SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

najbijekapi, pa vendar so znamenja, da to civilnogibanje še ni doseglo takšnega krogaprebivalcev, kot bi želeli. Kaže, da sepridružujejo našim aktivnostim večinomaljudje, ki že imajo kakšno slabo izkušnjoz dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni.Je naš korak k mladim in k ljudem srednjihlet še prekratek?“Bolezni srca in ožilja so zahrbtne innapredujejo počasi, vendar neustavljivo,prizadenejo starejše, obolevajo pa tudimlajši. Zato je pomembno, da čim boljzgodaj v življenju začnemo živeti zdravo.S projektom za mladino se poskušamopribližati otrokom že v vrtcih, še intenzivnejev šolah, internatih - domovih. Boljoseben in privlačen pristop dosegamoz mladimi predavatelji in s prilagojenotematiko, v katero smo vključili tudizasvojenosti vseh vrst - alkohol, tobakin seveda tudi droge. Razstava, ki smojo pripravili in za katero želimo, da bipostala stalna, je krožila po osnovnihšolah, z vodenimi ogledi učencev in dijakovtudi drugih šol v okolici.V Sloveniji se na leto rodi 200-300otrok s prirojenimi srčnimi napakami,skupaj s starši in svojci je to precejšnjaskupina prizadetih, ki potrebujejo dodatneinformacije; pri tem se bomopovezali s pediatri. V okviru slovenskegadruštva je bila leta 2009 ustanovljenaPismo na naš naslovSpoštovani!Društvo za zdravje srca in ožilja opravlja plemenito delo, saj s svojimi prijaznimiin kvalificiranimi sodelavci pomaga ljudem, da brez čakanja opravijo pregled,kako je z njihovimi dejavniki tveganja: s sladkorjem in holesterolom v krvi.Naše Društvo upokojencev Maribor Center organizira takšne preglede vsakoprvo soboto v mesecu. Na takšnem pregledu sem bila 5. februarja letos. V ekipije bil tudi zdravnik, pozneje sem izvedela, da je to bil prim. dr. Mirko Bombek,ki je prisotnim ponudil tudi pregled z EKG-aparatom. Ozrla sem se po prostoru,kje je tudi meni znana aparatura za EKG. Na moje veliko presenečenje pa nam jezdravnik pokazal majhen računalnik z monitorjem, na katerem lahko vidiš, kakodeluje tvoje srce, kako je s srčnim utripom. Samo prst položiš na to sodobnonapravico in že veš, kako ti bije srce.Ker imam tudi sama težave z neenakomernim srčnim utripom, sem se dalapregledati. Zdravnik si je zapisal moj naslov in v kratkem sem prejela na domizvid. Stara sem 88 let in navdušena sem nad sodobno tehniko, ki je omogočilanarediti tudi takšen EKG-aparat, kakršnega je kupilo naše Društvo za zdravjesrca in ožilja.Zahvaljujem se gospodu doktorju, ki je prišel v svojem prostem času opravitto pomembno delo. Iz izkušenj vem, kaj pomeni čakanje na določene preglede vnašem zdravstvu. Zahvaljujem se društvu, ki je ob skromnih sredstvih, s katerimirazpolaga, nabavilo aparat, ki takoj pokaže, kako je z našim srcem, marsikomumed nami, starejšimi, pa prihrani mučno čakanje pred ambulantami.Lep pozdrav!Štefanija Čuček, Strossmayerjeva 32, Mariborsekcija za otroke s prirojenimi srčniminapakami.Naše Društvo je bilo pobudnik inustanovitelj Fundacije prim. dr. JankaDržečnika, ki štipendira študente mariborskemedicinske fakultete, ti mladi paradi sodelujejo z društvom, kar je še enavez med generacijami.”Ko smo pripravljali v mariborskemdruštvu jubilejni pregled opravljenegadela, nismo mogli prezreti, da se jeobčutno zmanjšal krog tistih, ki so nasdoslej denarno in drugače podpirali priuresničevanju naših zdravstveno prosvetiteljskihprogramov. Še pred nekaj letismo se lahko za takšno pomoč zahvalilikar dolgemu seznamu donatorjev, zdaj jemanj te dragocene naklonjenosti zavoljoposledic gospodarske krize. Kako torejnaprej, saj še tako požrtvovalna prostovoljnostne more brez materialne osnove?“Menim, da se naši sponzorji neumikajo, ker bi bili nezadovoljni z našimdelom, temveč iz poslovnih razlogov,tudi zaradi neugodnih gospodarskihrazmer. Celotna družba se spreminja.Bojim se, da je med večino poslovneževmanj razumevanja, manj sočutja, manjpripravljenosti za pomoč, v ospredju paso kapital in (hiter) zaslužek na kratki rok.Sistemsko gledano nam mestna občina,s katero dobro sodelujemo, nudi prostore,režijski stroški niso zanemarljivi,vendar za obstoj društva ne gre velikodenarja. Največ sredstev namenjamo zaizvedbo preventivnih programov, za katerepotrebujemo tudi dokaj drago laboratorijskoopremo in potrošni material,zato se ne moremo izogniti prispevkomposameznikov, četudi bi želeli meritve,npr. dejavnikov tveganja, opravljati zastonj,kar se lahko zgodi, če nas podpresponzor ali donator. Spremljanje aritmijz EKG-monitorjem terja odčitavanje,pošiljanje patoloških izvidov na dom,delo v administraciji, poštnino, kar sene zdi veliko pri posameznem primeru,na letni ravni pa ni zanemarljivo. Aparateza merjenje srčnega utripa in vsebnostikisika v krvi potrebujemo pri projektuspodbujanja telesne dejavnosti, zaprojekt predavanj in delavnic je nujnaračunalniška oprema s projektorji. Presenetljivodraga je izdelava plakatov inpanojev za razstave in njihova postavitev,saj kladivo in žebelj nezadostujeta več.Vse bolj se zavzemamo za javna sredstva,ki jih pridobivamo na osnovi javnihrazpisov, za zdaj na državni in lokalniravni. Že pred leti smo pričeli našo dejavnostorganizirati in voditi kot projekte stočno zastavljenimi cilji in z načini dela, kise lahko tudi finančno ovrednotijo, takoje poslovanje pregledno za naše uporabnikein podpornike, kar daje osnovo zadolgoročnejše sodelovanje.Stalni vir financiranja bi bila koncesijaza opravljanje preventivne dejavnosti.Žal nam ni uspelo pridobiti koncesije naobčinski ravni za posvetovalnico, kot joimajo v Ljubljani, kjer jim je občina odprlavrata, v Mariboru pa nam jih nekdo skušapripreti.Eden še neizkoriščenih virov so sredstvaza raziskovalno dejavnost v mednarodnihprojektih, mislim, da ima slovenskodruštvo na tem področju že nekajuspehov, temu moramo slediti. Za zdajnam v ta težavni in strokovno zahtevnisistem ni uspelo vstopiti.Zavedam se, da je sedanji obsegdela, ki ni majhen, težko povečati zrazpoložljivo ekipo predanih sodelavcev,ki se jim ponovno iskreno zahvaljujem zanjihov prispevek.Ves čas smo in bomo težili k razumniporabi nam zaupanih sredstev ter k ševečji kvaliteti in prepoznavnosti našegaskupnega Društva za zdravje srca in ožiljaza Maribor in Podravje.’’Milan Golob13SRCE 2011.indd 13 12.4.2011 17:28:02