SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

zasrceZavzeti glasnikizdravega življenjaPREDSEDNIK DRUŠTVA, PRIM. MIRKO BOMBEK, DR. MED.,JE BIL NAŠ SOGOVORNIK OB 20-LETNICI NACIONALNEGADRUŠTVA IN PRED DESETO OBLETNICO SAMOSTOJNEGADRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR INPODRAVJE12Minili sta dve desetletji od ustanovitvenacionalnega Društva za zdravje srca inožilja. Prihodnje leto bomo v Mariboruzaznamovali desetletje delovanja samostojnegaDruštva za zdravje srca in ožilja,prej podružnice. Dva pomembna jubilejacivilnega gibanja za preprečevanjesrčnožilnih obolenj sta priložnost zaoceno, kakšni so sadovi tega prostovoljnega,vendar načrtnega prizadevanjaza zdrav način življenja. Je mogoče ocenoo učinkovitosti gibanja podkrepiti tudi zepidemiološkimi podatki?“Biti zraven, biti že od samega začetka,je posebno zadovoljstvo in uspehi nisoizostali. Lahko se zahvalimo gospoduLojzetu Antončiču in prim. Franju Guliču,ustanovnima članoma slovenskegaDruštva za zdravje srca in ožilja, ki je odustanovitve, 3. aprila 1991, v Ljubljanidokumentirano delovalo tudi na našemobmočju že od leta 1992. Več kot 350mariborskih ustanovnih članov pa je nazboru leta 1994 tudi formalno osnovalopodružnico v Mariboru s predsednikomprim. mag. Franjem Guličem. To jebila prva podružnica v Sloveniji. Brezsamohvale - in to so nam priznavali tudiv nacionalnem društvu - smo bili mednajbolj aktivnimi v slovenskem prostoru,vendar podružnice niso imele lastnostipravne osebe in tudi ne samostojnegafinančnega poslovanja, kar je oteževalopridobivanje sredstev občin in izvajanjeprogramov nasploh. Tako smo težili ktemu, da na območju Maribora inPodravja ustanovimo lastno društvo zboljšim povezovanjem in prepoznavnostjov lokalnem okolju.Ustanovni zbor samostojnega Društvaza zdravje srca in ožilja za Maribor inPodravje je bil 28. februarja 2002, registracijadruštva pa 4. aprila 2002. Kotpredsednik sem se s sodelavci dogovarjalz Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenijein uspelo nam je skleniti Sporazumo sodelovanju med društvoma,kar formalno nadomešča zvezo društevoziroma omogoča enakopravno sodelovanjemed društvi in podružnicami, sajvsi skupaj izvajamo nacionalni programna območju Republike Slovenije. To jenaše skupno poslanstvo, naš skupniuspeh. Smo humanitarna organizacijain društvo, ki deluje v javnem interesuna področju zdravja.In naj se vrnem k vašemu vprašanju- deset oziroma dvajset let javnegadelovanja je dolga doba, v njo je vtkanoveliko prostovoljnega dela, dobrih namenovin misli za skupen napredek prizmanjševanju ogroženosti za srčnožilnebolezni, ki so bile in so še vedno najhujšagrožnja našemu počutju, kakovostiživljenja in nenazadnje tudi njegovidolžini.Seveda pa je dvajset let komaj dovoljdolga doba za strokovne, epidemiološkepodatke oziroma za dokaze o uspehih. Tusi pomagamo tudi s tujimi izkušnjami. Navseh strokovnih srečanjih doma in v tujinije pomemben del programa posvečenpreprečevanju srčnožilnih bolezni. Marcaletos smo se srečali na že 12. slovenskemForumu o preventivi bolezni srca in žiljavsi partnerji, ki sodelujemo: predstavnikiz Ministrstva za zdravje in vladnih služb -z Inštituta za varovanje zdravja, Projektpreventive kroničnih nenalezljivih bolezni- CINDI; strokovnih združenj - Združenjakardiologov Slovenije, Združenja nevrologov,Združenja za žilne bolezni, Slovenskegazdravniškega društva s sekcijamido civilne družbe - iz Evropske mreže zasrce, Društva za zdravje srca in ožilja, izPredsednik društva prim. Mirko Bombek,dr.med. - Predanim sodelavcem v društvuse iskreno zahvaljujem za njihov prispevekv gibanju za zdrav način življenjaZveze koronarnih društev in klubov Slovenije,iz Zveze društev diabetikov, Zvezedruštev operiranih na srcu. Pogrešali pasmo medije.Lastni podatki v primerjavi z evropskimikažejo, da smo bližje starim članicamEU in nam je uspelo bolezni obtočil medletoma 1985 in 2005 znižati za približno50 odstotkov, kar pa ne pomeni, da smoskupno breme teh bolezni razpolovili, sajse je povečalo število starejših. K temuuspehu je v 60 odstotkih prispevalozmanjšanje kajenja in drugih dejavnikovtveganja, rezultati pa bi bili še boljši, če sene bi povečalo število debelih in tistih, kise premalo gibljejo. Približno 40 odstotkovprispevajo boljši načini zdravljenja,in še 11 odstotkov prispeva sekundarnapreventiva, ki skrbi za zmanjšanje dejavnikovtveganja pri že obolelih.Zelo pomembna raziskava v 52deželah sveta je pokazala, da je devetpopulacijskih, potencialno spremenljivihdejavnikov tveganja - ti so: kajenje,hipertenzija, razmerje maščob v krvi,trebušna debelost, sladkorna bolezen,(ne)uživanje sadja in zelenjave, alkohol,telesna (ne)dejavnost in psihosocialnidejavniki -, odgovornih za več kot 90odstotkov celotne ogroženosti za prvisrčni infarkt.”Ljudje so nas sprejeli kot glasnike boljzdravega načina življenja, s tem pa lahkozmanjšamo tveganje za nastanek srčnegainfarkta, angine pectoris in možganskeSRCE 2011.indd 12 12.4.2011 17:28:02