport, saj nam prav športlahko zbistri misli, nas sprosti.”V strokovni javnosti so mnenja gledeocenjevanja pri športni vzgoji deljena.Kaj menite o ocenjevanju pri urahšportne vzgoje?NINA KOBILICA: ‘’Za tiste, ki imajoradi šport in se z njim ukvarjajo, je to vredu. Ostali pa se morajo malo potruditi,kar je tudi prav.’’MARUŠA POKERŽNIK: “Ocene prišportni vzgoji so pravične za vse, vsiimamo na voljo enako število poskusovin enake možnosti, enake pogoje.”SUZANA BRAČIČ: “Ker sem dijakinjav okviru t.i. mednarodne mature,športne vzgoje kot obveznega predmetav učnem programu ni. Vendarbrez športne dejavnosti tudi tu ne gre,ni pa ocen. Morda je zato nekaterimlažje, ker ni tistega občutka ‘Joj, žespet to ocenjevanje!’ - v prvih dveh letihgimnazije, nisem imela občutka, da nassubjektivno ocenjujejo. Morda se jekaj spremenilo, tako kot se spreminjadrugod. Ampak, to je že druga zgodba.”JAN ALATIČ: “Glede ocenjevanja priurah športne vzgoje menim, da ocenjevanjemora biti, saj je to navsezadnješolski predmet, vendar vseeno mislim,da profesorji pri tem, ko ocenjujejo, negledajo toliko na to, kolikšen je napredekdijaka od začetne točke pa potem, ko seta ‘snov’ ocenjuje.”Kaj menita, ali bi zdravniki lahkoboljše sodelovali s šolami, mislim predvsems profesorji športne vzgoje?ANDREJA KOLANDER: “Vsekakor bimorala zdravniška strokas profesorji športne vzgoje sodelovati.Za zdaj takega sodelovanja splohni. Navadno učenec prinese v šolo leopravičilo zdravnika, na katerem piše,da je otrok opravičen telovadbe donekega določenega datuma, ne pišepa, kakšne zdravstvene težave ima inkaj lahko kljub temu dela. Sem namrečmnenja, da popolnoma oproščenod športne vzgoje ne bi smel biti nobenučenec. Tudi če ima, na primer,poškodovano roko, lahko opravlja vaje znogami, si krepi mišice trupa. Pogrešamtudi sodelovanje z zdravniki v primeručezmerne telesne teže otroka in prinačrtu za njegovo hujšanje. Glede nato, da ima vedno več otrok čezmernotelesno težo, bi bilo to nujno potrebno,predvsem zaradi zdravja otrok - našeganajvečjega bogastva!”DŽINO IDŽOJTIČ: “Menim, da zdravstvenastroka dobro in sistematično sodelujes šolami na področju preventive.Dovolil bi si le pripombo zdravnikom,ki otrokom napišejo opravičilo zasodelovanje pri pouku športne vzgoje.Pogrešam namreč bolj natančna navodila,da bi otroku, ki je poškodovan alipa okreva po poškodbi, lahko pripravilindividualni program vadbe, če sevedapoškodba ni takšna, da sme le počivati.”Iskreno se zahvaljujem vsem, ki sosodelovali v naši anketi.Nina Kolenc, prof. šp. vzg.19SRCE 2011.indd 19 12.4.2011 17:28:37

zasrceSuzana Bračič‘’sedeči družbi’’, o neaktivnosti otrok.Kaj menite o tem?ANDREJA KOLANDER: ‘’Opažam,da je vedno več mladih neaktivnih,posledica tega pa sta povečana telesnateža in debelost. Krivdo za takšnostanje lahko pripisujemo sodobnemu,tako imenovanemu sedečemu načinuživljenja (gledanje televizije, uporabaračunalnika, nezdrava prehrana, pomanjkanjegibanja) ter prezaposlenimali brezposelnim staršem, ki imajosvoje težave in nimajo časa niti volje,da bi z otrokom koristno preživeli svojprosti čas.Po drugi strani pa opažam, da sootroci, ki imajo radi šport, vključenihkrati v več športnih interesnih dejavnostiin v druge športne aktivnosti,ki jih šola ponuja pred poukom in ponjem, kasneje pa hodijo na treninge šev klube.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Stanje v našidružbi in način življenja se močnoodražata pri aktivnostih otrok, te sobistveno zmanjšane. Otroci preveččasa zapravijo pred računalnikom in senepravilno prehranjujejo, zato je opazitiveč debelosti ter v povprečju več ukrivljenihhrbtenic in ploskih stopal. Učiteljiv šoli in trenerji v klubih se trudimoto odpraviti, a brez pomoči staršev inbrez primernega življenjskega okolja nimogoče pričakovati večjega napredka.’’Ali ste opazili kakšne razlike pri generacijahotrok glede motoričnih sposobnosti,odnosa do športa in gibanja.ANDREJA KOLANDER: ‘’Trendi v pridboljših motoričnih sposobnosti so vprimerjavi z generacijami izpred dveh18Maruša PokeržnikNina Kobilicadesetletij močno padli in še zmerajupadajo. Današnje generacije otrok sovišje (telesna višina), velikokrat pa sootroci pretežki. Posledica tega so tudislabši rezultati v gibalnih sposobnostih,predvsem glede vzdržljivosti, moči inhitrosti. Predvsem pri dekletih v višjihrazredih osnovne šole in v začetkusrednje šole opažam, da motivacijaza telesno vadbo pada, medtem ko somlajše učenke in dijakinje višjih letnikovzelo zagnane za šport.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Današnja ‘internetnageneracija’ ne kaže obetavnihznakov za boljše motorične sposobnosti,saj se te v povprečju slabšajo.Najslabše kaže na področju telesnevzdržljivosti in gibljivosti. Sem pa optimistglede prihodnjih generacij, kajtidržava v zadnjem času ponuja projekte,kakršen je na primer zdrav življenjskislog, ki resnično bogatijo športno dejavnostotrok in s tem posledično tudirazvijajo boljše gibalne sposobnostiter skrb za bolj zdravo življenje. Upamle, da se bodo ti in podobni projektinadaljevali.’’Učenki ter dijakinjo in dijaka, smopovprašali, katere športe imajo najraje.NINA KOBILICA, učenka OŠ borcevza severno mejo Maribor: “Gimnastiko,igre z žogo (npr.: nogomet, med dvemaognjema), smučanje, bordanje.”MARUŠA POKERŽNIK, učenka OŠborcev za severno mejo v <strong>Mariboru</strong>:“Najbolj me zanimajo športi, povezani zglasbo in ritmom, torej ples in ritmičnagimnastika, čeprav nisem posebnogibčna, pa tudi druge vrste gimnastike.”SUZANA BRAČIČ, dijakinja II. gimnazijeMaribor: “Nisem med tistimiljudmi, ki jim je (bila) športna vzgojav šoli všeč. Nisem ljubiteljica atletikeali gimnastike, še manj pa plavanja.Če že, se raje lotim kakšne igre z žogo.A vendar, trenirala sem standardnein latinskoameriške plese ter jahanje.Morda se sliši kot pravo nasprotje, todaoba športa imata veliko skupnega, odnadzora samega sebe (s katero mišicokaj počneš) do občutka za drugega inpotrebna je, seveda, tudi ustrezna telesnapripravljenost.”JAN ALATIČ, dijak II. gimnazije Maribor:“Najbolj so mi všeč športi z žogo,predvsem nogomet, rokomet in odbojka.Verjetno zato, ker sem rad v družbi,uživam v njej, nenazadnje so to športi,ki niso odvisni od posameznika, ampakod delovanja celotne ekipe.”Kaj pa menite o urah športne vzgojev šoli?NINA KOBILICA: “Obravnavamorazlične športe, kar mi je všeč.”MARUŠA POKERŽNIK: “Ure športnevzgoje v šolah so včasih zelo zanimivein zahtevne ter razgibane, spet drugičpa, ko telovadimo le tri ali štiri, jedolgočasno.”SUZANA BRAČIČ: “Občasno mevprašajo - predvsem mlajši, ki se vpisujejov II. gimnazijo -, kako je pri športnivzgoji. V ‘Drugi’ je veliko možnostizapolnjevanja prostega časa. Polegkrožkov, je na izbiro tudi veliko športnihdejavnosti: ples, plezanje, plavanje, pohodi,smučanje in še bi lahko naštevala.Ob rednih urah športne vzgoje (3 ure nateden) je potrebno pridobiti še ure izobveznih izbirnih vsebin, mednje sodijo<strong>SRCE</strong> 2011.indd 18 12.4.2011 17:28:32

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!