SRCE 2011.pdf - Univerza v Mariboru

najbijePrejemniki zlatih, srebrnih in bronastih plaket v družbi predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije dr. Matije Cevca,(tretji z leve) in predsednika Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje prim. Mirka Bombeka, dr.med. (prvi na levi)Naši nagrajenci ob 20.obletnici Društva za zdravjesrca in ožilja SlovenijeZLATO PLAKETO SO PREJELI:Mirko KOCJAN, upravni pravnik, aktivni član društva vse odustanovitve podružnice leta 1994 in od ustanovitve našegadruštva leta 2002. M. Kocjan je bil član upravnega odborapodružnice in upravnega odbora društva. Zdaj je predsedniknadzornega odbora našega društva. Vse od ustanovitvepodružnice je bil vodja projekta meritev dejavnikov tveganja.Skupaj z Jožetom Pavleničem sta vodila projekt meritev dejavnikovtveganja in samo v letu 2009 je bilo v 180 merilnihakcijah opravljenih 40.528 meritev krvnih vrednosti.Jože PAVLENIČ, univ. dipl. ing. tekst. tehnologije, je aktivničlan društva in aktivni član organov društva vse od ustanovitvepodružnice leta 1994 in od ustanovitve našega društvaleta 2002. V prvem letu delovanja podružnice je bil člannadzornega odbora. Že v naslednjem letu je bil imenovan začlana upravnega odbora podružnice. Član upravnega odboranašega društva je tudi vse od ustanovitve društva. GospodPavlenič že vrsto let odlično opravlja blagajniške posle. Zeloaktiven je tudi pri projektu meritev dejavnikov tveganja.Prim. prof. dr. Erih TETIČKOVIČ, dr. med., je aktivni člandruštva in aktivni član organov društva vse od ustanovitvepodružnice leta 1994 in od ustanovitve našega društva leta2002. Prof. Tetičkovič je bil ob ustanovitvi podružnice izvoljenza podpredsednika podružnice. Enako funkcijo opravlja tudiv našem društvu od ustanovitve dalje. Kot priznan strokovnjaknevrolog je imel številna odmevna predavanja omožgansko-žilnih boleznih, s poudarkom na preprečevanjuin pravočasnem zdravljenju bolezni. Na njegovo pobudo je5SRCE 2011.indd 5 12.4.2011 17:27:11

zasrceČlan izvršilnega odbora našega društva asist. mag. Jernej Završnik, dr.med.,direktor Zdravstvenega doma Maribor, dobitnik zlateplakete med pogovorom s predsednikom nacionalnega društva dr. Matijo Cevcem (na desni).Društvo za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje ustanoviloFundacijo prim. dr. Janka Držečnika za štipendiranještudentov Medicinske fakultete v Mariboru. Prof. dr. Tetičkovičje tudi direktor fundacije od njene ustanovitve.Vasil KOSEV, dr. med., je aktiven član društva in aktiven članorganov društva vse od ustanovitve podružnice leta 1994 inod ustanovitve našega društva leta 2002. Gospod Kosev jebil član nadzornega odbora podružnice in je član nadzornegaodbora našega društva. Od vsega začetka je iskreno zavzet inzelo dejaven v projektu meritev dejavnikov tveganja. Sodelujepri uvajanju novosti v program društva.Borut KAMENIK, dr. med., je aktiven član društva in aktivenčlan organov društva. Gospod Kamenik se je takoj poustanovitvi podružnice v Mariboru vključil v njeno delovanje,član izvršilnega odbora društva pa je postal leta 2002. Kotspecialist internist od vsega začetka vodi predavanja intečaje temeljnih postopkov oživljanja, v okviru istoimenskegaprojekta, v skladu z najnovejšimi evropskimi smernicami inz uporabo defibrilatorja. Je tudi član republiškega sveta zareanimacijo in inštruktor.Mag. Alojz FRIDL, profesor telesne vzgoje, je aktivni člandruštva in organov društva. Za člana upravnega odbora mariborskepodružnice je bil izvoljen 1998. leta, tudi ob ustanovitvinašega društva leta 2002 je bil izvoljen v izvršilni odbor, vkaterem je deloval vse do leta 2010. Gospod Fridl je vsa letaodlično vodil projekt športno-rekreativnih aktivnosti. Uvedelje merjenje testov telesne zmogljivosti v hoji na 2 km. Po njegovizaslugi imamo v mariborskem mestnem parku označeno“Srčno pot”. Športno-rekreativne prireditve je s sodelavciorganiziral ob pomembnih dnevnih, kot so: svetovni danzdravja, svetovni dan gibanja, dan brez avtomobila, svetovnidan srca in svetovni dan hoje; ter ob prireditvah v okviruMariborskega športnega vikenda, kolesarskega maratonaokoli Pohorja, kolesarjenja po sadno-vinskih cestah občinPesnica, Šentilj in Kungota ter pri pohodu do Ruške koče, kiga organizira Planinsko društvo Ruše.Majda HERLIČ, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, je aktivnačlanica društva in organov društva. V izvršilni odbor društvaje bila izvoljena ob ustanovitvi 2002. leta, v njem deluje šedanes. Gospa Herlič je kot vodja projekta za zdravo prehranoorganizirala številna predavanja, seminarje in praktičnedelavnice o zdravem prehranjevanju. Mnoge delavnice so bilezaradi velikega zanimanja tudi ponovljene. Svoja predavanjaje organizirala za različne skupine: za odrasle osebe, bolnikein osnovnošolsko mladino. Kot vodja projekta zdravegaprehranjevanja je razvila odlično sodelovanje tudi z Društvomživilskih in prehranskih delavcev severovzhodne Slovenije ssedežem v Mariboru.Mag. Jernej ZAVRŠNIK, dr. med., je aktivni član društva inorganov društva. V upravni odbor podružnice je bil izvoljen1999. leta, v izvršilni odbor društva pa je bil izvoljen ob ustanovitvi2002. leta, v njem deluje še danes s pronicljivimi idejamiin novimi pristopi k populaciji mladih. Kot specialist pediater,vodja projekta za mladino, se zaveda, kako neprecenljivo jespoznanje o zdravem načinu življenja za otroke v otroških vrtcih,za učence v osnovnih pa tudi za dijake v srednjih šolah, zakasnejša zrela leta. Gospod Završnik deluje povezovalno medrazličnimi izvajalci zdravstvenega varstva na našem območju.V letu 1999 je bila za zelo uspešno in odmevno delopodružnici Maribor podeljena Listina mesta Maribor. Ob6SRCE 2011.indd 6 12.4.2011 17:27:14

najbijeČlanica izvršilnega odbora našega društva Majda Herlič (na desni) je povabila med nas tudi kolegico Ksenijo Jevremov, univ. dipl.inž. živ. tehnologije, vodjo oddelka za prehrano in dietetiko v UKC Mariborpredaji mandata predsednika podružnice Maribor je bila vletu 2001 mag. Franju Guliču podeljena Plaketa mesta Maribor.Mesto Maribor je ocenilo tudi delovanje in aktivnostisoustanovitelja in častnega člana Društva za zdravje srca inožilja Slovenije in poslovnega tajnika podružnice in Društva zazdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje gospoda LojzetaAntončiča in mu je leta 2008 podelilo Zlati grb mesta Maribor.SREBRNO PLAKETO SO PREJELIDanilo ŠAUPERL se je včlanil v Društvo “Za srce” Slovenijetakoj po ustanovitvi podružnice v Mariboru leta 1994. Podstrokovnim vodstvom mag. Guliča, dr. med., kot predsednikapodružnice, je uporabil svoje strokovno znanje, pridobljenoz izobrazbo in prakso pri prenosu meritev krvnih vrednostiholesterola in sladkorja iz laboratorija na teren. Kot začetnikmerilnih akcij je gospod Šauperl to delo strokovno opravljalod leta 1994 in tako pomagal ustvarjati podružnici dobroime. Po širitvi obsega meritev je v to humanitarno dejavnostvpeljal več svojih laboratorijskih sodelavcev in tako zagotovilkvalitetno in zaupanja vredno opravljanje storitev.Anton LEŠNIK, medicinski tehnik, je začel v društvu delatina terenu leta 2000. Zaradi vedno večjega povpraševanjapo meritvah na terenu smo potrebovali dodatno strokovnopomoč. Pridružila pa se nam je tudi Mira KMETIČ, medicinskasestra. Oba natančno in vestno opravljata meritve krvnegatlaka s strokovnim svetovanjem in zastopata društvo kotpredstavnika. Njuna naloga je, da ob samostojnem svetovanjunapotita udeležence meritev tudi k zdravniku, če izmerjenevrednosti bistveno odstopajo od normale. Delita zloženke,navodila in drug tiskani material. S posluhom za odličneodnose uživata med udeleženci naših akcij veliko zaupanje.BRONASTO PLAKETO SO PREJELE:Radmila GAGIĆ, diplomirana medicinska sestra, ki sodelujepri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja od vsega začetkate dejavnosti. Skrbi, da so učila vedno čista in na razpolago,in sicer tudi zunaj matične predavalnice. S teoretično inpraktično medicinsko izobrazbo skrbi za natančen in prijazenprenos znanja na udeležence tečajev. Sodeluje tudi ob akcijahmeritev telesne pripravljenosti in zmogljivosti z merjenjemkrvnega tlaka in srčnega utripa.Karolina STJEPIĆ, srednja medicinska sestra,Irena ROŠKAR, diplomirana medicinska sestra,Jerica LOVREC, srednja medicinska sestra,Ljudmila ŠTEGER, inženirka kemije.Vse navedene že več let uspešno opravljajo meritve krvnegatlaka, analizo krvi z ugotavljanjem vrednosti maščob inkrvnega sladkorja. Gospa Jerica Lovrec z izkušnjami medicinskesestre v kardiološki ambulanti ob društvenih akcijah merisrčni utrip in zabeleži morebitne aritmije z EKG-monitorjem,preiskovancem svetuje ali jih napoti k zdravniku.Redoljubnost in odgovoren odnos naših aktivistk društvaomogočata meritve krvnih vrednosti na več mestih hkrati.Z natančnim in vestnim delom ter z napotki za smotrnoobravnavo v zdravstveni službi ustvarjajo razmere za zdravookolje prebivalstva.Jože Pavlenič, univ. dipl. ing. tekst. tehnologije,in Tone Brumen, univ. dipl. oec.7SRCE 2011.indd 7 12.4.2011 17:27:26

najbijeVodja projekta Temeljni postopki oživljanja Borut Kamenik, dr.med., specialistinterne medicine s tečajnikiMarko Bombek, dr.med., specialistinterne medicine, med šolsko mladinopriljubljen in prepričljiv predavatelj ozdravem načinu življenjana poljuden način pogovarja z učenciin dijaki o zasvojenosti z drogami, oškodljivosti kajenja, pravilni prehraniin o pomenu gibanja. Predavanja soimela zelo dober odziv med mladimi,zato bi morali obliko zdravstvenoprosvetiteljskegadela med mladimi razširitina še več šol.V lanskem letu smo organizirali 8predavanj, ki jim je prisluhnilo 550poslušalcev.V drugi polovici lanskega leta smo seodločili približati strokovne teme našimčlanom, simpatizerjem in širši javnostis povečanim sklopom predavanj - trijeseni in tri spomladi (v mesecu oktobru,novembru in decembru ter v februarju,marcu in aprilu).Novost je tudi kratek napovednikoziroma vsebina predavanja za objavov medijih in vabilih, po predavanju papovzetek, objavljen v slovenski reviji “Zasrce”, tudi s fotografijo.V Univerzitetni knjižnici Mariborsmo tako imeli odmevni predavanjio srčnožilnih boleznih. AsistentkaViljemka Nedog, dr. med., je predstavilatemo z naslovom “Atrijska fibrilacija -najpogostejša aritmija”, Anton Lobnik,dr. med., pa temo “Koronografija inširjenje srčnih žil v UKC Maribor”. PriMedicinska sestra Jerica Lovrec, prejemnicabronaste plakete, med našimi akcijamimeri srčni utrip in zabeleži morebitnearitmije z EKG monitorjemobeh predavanjih je aktivno sodeloval inju aktualiziral tudi prim. Mirko Bombek,dr. med., predsednik našega društva. Priprvem predavanju smo merili tudi srčniutrip z EKG-monitorjem.V sodelovanju s Slovensko zvezoza tobačno kontrolo je prim. MirkoBombek, dr. med., v Narodnem domuv Mariboru predaval o “Preventivisrčno žilnih obolenj in vlogi nevladnihorganizacij”.Zelo nas veseli, da naši poslušalci napredavanjih izkoristijo priložnost za osebnavprašanja, na katera dobijo izčrpneodgovore, kar traja skoraj tako dolgo kotsamo predavanje, tako da bi lahko govoriliže o delavnicah ali okroglih mizah, sajna naših predavanjih večinoma aktivnosodelujeta dva predavatelja.Univerzitetna knjižnica Maribor,Univerzitetni klinični center Maribor,Univerza v Mariboru, krajevne skupnosti,šole in društva upokojencev sonam tudi v minulem letu gostoljubnodali na razpolago svoje prostore za našemeritve, predavanja in druge aktivnosti.ŠPORTNO-REKREATIVNEPRIREDITVETe prireditve je društvo organiziralov Mariboru in okolici ob pomembnihdnevih, kot so: svetovni dan zdravja,svetovni dan gibanja, ob svetovnemdnevu srca in ob svetovnem dnevu hoje.Pripravili smo 6 testov telesnih zmogljivostv hoji na 2 km, sodelovalo je 132udeležencev. Večkrat smo jih opravili vMestnem parku v Mariboru in v Lovrencuna Pohorju v okviru Jezernikovihdnevov. Prireditve sta vodila mag. LojzeFridl, profesor telesne vzgoje, vodja projektain član izvršilnega odbora našegadruštva do volilne skupščine 30. marca2010, in prof. Drago Drevenšek, specialistšportne vzgoje, vodja projekta in članizvršilnega odbora našega društva od30. marca 2010 dalje.Sodelovali smo pri prireditvah v okviruMariborskega športnega vikenda,Kolesarskega maratona okoli Pohorja,Kolesarjenja po sadno-vinskih cestahobčin Pesnica, Šentilj, Zg. Kungotater pri pohodu na Ruško kočo, ki gaorganizira Planinsko društvo Ruše.Ob svetovnem dnevu hoje smo priredilirekreativni pohod na Urban z 42udeleženci. Tudi tu je bila priložnost zaugotavljanje morebitnih motenj srčnegaritma s priročnim EKG-monitorjem.Regionalni radio Maribor in dnevnik9SRCE 2011.indd 9 12.4.2011 17:27:36

zasrcePo meritvi dejavnikov tveganja še posvet z zdravnikom Vasilom Kosevom.Tone Brumen, univ. dipl.oec., članizvršilnega odbora društvaVečer, Radio Slovenske gorice ter RadioSlovenska Bistrica in TV Maribor namredno objavljajo informacije o našihdejavnostih.KAJ SMO ŠE NAREDILIV LETU 2010?Na skupnem sestanku Društva zazdravje srca in ožilja za Maribor inPodravje in Društva za zdravje srca inožilja Slovenije smo se februarja 2010se sestali na obojestransko pobudo znamenom, da bi poglobili sodelovanjemed društvoma, zagotovili učinkovitejšeskupno nastopanje v javnosti, izmenjalidosedanje izkušnje ter pripravili predlogeza širjenje preventivnega zdravstvenegavarstva v slovenskem prostoru.Povečali smo našo prisotnost v nacionalnireviji “Za srce” s predstavitvamidogodkov in v napovedniku. Tudi v letu2010 je društvo izdalo svoj časopis“Mariborski srčni utrip” s strokovnimi indruštvenimi prispevki, ki jih že vsa letakvalitetno in všečno oblikuje in urejagospod Milan Golob, novinar in člannašega izvršilnega odbora.Naklada časopisa, 3000 izvodov,je bila razdeljena članom našegadruštva, poslušalcem naših predavanj,udeležencem meritev krvnih vrednosti,na športno-rekreativnih prireditvah terob drugih akcijah, pa tudi bolnikomv Univerzitetnem kliničnem centruMaribor.Mariborski srčni utrip smo kotpregleden presek našega dela predali10tudi našim donatorjem, skupaj z zahvaloza njihove finančne prispevke, brez katerihnaše društvo ne bi moglo delovativ tolikšnem obsegu.Naše zveste donatorje je na čast indolžnost opozarjal ob Lojzetu Antončičutudi Tone Brumen, univ. dipl. ekonomist.Tako kot naš časopis smo tudi vtem letu obiskovalcem in udeležencemnaših aktivnosti delili zloženke in revijoDruštva za zdravje srca in ožilja Slovenije“Za srce” ter drugo strokovno literaturo.Našo stalno razstavno zbirko dopolnjujemos posodobljenim gradivom.Zahvala velja tudi Slovenskemunarodnemu gledališču v Mariboru zadolgoletno sodelovanje, za to, da našimčlanom, svojcem in prijateljem lahkoponudimo kvaliteten kulturni dogodek.Organizirali smo že tradicionalni ogledgledališke predstave, tokrat Puccinijeveopere Tosca.Pozabiti ne smemo tudi na to, dasmo za člane in simpatizerje društvaorganizirali obisk koncerta Melodije zasrce v Cankarjevem domu v Ljubljani.Na povabilo farmacevtskega podjetjaKRKA, d.d., Novo mesto, ki je tudi našsponzor, smo se v letu 2010 kolektivnoSRCE 2011.indd 10 12.4.2011 17:27:55

najbijeLojze Antončič, univ. dipl. oec. je bil medustanovnimi člani Društva za zdravje srcain ožilja Slovenijeudeležili njihovega dneva odprtih vrat zvodenim ogledom najsodobnejše proizvodnjezdravil in s pogostitvijo.Dobrodelna ustanova Fundacijaprim. dr. Janka Držečnika, ki jo jeDruštvo za zdravje srca in ožilja ustanovilov letu 2005, je že šesto leto razpisalain podelila štipendije za študente Medicinskefakultete v Mariboru. V fundacijije aktiven njen idejni oče prim. prof. dr.Prof. dr. Erih Tetičkovič, dr.med., direktorFundacije prim. dr. Janka DržečnikaErih Tetičkovič, dr. med., spec. nevrolog.V obravnavanem poslovnem letusmo imeli dve seji izvršilnega odbora,enkrat na teden pa se je sestajalo ožjevodstvo društva in smo reševali operativnenaloge. 30. marca 2010 smoizvedli volilno delegatsko skupščinodruštva, izvolili novega/starega predsednikain pomladili izvršilni odbor.Druga značilnost, ki se je v teh nenajbolj prijaznih časih pojavila, paso podatki, da imamo manj članov,namesto da bi jih imeli iz leta v leto več.Med mladimi očitno še ni interesa, da bise nam pridružili, čeprav so tudi ciljnaskupina naših uspešnih projektov. Medvečino naših zvestih članov so starejšiin bolni.Še vedno pa nismo odprli stalneposvetovalnice, projekt je tik preduresničitvijo.Lani je prenehal aktivno delovativ našem društvu dolgoletni poslovnitajnik in kasneje eden izmed podpredsednikov,gospod Lojze Antončič,univ. dipl. ekonomist, ustanovni članDruštva za zdravje srca in ožilja Slovenijein podružnice Maribor, dobitnikpriznanja Zlati grb mesta Maribora.Za dolgoletno predano delo smo semu zahvalili na eni izmed sej našegaizvršilnega odbora. Kljub prizadevanjemnam še ni uspelo imenovati novegaposlovnega tajnika, ki ga pri delovanjudruštva močno pogrešamo.Motiv za nadaljevanje našega delaje, kljub slabšim pogojem, vedno večjezavedanje, kako pomembno je preventivnodelovanje na zdravstvenempodročju. Ocenjujemo, da smo uspešni,saj smo dosegli programsko zastavljenecilje za leto 2010, ne manjka pa nam tudinovih načrtov.Razgibavanje na začetku “Srčne poti” v marivborksem mestnem parku11SRCE 2011.indd 11 12.4.2011 17:28:00

zasrceZavzeti glasnikizdravega življenjaPREDSEDNIK DRUŠTVA, PRIM. MIRKO BOMBEK, DR. MED.,JE BIL NAŠ SOGOVORNIK OB 20-LETNICI NACIONALNEGADRUŠTVA IN PRED DESETO OBLETNICO SAMOSTOJNEGADRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA ZA MARIBOR INPODRAVJE12Minili sta dve desetletji od ustanovitvenacionalnega Društva za zdravje srca inožilja. Prihodnje leto bomo v Mariboruzaznamovali desetletje delovanja samostojnegaDruštva za zdravje srca in ožilja,prej podružnice. Dva pomembna jubilejacivilnega gibanja za preprečevanjesrčnožilnih obolenj sta priložnost zaoceno, kakšni so sadovi tega prostovoljnega,vendar načrtnega prizadevanjaza zdrav način življenja. Je mogoče ocenoo učinkovitosti gibanja podkrepiti tudi zepidemiološkimi podatki?“Biti zraven, biti že od samega začetka,je posebno zadovoljstvo in uspehi nisoizostali. Lahko se zahvalimo gospoduLojzetu Antončiču in prim. Franju Guliču,ustanovnima članoma slovenskegaDruštva za zdravje srca in ožilja, ki je odustanovitve, 3. aprila 1991, v Ljubljanidokumentirano delovalo tudi na našemobmočju že od leta 1992. Več kot 350mariborskih ustanovnih članov pa je nazboru leta 1994 tudi formalno osnovalopodružnico v Mariboru s predsednikomprim. mag. Franjem Guličem. To jebila prva podružnica v Sloveniji. Brezsamohvale - in to so nam priznavali tudiv nacionalnem društvu - smo bili mednajbolj aktivnimi v slovenskem prostoru,vendar podružnice niso imele lastnostipravne osebe in tudi ne samostojnegafinančnega poslovanja, kar je oteževalopridobivanje sredstev občin in izvajanjeprogramov nasploh. Tako smo težili ktemu, da na območju Maribora inPodravja ustanovimo lastno društvo zboljšim povezovanjem in prepoznavnostjov lokalnem okolju.Ustanovni zbor samostojnega Društvaza zdravje srca in ožilja za Maribor inPodravje je bil 28. februarja 2002, registracijadruštva pa 4. aprila 2002. Kotpredsednik sem se s sodelavci dogovarjalz Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenijein uspelo nam je skleniti Sporazumo sodelovanju med društvoma,kar formalno nadomešča zvezo društevoziroma omogoča enakopravno sodelovanjemed društvi in podružnicami, sajvsi skupaj izvajamo nacionalni programna območju Republike Slovenije. To jenaše skupno poslanstvo, naš skupniuspeh. Smo humanitarna organizacijain društvo, ki deluje v javnem interesuna področju zdravja.In naj se vrnem k vašemu vprašanju- deset oziroma dvajset let javnegadelovanja je dolga doba, v njo je vtkanoveliko prostovoljnega dela, dobrih namenovin misli za skupen napredek prizmanjševanju ogroženosti za srčnožilnebolezni, ki so bile in so še vedno najhujšagrožnja našemu počutju, kakovostiživljenja in nenazadnje tudi njegovidolžini.Seveda pa je dvajset let komaj dovoljdolga doba za strokovne, epidemiološkepodatke oziroma za dokaze o uspehih. Tusi pomagamo tudi s tujimi izkušnjami. Navseh strokovnih srečanjih doma in v tujinije pomemben del programa posvečenpreprečevanju srčnožilnih bolezni. Marcaletos smo se srečali na že 12. slovenskemForumu o preventivi bolezni srca in žiljavsi partnerji, ki sodelujemo: predstavnikiz Ministrstva za zdravje in vladnih služb -z Inštituta za varovanje zdravja, Projektpreventive kroničnih nenalezljivih bolezni- CINDI; strokovnih združenj - Združenjakardiologov Slovenije, Združenja nevrologov,Združenja za žilne bolezni, Slovenskegazdravniškega društva s sekcijamido civilne družbe - iz Evropske mreže zasrce, Društva za zdravje srca in ožilja, izPredsednik društva prim. Mirko Bombek,dr.med. - Predanim sodelavcem v društvuse iskreno zahvaljujem za njihov prispevekv gibanju za zdrav način življenjaZveze koronarnih društev in klubov Slovenije,iz Zveze društev diabetikov, Zvezedruštev operiranih na srcu. Pogrešali pasmo medije.Lastni podatki v primerjavi z evropskimikažejo, da smo bližje starim članicamEU in nam je uspelo bolezni obtočil medletoma 1985 in 2005 znižati za približno50 odstotkov, kar pa ne pomeni, da smoskupno breme teh bolezni razpolovili, sajse je povečalo število starejših. K temuuspehu je v 60 odstotkih prispevalozmanjšanje kajenja in drugih dejavnikovtveganja, rezultati pa bi bili še boljši, če sene bi povečalo število debelih in tistih, kise premalo gibljejo. Približno 40 odstotkovprispevajo boljši načini zdravljenja,in še 11 odstotkov prispeva sekundarnapreventiva, ki skrbi za zmanjšanje dejavnikovtveganja pri že obolelih.Zelo pomembna raziskava v 52deželah sveta je pokazala, da je devetpopulacijskih, potencialno spremenljivihdejavnikov tveganja - ti so: kajenje,hipertenzija, razmerje maščob v krvi,trebušna debelost, sladkorna bolezen,(ne)uživanje sadja in zelenjave, alkohol,telesna (ne)dejavnost in psihosocialnidejavniki -, odgovornih za več kot 90odstotkov celotne ogroženosti za prvisrčni infarkt.”Ljudje so nas sprejeli kot glasnike boljzdravega načina življenja, s tem pa lahkozmanjšamo tveganje za nastanek srčnegainfarkta, angine pectoris in možganskeSRCE 2011.indd 12 12.4.2011 17:28:02

najbijekapi, pa vendar so znamenja, da to civilnogibanje še ni doseglo takšnega krogaprebivalcev, kot bi želeli. Kaže, da sepridružujejo našim aktivnostim večinomaljudje, ki že imajo kakšno slabo izkušnjoz dejavniki tveganja za srčnožilne bolezni.Je naš korak k mladim in k ljudem srednjihlet še prekratek?“Bolezni srca in ožilja so zahrbtne innapredujejo počasi, vendar neustavljivo,prizadenejo starejše, obolevajo pa tudimlajši. Zato je pomembno, da čim boljzgodaj v življenju začnemo živeti zdravo.S projektom za mladino se poskušamopribližati otrokom že v vrtcih, še intenzivnejev šolah, internatih - domovih. Boljoseben in privlačen pristop dosegamoz mladimi predavatelji in s prilagojenotematiko, v katero smo vključili tudizasvojenosti vseh vrst - alkohol, tobakin seveda tudi droge. Razstava, ki smojo pripravili in za katero želimo, da bipostala stalna, je krožila po osnovnihšolah, z vodenimi ogledi učencev in dijakovtudi drugih šol v okolici.V Sloveniji se na leto rodi 200-300otrok s prirojenimi srčnimi napakami,skupaj s starši in svojci je to precejšnjaskupina prizadetih, ki potrebujejo dodatneinformacije; pri tem se bomopovezali s pediatri. V okviru slovenskegadruštva je bila leta 2009 ustanovljenaPismo na naš naslovSpoštovani!Društvo za zdravje srca in ožilja opravlja plemenito delo, saj s svojimi prijaznimiin kvalificiranimi sodelavci pomaga ljudem, da brez čakanja opravijo pregled,kako je z njihovimi dejavniki tveganja: s sladkorjem in holesterolom v krvi.Naše Društvo upokojencev Maribor Center organizira takšne preglede vsakoprvo soboto v mesecu. Na takšnem pregledu sem bila 5. februarja letos. V ekipije bil tudi zdravnik, pozneje sem izvedela, da je to bil prim. dr. Mirko Bombek,ki je prisotnim ponudil tudi pregled z EKG-aparatom. Ozrla sem se po prostoru,kje je tudi meni znana aparatura za EKG. Na moje veliko presenečenje pa nam jezdravnik pokazal majhen računalnik z monitorjem, na katerem lahko vidiš, kakodeluje tvoje srce, kako je s srčnim utripom. Samo prst položiš na to sodobnonapravico in že veš, kako ti bije srce.Ker imam tudi sama težave z neenakomernim srčnim utripom, sem se dalapregledati. Zdravnik si je zapisal moj naslov in v kratkem sem prejela na domizvid. Stara sem 88 let in navdušena sem nad sodobno tehniko, ki je omogočilanarediti tudi takšen EKG-aparat, kakršnega je kupilo naše Društvo za zdravjesrca in ožilja.Zahvaljujem se gospodu doktorju, ki je prišel v svojem prostem času opravitto pomembno delo. Iz izkušenj vem, kaj pomeni čakanje na določene preglede vnašem zdravstvu. Zahvaljujem se društvu, ki je ob skromnih sredstvih, s katerimirazpolaga, nabavilo aparat, ki takoj pokaže, kako je z našim srcem, marsikomumed nami, starejšimi, pa prihrani mučno čakanje pred ambulantami.Lep pozdrav!Štefanija Čuček, Strossmayerjeva 32, Mariborsekcija za otroke s prirojenimi srčniminapakami.Naše Društvo je bilo pobudnik inustanovitelj Fundacije prim. dr. JankaDržečnika, ki štipendira študente mariborskemedicinske fakultete, ti mladi paradi sodelujejo z društvom, kar je še enavez med generacijami.”Ko smo pripravljali v mariborskemdruštvu jubilejni pregled opravljenegadela, nismo mogli prezreti, da se jeobčutno zmanjšal krog tistih, ki so nasdoslej denarno in drugače podpirali priuresničevanju naših zdravstveno prosvetiteljskihprogramov. Še pred nekaj letismo se lahko za takšno pomoč zahvalilikar dolgemu seznamu donatorjev, zdaj jemanj te dragocene naklonjenosti zavoljoposledic gospodarske krize. Kako torejnaprej, saj še tako požrtvovalna prostovoljnostne more brez materialne osnove?“Menim, da se naši sponzorji neumikajo, ker bi bili nezadovoljni z našimdelom, temveč iz poslovnih razlogov,tudi zaradi neugodnih gospodarskihrazmer. Celotna družba se spreminja.Bojim se, da je med večino poslovneževmanj razumevanja, manj sočutja, manjpripravljenosti za pomoč, v ospredju paso kapital in (hiter) zaslužek na kratki rok.Sistemsko gledano nam mestna občina,s katero dobro sodelujemo, nudi prostore,režijski stroški niso zanemarljivi,vendar za obstoj društva ne gre velikodenarja. Največ sredstev namenjamo zaizvedbo preventivnih programov, za katerepotrebujemo tudi dokaj drago laboratorijskoopremo in potrošni material,zato se ne moremo izogniti prispevkomposameznikov, četudi bi želeli meritve,npr. dejavnikov tveganja, opravljati zastonj,kar se lahko zgodi, če nas podpresponzor ali donator. Spremljanje aritmijz EKG-monitorjem terja odčitavanje,pošiljanje patoloških izvidov na dom,delo v administraciji, poštnino, kar sene zdi veliko pri posameznem primeru,na letni ravni pa ni zanemarljivo. Aparateza merjenje srčnega utripa in vsebnostikisika v krvi potrebujemo pri projektuspodbujanja telesne dejavnosti, zaprojekt predavanj in delavnic je nujnaračunalniška oprema s projektorji. Presenetljivodraga je izdelava plakatov inpanojev za razstave in njihova postavitev,saj kladivo in žebelj nezadostujeta več.Vse bolj se zavzemamo za javna sredstva,ki jih pridobivamo na osnovi javnihrazpisov, za zdaj na državni in lokalniravni. Že pred leti smo pričeli našo dejavnostorganizirati in voditi kot projekte stočno zastavljenimi cilji in z načini dela, kise lahko tudi finančno ovrednotijo, takoje poslovanje pregledno za naše uporabnikein podpornike, kar daje osnovo zadolgoročnejše sodelovanje.Stalni vir financiranja bi bila koncesijaza opravljanje preventivne dejavnosti.Žal nam ni uspelo pridobiti koncesije naobčinski ravni za posvetovalnico, kot joimajo v Ljubljani, kjer jim je občina odprlavrata, v Mariboru pa nam jih nekdo skušapripreti.Eden še neizkoriščenih virov so sredstvaza raziskovalno dejavnost v mednarodnihprojektih, mislim, da ima slovenskodruštvo na tem področju že nekajuspehov, temu moramo slediti. Za zdajnam v ta težavni in strokovno zahtevnisistem ni uspelo vstopiti.Zavedam se, da je sedanji obsegdela, ki ni majhen, težko povečati zrazpoložljivo ekipo predanih sodelavcev,ki se jim ponovno iskreno zahvaljujem zanjihov prispevek.Ves čas smo in bomo težili k razumniporabi nam zaupanih sredstev ter k ševečji kvaliteti in prepoznavnosti našegaskupnega Društva za zdravje srca in ožiljaza Maribor in Podravje.’’Milan Golob13SRCE 2011.indd 13 12.4.2011 17:28:02

zasrceIzredno lepo obiskana proslava 10 . obletnice delovanja društva Glog Miklavž . V ospredju predstavnika našega društva prim.Mirko Bombek, dr.med. in Burt Kamenik, dr.med.Skrbimo za to, kar nam jebilo položeno v zibelko!JUBILEJ USPEŠNEGA SODELOVANJA DRUŠTVA ZA ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA GLOG ZDRUŠTVOM ZA SRCE IN OŽILJE MARIBOR IN PODRAVJEV Kulturnem domu Miklavž je bilakonec januarja imenitna predstavitevdesetih let delovanjaDruštva Glog Miklavž. Neutrudnipobudnik in ustvarjalec tamkajšnjedejavnosti za preventivno ohranjanjezdravja občanov miklavške občinein sosednjih krajev ter sodelovanja zDruštvom za srce in ožilje Maribor inPodravje je bil Rafko Izlakar, ustanoviteljin nato deset let predsednikdruštva Glog Miklavž.Takoj po ustanovitvi društva so jimprisluhnili v Društvu tabornikov FrancaLešnika v Miklavžu in so jim brezplačnoodstopili prostor za delovanje, strokovnopomoč pa Društvo za srce Maribor.Ko smo malo pobrskali po zdravstvenistatistiki, smo hitro ugotovili, da so nasamem vrhu lestvice že nekaj desetletijnajbolj nevarnih bolezni prav boleznisrca in ožilja ter osteoporoza. Odločitev,kje začeti, torej ni bila težka. Že 16. junija2001 je stekla prva akcija merjenjaholesterola, pritiska in sladkorja v krvi,kar so glavni povzročitelji bolezni. Našiželji, ker smo kot funkcionarji neizkušenina področju zdravstva, so takoj priskočilina pomoč člani Društva za srce Mariborin prva takšna naša akcija je bila vTaborniškem domu Franca Lešnika vMiklavžu 16. junija 2001. Udeležba jebila nepričakovano dobra, kar je dalopobudo sekciji za pripravo nadaljnjihakcij. Naslednja je bila izvedena 8. novembra2001, in sicer meritev kostnemase, ugotavljanje tveganja za bolezenosteoporozo. Prav pojav te bolezni jepogost pri starejših ljudeh.Želje občanov in preventivna zdravstvenapriporočila so se iz dneva v danširili, zato je bilo potrebno organiziratisekcijo, nekakšno društvo, ki ne boimelo nobenega političnega obeležja inbo lahko deležno morebitnih donacijobčine ali podjetnikov. To se je zgodilonekaj mesecev kasneje na ustanovnemobčnem zboru v Taborniškem domu.Ustanovnega občnega zbora so sepoleg ustanovnih članov udeležili šežupan občine Miklavž Leopold Kremžar,predsednik Turističnega društva DušanMakovec, predstavnik Društva za srceMaribor Mirko Kocijan in trije svetnikiobčinskega sveta občine Miklavž.Društvo je bilo tako ustanovljeno.Število članov društva se je iz leta vleto večalo, dosegli smo skoraj magičnoštevilko 300 članov in postali tretjenajvečje društvo v občini Miklavž, polegProstovoljnega gasilskega društva (PGD)Miklavž in DU Miklavž. Dober glas odruštvu je segel tudi zunaj meja občineMiklavž in tako imamo kar nekaj članoviz drugih občin.ZAKAJ JE DRUŠTVO GLOGNEKAJ POSEBNEGA?Društvo Glog Miklavž je pravzapravnekaj posebnega, saj takšnega, s tako14SRCE 2011.indd 14 12.4.2011 17:28:14

najbiješirokim spektrom dela širom Slovenijeni. Društvo se ukvarja z vsemi aktivnostmi,ki so priporočljive za ohranjanjezdravja, posebno zdravja starejšihljudi. Držimo se pregovora: “Za zdravje,ki nam je bilo položeno v zibelko, se jepotrebno truditi in ga redno negovati!”Tako so že leto dni kasneje v društvuustanovili zeliščarsko sekcijo, ki skrbi zaosveščanje občanov, pripravlja razstavein promovira naravna zelišča in začimbe,čaje, sokove ter tinkture. Z velikimveseljem so v svoj program vključili šeučence Osnovne šole in Otroškega vrtcaMiklavž in tudi člane iz drugih krajev.V tesnem prijateljskem in strokovnemsodelovanju z Društvom za srce inožilje Maribor in Podravje, še posebnoz njegovim predsednikom, primarijemMirkom Bombkom, glavnim tajnikomLojzetom Antončičem, administrativnotajnico društva Ano Kotnik in s profesorjemtelesne vzgoje Alojzom Fridlom,Borutom Kamenikom, dr. med., spec.internistom, je Društvo Glog Miklavžpravzaprav pridobilo svoj ugled in nivostrokovnega društva. Akcije, ki smojih izvajali v sodelovanju z Društvomza srce Maribor in Podravje, smopoleg meritev holesterola, sladkorjain krvnega pritiska dopolnjevali še zmeritvami trigliceridov, tudi s prisotnostjozdravnika internista, tako daso se udeleženci meritev z njim lahkoposvetovali o rezultatih meritev in museveda postavili tudi osebna vprašanja- brez čakalne dobe, vprašanja, ki sojih mučila doma (pritisk, srčna aritmijaali bolečine v prsih …). Dvakratna leto smo skupaj pripravili test hojena 2 km - mi smo to poimenovali kar“Srčno pot”. Skupaj smo pripravili zadruštva, ki prirejajo množične akcije,tečaj oživljanja, tega je strokovno vodilprim. Mirko Bombek, dr. med., ki je nakraju podelil tudi priznanja tistim, ki souspešno opravili preizkus teoretičnegain praktičnega znanja.Iz leta v leto je Društvo za srce inožilje Maribor in Podravje dopolnjevalosvoje storitve. Tako so nazadnje pričelimeritve srčnega utripa z napravo zaEKG, kar smo v Društvu Glog takojvključili. Pohvalno pri tem je, da soza promocijske meritve tudi našemudruštvu te storitve ponudili brezplačno.Pomembnost meritev srčnega utripa jepotrdila tudi naša zdravnica, Marica KohekBarbul, dr. med., saj so že prve meritvepokazale, da so bili med udeleženci,ki so opravili EKG-pregled taki, ki so nujnopotrebovali specialistični pregled vUKC Maribor. Samih meritev in cepljenjse je v desetletnem obdobju udeležilo ževeč kot 5530 krajanov.Poleg že utečenih meritev srčnožilnihbolezni, tudi meritev za ugotavljanjeosteoporoze - kostne mase, cepljenjproti gripi in meritev z EKG-monitorjemje Društvo Glog Miklavž izvajalo šedruge aktivnosti za ohranjanje zdravja:zdravstvena predavanja, pohode, plavanje,kolesarjenje in druženja. Številnazdravstvena predavanja v sklopu cikla“Kaj lahko sami storimo za zdravje” smoorganizirali 29-krat. Za predavatelje smopovabili priznane magistre, primarije inzdravnike ter medicinske sestre iz mariborskebolnišnice, iz današnjega UKCMaribor. Da so bile teme in kvaliteta predavanjprav izbrane, so potrdili prisotnina teh predavanjih, saj se jih je udeležiloveč kot 1740 udeležencev.V MINULEM DESETLETJU26.450 UDELEŽENCEVNAŠIH AKCIJObhodili smo vse bližnje hribe: Kalvarijo,Piramido, Meljski hrib, Žavcarjevvrh, po Mariboru smo se sprehodili kardvakrat, da bi tako dodobra spoznaliznamenitosti mesta, od akvarija, Mestnegaparka do zgodovinskih spomenikov.Dvakrat na leto smo pripravilitest hoje na 2 km - Srčno pot. Sprehodilismo se do tromejnika Slovenija-Avstrija-Madžarska, obiskali Sečoveljske soline,Portorož, Grad na Goričkem … Vsi pohodiso poleg namena skrbi za zdravjeizražali tudi našo željo po spoznavanjulepot naše domovine. Podobno je bilo skolesarjenjem, ki smo ga vedno povezalis spoznavanjem botaničnih vrtov,etnoloških muzejev, oglarske delavnice,gomil, gradu Betnava, čebelarskegadoma ipd. Za razgibavanje v vodi smoredno, večkrat na leto organizirali plavanjev bližnjih termalnih kopališčih,obiskali smo kopališča Fontana Maribor,Ptuja, Radencev, Banovcev, Male Nedelje,Olimja in Zreč. Pa tudi za duševnohrano smo skrbeli z ogledi predstavv SNG Maribor, z ogledom predstavHrestač, Grk Zorba, Labodje jezero, Traviata,Turandot in komedije Čaj za dve.V minulem desetletju je društvopritegnilo v svoje vrste že več kot 26.450udeležencev.Zakaj je Društvo Glog nekaj posebnega?Poleg vsega že naštetega smopripravili akcije z različnimi temami, kotso: Pravilna uporaba fitofarmacevtskihsredstev v domačem vrtu, v sodelovanjuz društvom Lisička Maribor, razstava inpredavanje o 360 vrstah užitnih in strupenihgob, čebelarska razstava v sodelovanjuz Društvom čebelarjev A. Grajfaiz Hoč, razstava ljubiteljskih slikarjev naplatno in steklo občine Miklavž, tečaj zastarejše Spoznajmo računalnik, seminaro finančnem poslovanju društev, razstaviakademskih slikark Ane Krašne inKsenije Čerče, okrogla miza z varuhinjobolnikovih pravic, predavanje o pravilnirabi in shranjevanju zdravil in še bi lahkonaštevali.Za vse to je Ministrstvo R Slovenijeza zdravje ocenilo, da je delo našegadruštva usmerjeno v ohranjanje zdravja,zato nam je podelilo tudi status društva,ki dela v javnem interesu.Deset let je kratka ali pa dolga doba,če pomislimo, koliko in kaj vse smoopravili v društvu v tem času. Veselismo, da smo spodbudili tudi nekateradruga društva v občini, da so vnjih pričeli posnemati nekatere akcijeDruštva Glog Miklavž, za katere predčasom ni bilo interesa.Društvo Glog Miklavž je v občiniMiklavž opravilo zelo pomembno delona področju preventive za zdravje in tudiza ohranjanje narave. Vse to so opravilientuziasti prostovoljno, brez kakršnekolinagrade. Edina nagrada zanje sta bilaštevilo in aplavz udeležencev.Tudi v prihodnje želim vsem organizatorjemv Društvu Glog Miklavž še velikovolje in uspehov pri njihovem delu.Odslej že bivšemu predsednikuDruštva Glog Miklavž, Rafku Izlakarju, seje v imenu članov odbora in zeliščarskesekcije Društva Glog Miklavž zahvalilagospa Mira Zelenik in se od njega poslovilaz ganljivimi besedami: “Vsaka pot sezačne s prvim korakom. Tako je misel,ki se je porodila v vašem srcu, začrtalapot in prvi korak, da je pred desetimileti bilo ustanovljeno Društvo Glog.Vemo, da beseda ‘Hvala!’ zveni mnogopreskromno, toda izrečena iz src vašihsodelavcev, naj vas ob skromnem dariluvedno znova spomni na številne dni, kismo jih prehodili skupaj.” Gospodu Izlakarjuje nato v zahvalo podarila glogovšopek.(mz)15SRCE 2011.indd 15 12.4.2011 17:28:14

zasrceDoslej podeljenih že desetštipendijFUNDACIJO PRIM. DR. JANKA DRŽEČNIKA JE USTANOVILO DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCAIN OŽILJA ZA MARIBOR IN PODRAVJE LETA 2005V Trstenjakovi dvorani Univerzev Mariboru sta direktor Fundacijeprim. dr. Janka Držečnika prof. dr.Erih Tetičkovič, dr. med., in predsednikuprave fundacije prim. MirkoBombek, dr. med., 27. januarjaletos podelila enoletno štipendijo vmesečnem znesku 250 evrov DaviduMerniku, študentu drugega letnikaMedicinske fakultete Univerze vMariboru. Za štipendijo je bil izbranizmed osmih kandidatov, merilo zadodelitev štipendije pa sta študijskiuspeh in socialni status študenta.Majhne svečanosti ob podelitveletošnje štipendije, ki jo je s svojim nastopompopestril gledališki igralec BojanMaroševič, sta se poleg predstavnikovDruštva za zdravje srca in ožilja zaMaribor in Podravje udeležila tudidekan Medicinske fakultete Univerze vMariboru prof. dr. Ivan Krajnc, dr. med.,in prodekan za izobraževalno dejavnostprof. dr. Radovan Hojs, dr. med.Fundacijo prim. dr. Janka Držečnikaje ustanovilo Društvo za zdravje srcain ožilja za Maribor in Podravje leta2005 na pobudo tedanjega podpredsednikatega društva prim. prof.dr. Eriha Tetičkoviča. Idejni oče tedobrodošle štipendijske možnostiprof. dr. Tetičkovič je ob ustanovitvifundacije dejal: “V našem društvu smose odločili ustanoviti to fundacijo, ki bopomagala študentom medicine na mariborskimedicinski fakulteti. Društvo, kiga vodi prim. Mirko Bombek, dr. med.,je fundacijo poimenovalo po uglednemmariborskem zdravniku, kirurgu,človeku izrednega duha ter širokihobzorij, učitelju in vzorniku nizu generacijmladih zdravnikov, po primariju dr.Janku Držečniku.”Kaj pomeni štipendija nekaterimštudentom medicine, pove tudi izpovedZ letošnje podelitve štipendije Fundacije prim. dr. Janka Držečnika, od leve: prof. dr.Radovan Hojs, dr.med., prof. dr. Ivan Krajnc, dr.med., štipendist David Mernik, prof.dr. Erih Tetičkovič, dr. med., in prim. Mirko Bombek, dr.med.Alenke Koren, ki je prejela štipendijoprimarija Držečnika pred dvema letoma.Tedaj je po slovesnosti ob podelitvištipendije dejala: “Ljudje se zberemoob različnih priložnostih. Ena izmednjih je prav gotovo tudi proslavljanjetakšnih in drugačnih dosežkov. In zameje bil eden takšnih dogodkov podelitevštipendije. Že sam občutek, da sose ljudje potrudili in za to priložnostpripravili majhen svečan dogodek, jeneverjetno navdihujoč. Zavest, da teljudje cenijo, da cenijo tvoje delo in tezanj nagradijo, je prijetna in spodbudna,krepi človekovo samozavest. Veselime, da sem po svoje prišla v zavetjete ugledne fundacije, vidim jo kot šeeno budno oko, ki bo bdelo nad mojopotjo, nad vsemi dosežki in morda tudiporazi. Ljudje, ki pokažejo mlademu,razvijajočemu se človeku pot, ki mu boprihranila marsikatero oviro, ga popeljalado mnogih pomembnih poznanstev,so zlata vredni. In prav to so zame storilitudi ljudje te fundacije.”Vodstvo fundacije je sprejelo predlogdekana Medicinske fakultete prof. dr.Ivana Krajnca, naj bi poslej štipendijoprim. dr. Janka Držečnika podeljevalina slovesnosti ob Dnevu mariborskeMedicinske fakultete. (mg)Štipendisti Fundacijeprim. dr. Janka DržečnikaŠtudijsko leto 2005/06 - prvapodelitev štipendij1. Martina Babič2. Robi KelcŠtudijsko leto 2006/071. Anja Potočnik2. Samir ŠabiæŠtudijsko leto 2007/081. Suzana Rožič2. Saša KostanjevecŠtudijsko leto 2008/091. Uroš Bele2. Alenka KorenŠtudijsko leto 2009/101. Saša KostanjevecŠtudijsko leto 2010/111. David Mernik16SRCE 2011.indd 16 12.4.2011 17:28:17

najbijeJe šolska telovadnicadober kažipot za zdravnačin življenja?KAJ JE POKAZALA NAŠA ANKETA, OPRAVLJENA MED UČITELJI TELESNE VZGOJE TERMED UČENCI IN DIJAKI, KO SMO JIH POVPRAŠALI O ODNOSU MLADIH DO GIBANJA INDO ŠPORTNE VZGOJEAndreja Kolander Džino Idžojtič Jan AlatičV preteklem stoletju je ameriškiinženir in izumitelj 140 patentovCharles Kettering dejal: “Nipomembno, če poizkusite, poizkusitein še enkrat poizkusite, pavam ne uspe. Pomembno je, dapo tem, ko poizkusite in vam neuspe, poizkusite znova!” To veljatudi za naše odločitve, da bi živelibolj zdravo. In priporočilom zazdrav način življenja naj bi prisluhniliže v otroških letih. Tudi tuvelja slovenski rek: Kar se Janezeknauči, to Janez zna. Mi smo tokratželeli potipati telesnovzgojni utrippri mladih in pogledati, kako je znjihovo naklonjenostjo gibanju.O tem, kaj menijo o predmetušportna vzgoja, o ocenjevanju pri tempredmetu, o odnosu mladih do gibanja,o mladih in športu smo povprašali dvaučitelja športne vzgoje ter štiri učence,dva osnovnošolca in dva dijaka.Ali so ure športne vzgoje dovolj zanimivapriložnost, da nagovorijo mlade,naj se ukvarjajo s športom tudi v prostemčasu?ANDREJA KOLANDER, profesoricašportne vzgoje v OŠ Miklavž naDravskem polju in nekdanja profesoricav III. gimnaziji v Mariboru: “Kerje športna vzgoja obvezen predmet vosnovnošolskem in srednješolskemizobraževanju, ga morajo obiskovativsi učenci in dijaki. Ali bodo urešportne vzgoje zanimive za učence,je odvisno predvsem od učiteljeveosebnosti, od njegovega strokovnegaznanja in izkušenj. Njegova nalogaje predvsem, da mlade motivira zavadbo, jih navduši za šport, jim razširiobzorja ter jim predstavi modernetrende športnega udejstvovanja, dase bodo s športom lahko kakovostnoukvarjali tudi v svojem prostem času.Če so ure športne vzgoje zanimive,je večja verjetnost, da se bodo otrocis temi aktivnostmi ukvarjali tudiv času po pouku in v času šolskihpočitnic.”DŽINO IDŽOJTIČ, profesor športnevzgoje v OŠ Bojana Ilicha v Mariboru:“Športni pedagog je z učenci vsajdvakrat na teden (v šestem razredutrikrat na teden) in s pripravo svojih urin ciljev, ki si jih je postavil, lahko pozitivnovpliva na mlade, da se v prostemčasu ukvarjajo s športom. V OŠ BojanaIlicha, kjer poučujem, mi to v velikimeri uspeva, saj imam poleg odličnegastrokovnega tima (ravnatelj je ŠtefanMuraus, športna pedagoga pa sta DušanŠtuhec in Jernej Lorbek) tudi dobremožnosti za delo in učencem lahko nazanimiv način ponudim pester izboršportnih vsebin. Žal pa ni poskrbljeno,da bi bil športni pedagog prisoten tudipri urah športne vzgoje na razrednistopnji, kjer je učence najlažje motiviratiin usmeriti v izbrane in primernešportne dejavnosti.”Kakšen odnos imajo današnji otrocido gibanja. Znano je, da že govorimo o17SRCE 2011.indd 17 12.4.2011 17:28:22

zasrceSuzana Bračič‘’sedeči družbi’’, o neaktivnosti otrok.Kaj menite o tem?ANDREJA KOLANDER: ‘’Opažam,da je vedno več mladih neaktivnih,posledica tega pa sta povečana telesnateža in debelost. Krivdo za takšnostanje lahko pripisujemo sodobnemu,tako imenovanemu sedečemu načinuživljenja (gledanje televizije, uporabaračunalnika, nezdrava prehrana, pomanjkanjegibanja) ter prezaposlenimali brezposelnim staršem, ki imajosvoje težave in nimajo časa niti volje,da bi z otrokom koristno preživeli svojprosti čas.Po drugi strani pa opažam, da sootroci, ki imajo radi šport, vključenihkrati v več športnih interesnih dejavnostiin v druge športne aktivnosti,ki jih šola ponuja pred poukom in ponjem, kasneje pa hodijo na treninge šev klube.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Stanje v našidružbi in način življenja se močnoodražata pri aktivnostih otrok, te sobistveno zmanjšane. Otroci preveččasa zapravijo pred računalnikom in senepravilno prehranjujejo, zato je opazitiveč debelosti ter v povprečju več ukrivljenihhrbtenic in ploskih stopal. Učiteljiv šoli in trenerji v klubih se trudimoto odpraviti, a brez pomoči staršev inbrez primernega življenjskega okolja nimogoče pričakovati večjega napredka.’’Ali ste opazili kakšne razlike pri generacijahotrok glede motoričnih sposobnosti,odnosa do športa in gibanja.ANDREJA KOLANDER: ‘’Trendi v pridboljših motoričnih sposobnosti so vprimerjavi z generacijami izpred dveh18Maruša PokeržnikNina Kobilicadesetletij močno padli in še zmerajupadajo. Današnje generacije otrok sovišje (telesna višina), velikokrat pa sootroci pretežki. Posledica tega so tudislabši rezultati v gibalnih sposobnostih,predvsem glede vzdržljivosti, moči inhitrosti. Predvsem pri dekletih v višjihrazredih osnovne šole in v začetkusrednje šole opažam, da motivacijaza telesno vadbo pada, medtem ko somlajše učenke in dijakinje višjih letnikovzelo zagnane za šport.’’DŽINO IDŽOJTIČ: ‘’Današnja ‘internetnageneracija’ ne kaže obetavnihznakov za boljše motorične sposobnosti,saj se te v povprečju slabšajo.Najslabše kaže na področju telesnevzdržljivosti in gibljivosti. Sem pa optimistglede prihodnjih generacij, kajtidržava v zadnjem času ponuja projekte,kakršen je na primer zdrav življenjskislog, ki resnično bogatijo športno dejavnostotrok in s tem posledično tudirazvijajo boljše gibalne sposobnostiter skrb za bolj zdravo življenje. Upamle, da se bodo ti in podobni projektinadaljevali.’’Učenki ter dijakinjo in dijaka, smopovprašali, katere športe imajo najraje.NINA KOBILICA, učenka OŠ borcevza severno mejo Maribor: “Gimnastiko,igre z žogo (npr.: nogomet, med dvemaognjema), smučanje, bordanje.”MARUŠA POKERŽNIK, učenka OŠborcev za severno mejo v Mariboru:“Najbolj me zanimajo športi, povezani zglasbo in ritmom, torej ples in ritmičnagimnastika, čeprav nisem posebnogibčna, pa tudi druge vrste gimnastike.”SUZANA BRAČIČ, dijakinja II. gimnazijeMaribor: “Nisem med tistimiljudmi, ki jim je (bila) športna vzgojav šoli všeč. Nisem ljubiteljica atletikeali gimnastike, še manj pa plavanja.Če že, se raje lotim kakšne igre z žogo.A vendar, trenirala sem standardnein latinskoameriške plese ter jahanje.Morda se sliši kot pravo nasprotje, todaoba športa imata veliko skupnega, odnadzora samega sebe (s katero mišicokaj počneš) do občutka za drugega inpotrebna je, seveda, tudi ustrezna telesnapripravljenost.”JAN ALATIČ, dijak II. gimnazije Maribor:“Najbolj so mi všeč športi z žogo,predvsem nogomet, rokomet in odbojka.Verjetno zato, ker sem rad v družbi,uživam v njej, nenazadnje so to športi,ki niso odvisni od posameznika, ampakod delovanja celotne ekipe.”Kaj pa menite o urah športne vzgojev šoli?NINA KOBILICA: “Obravnavamorazlične športe, kar mi je všeč.”MARUŠA POKERŽNIK: “Ure športnevzgoje v šolah so včasih zelo zanimivein zahtevne ter razgibane, spet drugičpa, ko telovadimo le tri ali štiri, jedolgočasno.”SUZANA BRAČIČ: “Občasno mevprašajo - predvsem mlajši, ki se vpisujejov II. gimnazijo -, kako je pri športnivzgoji. V ‘Drugi’ je veliko možnostizapolnjevanja prostega časa. Polegkrožkov, je na izbiro tudi veliko športnihdejavnosti: ples, plezanje, plavanje, pohodi,smučanje in še bi lahko naštevala.Ob rednih urah športne vzgoje (3 ure nateden) je potrebno pridobiti še ure izobveznih izbirnih vsebin, mednje sodijoSRCE 2011.indd 18 12.4.2011 17:28:32

najbijeNina Kolenc, prof. šp. vzg.Vadba na ergometrih na Osnovni šoli Bojana Ilicha Maribortudi zgoraj našteti športi. Tako si lahkovsak izbere tisto, kar mu je všeč, lahkouživa v športu.”JAN ALATIČ: “Šola nam omogoča, dase spoznavamo s takšnimi in drugačnimišporti ter se nekako pobližje seznanimos tistimi, ki nas zanimajo. Poleg tegaure ŠVZ-ja nudijo učencu možnost, dase sprosti po dokaj napornem šolskemurniku, si nabere nove energije inohranja telo v dobri kondiciji. Menim,da je ‘športna’ tisti predmet, ki učencavzpodbuja k dodatnemu ukvarjanju sšportom v prostem času.”Ali imate ob vseh svojih šolskih obveznostihše čas, da se po njih sprostiteoziroma razgibate?NINA KOBILICA: “No, ja, nekaj časaostane, toda ne veliko.”MARUŠA POKERŽNIK: “Poleg vsehšolskih obveznosti se vedno najde tudičas za sprostitev in rekreacijo.”SUZANA BRAČIČ: “Treningi in še dodatnikondicijski treningi vzamejo velikočasa, zato sem jih opustila. Kljub temupa še vedno jaham na terenu, vendarsamo ljubiteljsko, za sprostitev. Jahanjenamreč vsaj name deluje pomirjujočein sproščujoče, zato je ob koncu tednaprav prijetno sesti na konja in uživati nasvežem zraku.”JAN ALATIČ: “Kot dijaku mi šola nepušča prav veliko prostega časa, ampaktisti prosti čas, ki ga imam, nedvomnoizkoristim za to, da se malo razgibamv dvorani oziroma v telovadnici, treniratipa športa ne smem več, saj sembil huje poškodovan. V bistvu je danespo vsej Sloveniji, vsaj na gimnazijah,sistem naravnan tako, da mora vsakdijak opraviti določeno število ur, takoimenovane tretje ure športne vzgoje,v svojem prostem času, tako nas že toprisili, da se moramo gibati. Mislim pa,da si je treba vzeti vsaj nekaj časa nateden tudi za šport, saj nam prav športlahko zbistri misli, nas sprosti.”V strokovni javnosti so mnenja gledeocenjevanja pri športni vzgoji deljena.Kaj menite o ocenjevanju pri urahšportne vzgoje?NINA KOBILICA: ‘’Za tiste, ki imajoradi šport in se z njim ukvarjajo, je to vredu. Ostali pa se morajo malo potruditi,kar je tudi prav.’’MARUŠA POKERŽNIK: “Ocene prišportni vzgoji so pravične za vse, vsiimamo na voljo enako število poskusovin enake možnosti, enake pogoje.”SUZANA BRAČIČ: “Ker sem dijakinjav okviru t.i. mednarodne mature,športne vzgoje kot obveznega predmetav učnem programu ni. Vendarbrez športne dejavnosti tudi tu ne gre,ni pa ocen. Morda je zato nekaterimlažje, ker ni tistega občutka ‘Joj, žespet to ocenjevanje!’ - v prvih dveh letihgimnazije, nisem imela občutka, da nassubjektivno ocenjujejo. Morda se jekaj spremenilo, tako kot se spreminjadrugod. Ampak, to je že druga zgodba.”JAN ALATIČ: “Glede ocenjevanja priurah športne vzgoje menim, da ocenjevanjemora biti, saj je to navsezadnješolski predmet, vendar vseeno mislim,da profesorji pri tem, ko ocenjujejo, negledajo toliko na to, kolikšen je napredekdijaka od začetne točke pa potem, ko seta ‘snov’ ocenjuje.”Kaj menita, ali bi zdravniki lahkoboljše sodelovali s šolami, mislim predvsems profesorji športne vzgoje?ANDREJA KOLANDER: “Vsekakor bimorala zdravniška strokas profesorji športne vzgoje sodelovati.Za zdaj takega sodelovanja splohni. Navadno učenec prinese v šolo leopravičilo zdravnika, na katerem piše,da je otrok opravičen telovadbe donekega določenega datuma, ne pišepa, kakšne zdravstvene težave ima inkaj lahko kljub temu dela. Sem namrečmnenja, da popolnoma oproščenod športne vzgoje ne bi smel biti nobenučenec. Tudi če ima, na primer,poškodovano roko, lahko opravlja vaje znogami, si krepi mišice trupa. Pogrešamtudi sodelovanje z zdravniki v primeručezmerne telesne teže otroka in prinačrtu za njegovo hujšanje. Glede nato, da ima vedno več otrok čezmernotelesno težo, bi bilo to nujno potrebno,predvsem zaradi zdravja otrok - našeganajvečjega bogastva!”DŽINO IDŽOJTIČ: “Menim, da zdravstvenastroka dobro in sistematično sodelujes šolami na področju preventive.Dovolil bi si le pripombo zdravnikom,ki otrokom napišejo opravičilo zasodelovanje pri pouku športne vzgoje.Pogrešam namreč bolj natančna navodila,da bi otroku, ki je poškodovan alipa okreva po poškodbi, lahko pripravilindividualni program vadbe, če sevedapoškodba ni takšna, da sme le počivati.”Iskreno se zahvaljujem vsem, ki sosodelovali v naši anketi.Nina Kolenc, prof. šp. vzg.19SRCE 2011.indd 19 12.4.2011 17:28:37

zasrceS srcem za srce -izobraževanje v HoustonuSAŠA KOSTANJEVEC: “VŠEČ MI JE BILO, DA SE TAMKAJŠNJI ZDRAVNIKI ZAVEDAJODOBRE KOMUNIKACIJE Z BOLNIKOM IN SI ZANJ VEDNO VZAMEJO ČAS!”Sem študentka 6. letnika medicinena Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.Študij me izjemno veseli, še boljpa uživam ob delu z bolniki. Ko semprejela štipendijo Fundacije prim. dr.Janka Držečnika, sem potihoma pričelaupati, da bom morda lahko uresničilasvojo skrito željo po izobraževanjuv tujini, kar je posebno za študentemedicine izredno koristno. Zastavilasem si cilj in po korakih od ideje prešlak dejanjem. Počitniški čas sem takoavgusta lani namesto počitka v šotoruob morju zamenjala s študijem onstran‘’velike luže”.VELIKA ŽELJAŽe od nekdaj me je zanimalo, kakšnoje življenje v Ameriki, kakšno je delo vtamkajšnjih bolnišnicah, in ne nazadnje,kakšni so domačini. Je res vse takomegalomansko?Ponudila se mi je odlična priložnostopravljanja prakse v enem najboljšihmedicinskih centrov v Ameriki, v TexasMedical Centru (TMC) na “Texas HeartInstitutu” v Houstonu. Izmenjavo ževrsto let omogoča in podpira odličnikardiokirurg dr. Igor Gregorič, ki si izrednoprizadeva, da slovenski študentimedicine in specializanti lahko opravljajoprakso ali del specializacije v TMC.Bila sem izredno hvaležna, da semdobila to izjemno priložnost. Na lastnikoži sem izkusila ameriški zdravstvenisistem, medicinsko oskrbo, sistemmentorstva in poučevanje profesorjev,zanimiva predavanja, izjemne operativneposege ter moderno medicinskotehničnoopremo.ODKRILA SEM AMERIKOAmerika me je navdušila, še posebnoprijazni ljudje in Teksas, z vsemi naravnimilepotami, možnostmi in velikostjo.TMC je eden najboljših in največjihmedicinskih centrov v ZDA. V njem je2049 institucij (številne klinike, centri zamedicinsko raziskovanje in akademskeinstitucije). Na enomesečno praksosem se odpravila avgusta lani. Opravljalasem jo v St. Luke’s episkopalnibolnišnici. Večji del časa sem bila nainternističnem kardiološkem oddelku.Ko je čas dopuščal, sem izkoristilamožnost opazovanja operacij iz takoimenovane kupole – iz opazovalneučilnice nad operacijsko dvorano, odkoder se neposredno lahko spremljajokirurški posegi. Zastekljena soba je opremljenaz zasloni, na katerih se prenašaslika z operacijskega polja.Dan v TMC se za kardiologe začneob 6.15 z jutranjo vizito (kljub zgodnjiuri in napornemu delu so bili vsi vednodobro razpoloženi). Skupaj z zdravnikismo se sprehodili po vseh nadstropjih,kjer so imeli svoje bolnike. Pri jutranjiviziti smo se lahko pogovarjali z bolniki,o njih, o njihovi terapiji, kaj se je in kajse bo dogajalo z njimi. Profesorji so namzastavljali tudi vprašanja. Če se je kdajzgodilo, da o čem nisem bila prepričana,ni bilo zamer. Isto vprašanje mi je bilozastavljeno prihodnje jutro, in ker semdoma zvečer preštudirala snov, prebralaustrezne študije, sem prihodnje jutroznala bolje odgovoriti. Sledilo je nekajzame neobičajnega - pohvala.Ob 7.30 je bil jutranji sestanek, nakaterem so specializanti poročali onočnem dogajanju pri bolnikih. Ob dvanajstihso bila vsak dan predavanja, namenjenaspecializantom in študentommedicine. Bila so zanimiva, uporabna inzelo kakovostna.Določene dni sem sodelovala s specializantomdr. Posliguaom, od kateregasem se izjemno veliko naučila. Vsak danmi je natisnil kakšno zanimivo študijo,ki sem jo do naslednjega dne predelala,da sva se nato pogovarjala o temi (npr.o iztisni srčni odpovedi, o okužbahpri bolnikih po operacijah na srcu).Saša Kostanjevec ,avtorica prispevkapred akvarijem v Houstonu, ko je soncepripekalo s 35 stop. CelzijaSpraševal me je tudi stvari, ki sem jihpo končanem delovnem dnevu študiralav knjižnici. Vedno, kadar so postavilivprašanje in če nisi bil prepričan, kajje pravi odgovor, si imel priložnost toobdelati in naslednji dan izboljšati svojodgovor. Na ta način si res motiviran, dasi poglabljaš svoje znanje. To se mi zdičudovit način poučevanja, ki se v našemprostoru preredko uporablja. Sodelovalasem še s kardiologi, z dr. Delgadom, zdr. Karjem in z dr. Loyalkom v njihovihambulantah.SRCE 2011.indd 20 12.4.2011 17:28:40

najbijeOb četrtkih sem bila v ambulanti zabolnike, ki imajo vstavljen LVAD (leftventricular assistant device - podpornisistem za levi prekat). To je črpalka, ki seuporablja pri bolnikih s srčno odpovedjokot premostitev do presaditve srca alikot trajna terapija pri bolnikih s srčnoodpovedjo, ki za presaditev srca nisoprimerni. LVAD lahko pridobi dragocenčas za bolnika, ki čaka na presaditev,njegovo srce pa je močno oslabljenoin sicer morda ne bi vzdržalo do presaditve.Ta črpalka se vstavi kirurško. V levisrčni prekat vstavijo cev, ki potegne kriiz prekata v črpalko, ta pa pošlje kri vaorto (velika žila, ki gre iz levega srčnegaprekata). Tako kri teče po telesu kljubslabemu delovanju levega prekata, kise ne more več zadovoljivo krčiti. Bolnikje po posegu in okrevanju odpuščendomov, črpalko nosi ves čas ob sebi vtorbici. S tem je zagotovljena sprejemljivakakovost njegovega življenja medčakanjem na presaditev. Naprava me jenadvse navdušila s svojimi razsežnostmiuporabe, z izboljšanjem počutja in sposobnostibolnikov.BOLNIK JE CARTrudila sem se čim več pogovarjatiz bolniki, saj je komunikacija v mediciniizredno pomembna. Všeč mi je bilo,da se tamkajšnji zdravniki tega dobrozavedajo. Vsakemu bolniku so stisniliroko in se mu predstavili. Vedno so predstavilitudi nas, študente. Za bolnika sosi vedno vzeli čas.Posebno se mi je vtisnil v spomin dan,ko smo dopoldne študenti izvedeli, da sepripravlja presaditev srca. Ves dopoldansmo nestrpno čakali, stokrat preverjali,ali se je že začelo. Nato smo ob petihzaključili uradni delovnik. Presaditevse še vedno ni pričela. S kolegom svaodšla domov, na hitro pojedla kosilo inse vrnila v bolnišnico okoli sedme urezvečer. Zunaj je bilo vse zelo mirno, naulicah ni bilo skoraj nikogar več.Prvič sem videla kaj tako čarobnega.V dvorano so prinesli hladilno torbo,na kateri je pisalo “Dar življenja” (“Thegift of life”) - v njej je bilo darovalčevosrce. Pregledali so darovalčevo srce, kije bilo v redu in primerno za prejemnika.Kirurgove roke so se premikale zneizmerno spretnostjo in hitrostjo, vhipu je bilo bolnikovo “dotrajano” srcezunaj. Bolnik je bil priklopljen na zunajtelesnikrvni obtok. Nemirno sem čakalaprve trenutke, ko bo “novo srce” začeloSaša Kostanjevec, Lidija Ažman, prof. dr. Igor Gregorič, dr.med. in Peter Benedičičutripati. Začelo je biti. Čutiti je bilo, kakoje napetost v operacijski dvorani zamenjaloveselje. Ko sem nekje sredi nočizapuščala bolnišnico, sem razmišljala:“Bila si priča podaritvi ‘novega življenja’,zunaj pa mesto spi in sploh ne ve, kaj seje zgodilo.”HOUSTON - TOPLO SRCETEKSASAHouston je četrto največje mesto vZDA. Potrebovala sem uro in pol, dasem ga z avtomobilom prevozila - pane zaradi gneče na cesti. Velja rek: ‘’VTeksasu je vse veliko.’’ Res je, cesteso ogromne, avtomobili prav tako,predvsem pa so velika srca domačinov.Na poti do bolnišnice po podzemnihhodnikih so me vsi pozdravljali in se obtem nasmejali, kar ti je dalo zjutraj obšestih energijo za ves dan. Če sem sekje v mestu ustavila z zemljevidom vrokah, so mi domačini takoj priskočilina pomoč.Mesec v Houstonu mi je izredno hitrominil. Prav žalostna sem bila, ko se jebližal čas odhoda. Vendar sem odneslas seboj ogromno izkušenj, medicinskegaznanja in veščin komunikacije. Na prvomesto je vedno treba postaviti bolnika,si zanj vzeti čas. Skrbeti je treba tudiza bolnikove svojce in jih obveščati opoteku zdravljenja. Pristop mora bitiiskren in kompetenten, ne gre pozabitina človečnost, ko začutiš, da je topotrebno.Spoznala sem ogromno ljudi in si ustvarilaprijateljske vezi z ljudmi z različnihkoncev sveta. Predvsem pa sem odnesladomov del njihove energije, da se nekaj“da” narediti, če si vztrajen. Ko se pojavijoovire, so tu zato, da jih prerastemo.Ta “spirit” (tako ga imenuje dr. Gregorič)bo za vedno ostal z menoj.Ob tem gre velika zahvala Fundacijiprim. dr. Janka Držečnika pri Društvuza zdravje srca in ožilja za Mariborin Podravje, saj mi je prav njihovaštipendija olajšala študij medicine inmi omogočila uresničitev želje. Sevedapa sem hvaležna tudi strokovnjakomonstran “velike luže”, predvsem dr.Gregoriču, ki ni le izvrsten kardiokirurg,ampak tudi čudovit in požrtvovalenčlovek.Saša Kostanjevec21SRCE 2011.indd 21 12.4.2011 17:28:45

zasrceTako je , ko se začnejo razgibavati pristašice ženske rekreacije pod taktirko telovadne vaditeljice Danice VešnarNikoli ni prepoznoZ REDNO TELESNO DEJAVNOSTJO ZMANJŠAMO TVEGANJE ZA MOŽGANSKO KAP IN ZABOLEZEN SRCAMed ključnimi varovalnimi dejavnikipri zmanjševanju nevarnosti zakaterokoli bolezen je tudi gibanje.Z redno telesno dejavnostjozmanjšamo tveganje za možganskokap za 25 odstotkov, tveganje zakoronarno bolezen pa celo za večkot 40 odstotkov. Hoja, tek, kolesarjenje,smučanje in še mnogo drugihje priložnosti, da se razgibamo.Tudi sprehod po parku je boljšikot posedanje pred televizorjemali računalnikom. Če pa najdetev družini ali v prijateljskem krogupristaše za redno telesno vadbo, šetoliko bolje.Mariborčanka Danica Vešnar, športnarekreativka in planinarka, se je zaobljubila,da redni telesni vadbi ne bo obrnilahrbta, ko se je pred sedemnajstimi letiupokojila.“S kolegicami sem se dogovorila,da se bomo tudi kot upokojenke znalerazgibati, da se ne bomo zasedele,”pravi. Kmalu je štela njena skupinanavdušenih za gibanje že sedem članic,prostor za redno tedensko vadbo pa sosi našle v dvorani Telovadnega društvaPartizan Pobrežje. Njihova naklonjenostredni telesni vadbi pa je bila hvalevrednonalezljiva.22Danica Vešnar, ki je prevzela vlogotelovadne vaditeljice, ima v okviruTelovadnega društva Partizan Pobrežjedanes že 110 zvestih prijateljic rednetelesne vadbe, razdeljenih v tri skupine,ki se prihajajo razgibavat pod njenovaditeljsko taktirko dvakrat na teden.Najmlajši med telovadkami je 50 let,najstarejši pa 87 let!In kako poteka učna ura razgibavanjapri Danici?“Ob vsakem našem srečanju porabimoprvih 15 minut za segrevanje zmalo hitre hoje in s podobnim. Potempa stoje ali leže razgibamo celotno telo- od prstov na nogah do vratnih vretencali v nasprotni smeri, z vajami za mišicein za moč, ne pozabimo pa seveda tudidihalnih vaj. Vsako vajo opravimo podesetkrat. Štejem počasi, tako da zmorevajo vsaka telovadka.”Danico veseli, da ne zmanjka zanimanjaza redno telesno vadbo. Vsakoleto se njenim skupinam pridruži nekajnovink, ki jih je dosegel dober glas o“vrelcu mladosti” v dvorani TVD Partizan.Tiste, ki so se odločile za druženjez Danico, pa ostajajo tej organiziranitelesni vadbi zveste. “Še vedno somed nami telovadke, ki so se nampridružile ob začetku našega druženja,”pove Danica, ki pa zna razgibati svojetelovadne prijateljice še drugače. “Prirejamoizlete, cilj teh naših izletniškihpohodov pa izberem tako, da ga zmorevsaka med nami. Vsaka naša pot imatri težavnostne stopnje. Visokogorje zanas ne pride v poštev, se pa kdajpakdajodločimo za izletniški podvig v sredogorju.Vsako leto si priredimo dva do tridni trajajoče izlete po Sloveniji, na tujepa se odpravimo za dva dni.”To delo opravlja z velikim veseljem,saj pomaga k boljšemu počutju drugimin sebi. “Včasih pride katera izmedudeleženk naše vadbe slabe volje, češ:‘Vse me boli, utrujena sem.’ Ko pa jeza nami še ena ura intenzivne vadbe,je slaba volja pozabljena, počutje paboljše.”Danica je telovadna vaditeljica tudi vŠportnem domu na Studencih. ‘’Nikolini prepozno za več rednega gibanja,’’poudari ob koncu pogovora DanicaVešnar, ki je letos prejela Cizljevo plaketoza 30 let uspešnega strokovnegain organizacijskega dela pri razvijanjušportne rekreacije. Cizljeve plakete vspomin na predvojnega vsestranskegain uspešnega mariborskega športnikaMirana Cizlja so najvišja mariborskapriznanja, ki jih podeljujeta Mestnaobčina Maribor - urad za šport inŠportna zveza Maribor.Milan GolobSRCE 2011.indd 22 12.4.2011 17:28:51

najbijeMerjenje bolečines pomočjo VAS lestviceZakaj je merjenje bolečine pomembno?Če bo vaš zdravnik vedel, kakomočno vas boli, vam bo lahko predpisalustrezno zdravljenje, ki bo vašobolečino zmanjšalo do stopnje, ki je zavas sprejemljiva in boste lahko zopetživeli aktivno.S pomočjo VAS lestvice si lahko samiizmerite jakost bolečine, ki jo čutitesamo vi, zato je namesto vas ne moreoceniti ali izmeriti nihče drug.VAS lestvica za merjenje bolečine vamje v veliko pomoč pri sporazumevanju zzdravnikom. Na podlagi številke, ki joodčitate na VAS lestvici, zdravnik ve,kako močna je vaša bolečina.VAS lestvica za merjenje bolečine jet.i. Vizualno Analogna Skala dolga 10enot, od 0 do 10, na kateri lahko medtočko 0 ni bolečine in točko 10 najhujšamožna bolečina pokažete, kako močnaje vaša bolečina.Da bi lahko vaš zdravnik oceniluspešnost zdravljenja skozi daljšečasovno obdobje, si merite bolečinoredno vsak dan in si vrednosti zapisujte.Zapiske vedno prinašajte s seboj kzdravniku.Vprašajte svojega zdravnika po VASlestvici za merjenje bolečine. Izmeritesvojo bolečino!Raziskava je pokazala, da se lestviceza merjenje bolečine premalo uporabljajov vsakdanji praksi: pokažete oziromapoveste vašem zdravniku, kako vas boli?• V 85% bolniki pokažejo svojemuzdravniku mesto, kjer jih boli.• V 84% bolniki opišejo naravo/vrstobolečine: zbadajoča, topa, pekoča,pulzirajoča, trgajoča,• V 77% bolniki svojemu zdravnikuporočajo kako pogosto imajo bolečinein kdaj se pojavljajo.• V 9% so bolniki dobili od svojegazdravnika vprašalnik o bolečini.• V 6% so bolniki razložili svojemuzdravniku jakost svoje bolečine spomočjo VAS lestvice za merjenjebolečine.• 29% bolnikov ne ve, kako močna je njihovabolečina, ne morejo je z ničemerprimerjati.• 17% bolnikov ne ve, kako naj svojemuZa lestvico VAS povprašajte svojega zdravnikazdravniku ponazorijo kakšno bolečinoimajo.Iniciativa SSZB s prijazno podporopodjetja Medis23SRCE 2011.indd 23 12.4.2011 17:28:54

zasrceKo vas telo pokliče na servis!ČE IMATE OBČUTEK, DA VAŠ OSEBNI ZDRAVNIK NIMA POSLUHA ZA VAŠE TEŽAVE,SE ODLOČITE ZA DRUGEGA ZDRAVNIKA.Piše: Marko Bombek, dr.med., specialistinterne medicinePrelep je. Črn. Kovinske barve. Sosedje jim ga zavidajo.Ob sončnih sobotah mu ponavadi privoščijo kopel z nežnimdetergentom in ga natančno posesajo s hišnim sesalnikom,s katerim so pravkar posesali spalnico in otroško sobo. Nedeljosi želijo preživeti v njegovi družbi, vreme je kot nalaščza izlet, zato se zjutraj hitro zbere vsa družina: starši, otroci,kuža, babi, dva poganjavčka in ON - prelep, črn in kovinskebarve, njihov avtomobil. Tiho in zvesto prede po panoramskicesti, ko na armaturni plošči zasveti opozorilna lučka. Izletje v trenutku pokvarjen. Nemudoma se vrnejo domov, vsadružina je zaskrbljena, najbolj pa moški del. Kaj je narobe znjihovim družinskim članom? Se slabo počuti? Ga kaj boli?Takoj naslednji dan ga odpeljejo v pooblaščeni servis in seposvetujejo s strokovnjaki. Cena popravila ni pomembna,samo da bi opozorilna lučka čim prej ugasnila.Kaj pa človek?Ali ima človeško telo opozorilne lučke, kot jih ima avtomobil?Na prvi pogled bi lahko rekli, da je tega zmožna leelektronika, katere je v avtomobilih vse več, včasih preveč, pavendar ne smemo pozabiti, da je elektronika kar nekaj razvojnihstopenj za prefinjenostjo delovanja človeškega telesa. Inodgovor je – DA! Človeško telo ima številne opozorilne znake,lučke, ki lahko pomenijo bolj ali manj resno okvaro - bolezen.Dragi bralci, z zgornjim karikiranim uvodom želim v vaszbuditi pozornost na opozorilne znake, ki vam jih sporočavaše telo. Moj cilj je, da vam pri lečečem zdravniku ne bi bilopotrebno odgovarjati na vprašanja: ‘’Kje ste pa hodili takodolgo?’’ in ‘’Zakaj niste prej prišli?’’ Zato pozorno in kritičnopreberite naslednje vrstice. Kot zdravnik internist z Oddelkaza pljučne bolezni bom za Mariborski srčni utrip izpostavilnekatere glavne opozorilne znake bolezni srca, ožilja in pljuč.Nanizal bom tudi nekaj vprašanj z drugih področij človekovegazdravja. Če se v naslednjih vrsticah in vprašanjih prepoznate,vas telo kliče na servis, z obiskom ne odlašajte.Ali imate bolečine v prsih?Vsaka bolečina v prsih zahteva nadaljnjo obravnavo. Vsakabolečina v prsih, razen redkih izjem, zahteva rentgenski posneteksrca in pljuč ter elektrokardiogram (EKG). Če je bolečinatiščanje, pekoča, v globini prsnega koša in jo orišete največkratz dlanjo na prsih, če se širi v levo ali v obe roki, se pojavlja obnaporih ali tudi v mirovanju, če vas prisili k prenehanju naporain takrat v nekaj minutah pojenja, je lahko znak anginepektoris, resne bolezni pomanjkanja kisika v srcu, največkratzaradi zoženih venčnih arterij, pa tudi iz drugih razlogov.Ali vas duši?Pojav dušenja ponavadi ne pomeni slabe kondicije. Če vasduši ob naporu, če zaostajate za vrstniki pri hoji navkreber, čese zaradi dušenja ustavljate na stopnicah ali med nadstropji,če vas dušenje in suh kašelj zbujata ponoči, lahko imate resnoobolenje srca ali pljuč. Ne pripisujte teh težav le slabi kondiciji.Poleg rentgenskega posnetka povprašajte tudi po testupljučne funkcije - spirometriji, pri kateri nekajkrat zaporedpihnete po široki cevi v aparat.Ali dlje časa kašljate?Dlje časa trajajoč, nepojasnjen kašelj je lahko znak različnihobolenj pljuč in srca, kot so astma, srčno popuščanje,specifične pljučne bolezni, pa tudi t.i. zgaga oziroma gastroezofagealnarefluksna bolezen, pljučni tumor in druge.Zapomnite si, zdrav človek ne kašlja, niti ne pokašljuje.Ali ste kadilec in kašljate?Kadilec s kašljem, z dušenjem ali z bolečino v prsih je vednopotreben nujnega rentgenskega posnetka srca in pljuč. Vsakmora biti ‘slikan’. Vsak mora imeti opravljeno spirometrijo. Še24SRCE 2011.indd 24 12.4.2011 17:28:55

najbijeposebno morate biti pozorni na vse spremembe karakterja zakadilce povsem običajnega, jutranjega, t.i. kadilskega kašlja.Izkašljanje krvi ali izpljunka s primesjo krvi lahko pogostopomeni resno obolenje pljuč, prepogosto pljučnega raka alipljučnih žil, tako imenovano pljučno embolijo.Ali ste kdaj izgubili zavest?Vsaka izguba zavesti zahteva temeljito obravnavo. Izgubazavesti je lahko znak motenega srčnega ritma, bolezni srčnihzaklopk, hude bolezni vratnega in možganskega žilja, posledicarazličnih kombinacij zdravil ali prevelikih odmerkovin številnih drugih bolezni.Ali čutite zaganjanje ali nereden utrip srca?Zelo pogosta motnja ritma je tako imenovano preddvornoplapolanje ali atrijska fibrilacija, kar poleg srčnega popuščanjalahko privede tudi do možganske kapi zaradi krvnih strdkov,ki nastajajo v plapolajočem delu srca. Za življenje nevarnemotnje srčnega ritma lahko povzročijo nenadno srčno smrt.Ali ste od kod krvaveli?Človek ne sme krvaveti iz nobene telesne odprtine, razenženske v rodni dobi, v času mesečnega perila. Kri v blatu pomeniresno obolenje črevesa, dokler to ni izključeno, zlasti včasu epidemije črevesnega raka, kateri smo priče v današnjemčasu. Ne zanašajte se na hemoroide.Ali nenamerno hujšate? Ali imate pogosto glavobol? Aliimate kot moški slab curek urina, težko pričnete mikcijo,odvajate vodo po kapljicah? Ali je vaš urin penast? Ali otekatev noge in v druge dele telesa, se vam pozna rob nogavic? Alise vam je spremenil ritem odvajanja blata, njegova oblika,ste pogosto zaprti? Ali vas čezmerno žeja, odvajate velikekoličine urina in ob tem hujšate? Ste si kjerkoli po telesuotipali neobičajno zatrdlino?Kaj pa zdaj!?Če ste se prepoznali v prejšnjih vrsticah in vprašanjih, seposvetujte z vašim osebnim zdravnikom. Vaš, njegov in mojcilj je skupen, pravočasno prepoznana bolezen in s tem večjamožnost ozdravitve ali izognitev napredovanju bolezni in šehujšim zapletom.Če imate občutek, da vaš osebni zdravnik nima posluha zavaše težave, se odločite za drugega zdravnika, podobno kotzamenjate servisno delavnico, ko dobite občutek, da vaš avtomobilni deležen ustrezne pozornosti in kvalitetne oskrbe.Vsekakor imate to pravico, saj kontrolna lučka sveti vam.Dragocen mini preventivni pregledMnogo preprosteje kot ozdraveti je ostati zdrav.Zdravstvene ekipe Društva za zdravje srca in ožilja zaMaribor in Podravje v okviru nacionalnega in regionalnegaprograma preprečevanja srčnožilnih obolenj vabijo namerjenje dejavnikov tveganja za nastanek teh bolezni, insicer na meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorjav krvi.Ekipe društva, v katerih je tudi zdravnik, prihajajo meritte dejavnike tveganja v mestne četrti, krajevne skupnosti,društva upokojencev, v kolektive ustanov in podjetij, pačtja, kjer se odzovejo tej ponujeni bližnjici za preventivnimini zdravstveni pregled, na katerega ni treba ure dolgočakati, ki stane malo, je pa dragocen, dovolj zgodnji izvid,ali smo zdravstveno ogroženi in kaj nam je treba storiti, dane bomo zboleli ali pa bomo s pravočasnim zdravljenjemozdraveli oziroma vsaj omilili bolezenske posledice. (mg)25SRCE 2011.indd 25 12.4.2011 17:28:56

zasrceRad bi nehal kaditi!ČE STE TRDNO PREPRIČANI, DA JE TAKŠNA VAŠA VOLJA, MORATE BITI PRIPRAVLJENIPRENEHATI KADITI TAKO REKOČ ČEZ NOČ.Piše: Boris Špes,dipl. zdravstvenikKolumbova mornarja Rodrigo de Jerez in Luis Torres staoktobra leta 1492 opazovala domorodce na Kubi, kako soprižigali posušene liste rastline (kohoba) in njen dim vleklivase po cevčici (tabako), a si takrat verjetno nista predstavljala,da bo kajenje postalo ena najbolj množičnih razvad inzasvojenosti sodobnega človeštva.V Sloveniji po podatkih za leto 2009 kadi četrtina odraslihoseb. V preteklosti je bilo bistveno več kadilcev med moškimi,a se že vrsto let ta razlika med spoloma zmanjšuje. Medodraslimi moškimi je bilo tedaj 28,1 odstotka, med odraslimiženskami pa 20,1 odstotka kadilk. V zadnjih desetletjih je siceropaziti trend upadanja. Leta 1978 je bila med odraslimi dobratretjina kadilcev (35,5 %). Zlasti se zmanjšuje število kadilcevmed odraslimi moškimi. Po drugi strani pa je skrb zbujajočpodatek, da se odstotek rednih kadilcev med mladimi izrazitopovečuje, predvsem velja to za dekleta. Tako se je v Slovenijimed mladimi odstotek kadilk skoraj izenačil z odstotkomkadilcev. Kar četrtina mladih od 15 do 18 let se uvršča medredne kadilce. V Sloveniji za posledicami kajenja vsako letoumre kakih 3500 ljudi. Leta 2010 je po vsem svetu zaradibolezni, ki so povezane s kajenjem, umrlo 4,2 milijona ljudi.Pri kadilcih je pričakovana življenjska doba za 8 do 12 let krajšakot pri nekadilcih.Približno polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povezanihobolenj, te so:- bolezni srca in ožilja (ishemična bolezen srca, možganskakap, periferne žilne bolezni, kronično pljučno srce);- maligne neoplazme (pljučni rak, rak v ustni votlini, žrelu,grlu, požiralniku in na dihalih - KOPB);- bolezni prebavil (ulkusne bolezni želodca in dvanajstnika);- bolezni ustne votline;- reproduktivne motnje in bolezni (impotenca pri moškihter motnje zanositve pri ženskah);- vpliv na še nerojenega otroka (spontani splav, nizkaporodna teža).IZRAČUN STROŠKOV, POVEZANIH S KAJENJEMPoleg škodljivih dejavnikov, ki jih kajenje povzroča vašemuzdravju, je kajenje tudi zelo draga razvada. Če kadite cigarete,katerih zavojček stane 2,5 evra, pokadite pa 10 cigaret nadan ter to pa počnete 10 let, ste porabili za svojo razvado4563 evrov.ALI STE SE RES PRIPRAVLJENI ODREČI CIGARETI?Če ste trdno prepričani, da je takšna vaša volja, moratebiti pripravljeni prenehati kaditi tako rekoč čez noč. Pritem so vam lahko v pomoč tudi odgovori na naslednjavprašanja:Pljuča nekadilcaPljuča kadilca26SRCE 2011.indd 26 12.4.2011 17:28:57

najbije- Ali verjamete, da kajenje povzroča bolezni, ki se lahkokončajo s smrtjo?- Ali se vam zdi, da bi s prenehanjem kajenja več pridobilikot izgubili?- Ali poznate koga, ki je imel zaradi kajenja zdravstvenetežave?- Ali vas skrbi, da bi za katero s tem povezano boleznijooboleli tudi vi?Najbolje je, da prenehate kaditi na kakšno obletnico,mogoče na prvi dan novega leta, na svoj rojstni dan ali pav začetku dopusta. Za ženske je zelo dober čas za takšensklep med nosečnostjo, saj se morajo zavedati, da s svojimkajenjem škodujejo tudi svojemu novorojenčku.NE OBUPAJTE!Kadar se odvajate kajenju, je velika skušnjava, da bostespet segli po cigareti. Četudi se vam to zgodi, imate še vednodovolj možnosti, da vendarle postanete nekadilec. Nekadilstvonaj bo vaš cilj! Ne obupajte, če izgubite eno ali nekajbitk, pomembna je končna zmaga. Niste poraženec, doklerse dokončno ne predate!STOPNJE KADILSTVAEna pokajena cigareta vsak dan pomeni, da ste kadilec.Do 10 pokajenih cigaret na dan pomeni, da ste zmernikadilec.Več kot 10 pokajenih cigaret ne dan pomeni, da ste strastnikadilec.Koliko alkohola lahko spijemo?Čim manj, tem bolje - manj ko popijete, manjše jetveganje, da bi vam alkohol povzročil trajno škodo.Popolnoma v redu je, če nikoli ne pijete alkohola,to pomeni, da je abstinenca povsem normalnovedenje.Govorimo pa lahko tudi o mejah za manj tveganopitje alkohola za zdrave odrasle: moški naj ne bipopil več kot 14 enot alkohola na teden (to je: neveč kot 2 enoti dnevno - npr. ena steklenica pivadnevno) in ne več kot 5 enot ob eni priložnosti.Za ženske in za vse, ki so stari nad 65 let, veljanižja meja (zaradi drugačne presnove): ne več kot7 enot tedensko (to je: ne več kot 1 enota dnevno)in ne več kot 3 enote ob eni priložnosti. Ob tem najbi bil vsaj en dan v tednu povsem brez alkohola.Kaj lahko pridobim, če zmanjšam pitje alkohola?- boljši spomin- boljše spanje- več energije- manjše tveganje za okvaro možganov- manjše tveganje za povišan krvni tlak- manjše tveganje za nastanek raka- manjše tveganje za poškodbe- manj možnosti za težave v službi- manj možnosti za spore in prepire- bolj zadovoljno ženo ali moža in otroke- in konec koncev prihranek denarja(mbu)27SRCE 2011.indd 27 12.4.2011 17:28:58

zasrceHrana in zdravjeSODOBNE CIVILIZACIJSKE BOLEZNI SO PRAVZAPRAV POSLEDICA SEDEČEGA NAČINAŽIVLJENJA Z NEPRIJAZNIMI NAVADAMI V PREHRANI IN OB PREVELIKI IZPOSTAVLJENOSTISTRESU IN STRAHUDA!Piše: Majda Herlič, univ. dipl.ing. živilske tehnologijeSodobni način življenja nas je odtujil od pravil prehranjevanja,ki so veljala še pred nekaj desetletji. Res je bila izbiraživil takrat skromnejša, toda žita, zelenjava in sadje so zrasliv naši bližini in smo jih večinoma pripravljali sveže in sproti.Jedli smo ‘’vse od kraja’’ in ne zgolj “po želji” in imeli smo redv številu obrokov in v uri, ko smo jih zaužili. Zdaj vemo, da stapretirano izobilje in uživanje le tistih jedi, ki so nam všeč, into takrat, ko imamo pač čas, dala kar nekaj zaušnic našemuzdravju in dobremu počutju.Sodobne civilizacijske bolezni so pravzaprav posledicasedečega načina življenja z neprijaznimi navadami v prehraniin ob preveliki izpostavljenosti stresu in strahu. Pogostosegamo po mastni in sladki hrani, ki je zelo priljubljena zlastimed otroki in mladino. Vsebuje malo nujno potrebnih mikrohranilin veliko energije, zato jo imenujemo energijsko gosta,vendar prazna hrana. Povezana je z debelostjo in s slabimzdravjem, iz želodca se prazni hitreje kot energijsko redkahrana, ki vsebuje veliko zelenjave, sadja in žitnih izdelkov izčrne moke. Posledično postanemo prej lačni in tako zopetizberemo masten in sladek obrok, s čimer je krog slabegavpliva na zdravje sklenjen. Kar hitro se lahko pojavi trebušnadebelost, ki je dejavnik tveganja za presnovni (metabolični)sindrom.Gre za več motenj, ki zajemajo moteno presnovo maščob(zvišani trigliceridi in nizek HDL holesterol v krvi), poslediceso: visok krvni tlak, povišane vrednosti krvnega sladkorja intrebušna debelost (povečan obseg trebuha pri moških nad 94cm in pri ženskah nad 80 cm). Vse to vodi do srčnih in žilnihobolenj in do sladkorne bolezni tipa 2 ter s tem povezanihštevilnih komplikacij.Že vsaka od teh motenj sama zase je dejavnik tveganja zasrčnožilne bolezni in sladkorno bolezen, skupaj pa predstavljajoše večjo nevarnost za zdravje.Priporočila za prehrano pri sladkorni bolezni tipa 2,aterosklerozi, zvišanem krvnem tlaku in debelosti so skorajenaka priporočilom za zdravo prehrano. Sprememba slabihNE!prehranskih navad v dobre razbremeni in izboljša presnovo,preprečuje zaplete in vpliva na izboljšanje zdravja, ima torejzdravilne učinke:- oskrbi organizem z vsemi potrebnimi hranili,- vzdržuje normalno telesno težo,- vzdržuje nivo krvnega sladkorja v čim bolj normalnemobmočju, preprečuje njegova prevelika nihanja,- znižuje maščobe v krvi,- znižuje krvi tlak.Znano je, da so prehranske navade v Sloveniji kar precejdaleč od zdravih, vendar so v raziskavah Inštituta za varovanjezdravja Republike Slovenije, ki so jih opravili leta 2007 in2008, ugotovili, da se v primerjavi z raziskavo, ki jo je desetlet prej opravila V. Koch, vendarle izboljšujejo. Povečalo se jeuživanje sadja in zelenjave, toda povečal se je tudi vnos energije.Žal še vedno izmed vseh obrokov najpogosteje opuščamozajtrk. So pa tudi razlike med spoloma, v izobrazbi, starostiin v socialno ekonomskem položaju posameznikov.Ženske, starejši in osebe z višjo ali visoko izobrazbo namenijoveč pozornosti nabavi in uporabi zdravju bolj prijaznih živi.28SRCE 2011.indd 28 12.4.2011 17:28:59

najbijeSkrbi nas lahko, da je v revnejših družinah prehrana slabša,da so prav otroci v revnejših družinah pogosteje debeli aličezmerno hranjeni in da pojedo manj sadja in zelenjave.Če pogledamo pomembna načela za zdravo prehrano,vidimo, da so pravzaprav preprosta:- imejmo vsak dan redne obroke, tri glavne in eno do dveskromnejši malici,- uživajmo raznolika živila in jedi, ne bodimo izbirčni, pripravimosi jedi iz sezonskih živil,- manj ko je živilo prečiščeno in predelano, boljše je: črnamoka je boljša od bele, svež, surov, neolupljen sadež je boljšiod soka- ocvrte jedi naj bodo poredko na jedilniku,- sladke jedi si privoščimo le občasno,- kupujmo mlečne in mesne izdelke z manj maščobe,- za preprečevanje žeje je najboljša voda,- z uporabo predvsem svežih zelišč in dišavnic pri pripravihrane bomo lahko uporabili manj soli in dosegli izvrsten okus.PA ŠE NEKAJ PREPROSTIH JEDILNIKOVZA ZAJTRK, KOSILO IN ZGODNJO VEČERJO:ričet brez mesa, jabolčni zavitekpraženec iz beljakov, berivka v solatiSEDMI DAN:ovseni kosmiči s suhim sadjem in jogurtom ali z mlekomtelečji ragu, kruhovi cmoki, preprosta sadna solatakrompirjevi zrezki z zelenjavo, glavnata solataVMESNI OBROKI (LAHKE MALICE):jogurti iz delno posnetega mleka, sadje, različne solate,kruh in pekovsko pecivo iz črne moke, občasno lahki namazi.PRVI DAN:šipkov čaj, rženi kruh, skutin namaz, rdeče redkvicenadevan piščanec z dišavnicami, kuhan krompir, zelenasolatastročji fižol v solati z bučnim oljem in mlado čebulo, kruhDRUGI DAN:koruzna polenta, mleko, jabolkoširoki rezanci s paradižnikom in tunino, solatasegedinski golaž, kruhTRETJI DAN:bela kava, graham štručka, maslo, medgoveja juha z rezanci, kuhana govedina, špinača, tlačenkrompir, sadjezabeljeni skutini štruklji, majniška solataČETRTI DAN:bela kava ali čaj, rženi kruh, sir, sadjezelenjavno-mesna enolončnica, češpljevi cmokišpageti po bolonjsko, solataPETI DAN:metin čaj, mehko kuhano jajce, ajdov kruh, pomarančacvetačna juha, rižota s puranjim mesom in grahom,kumarična solatamešani kruh, obložen s pusto šunko, paradižnikom inpaprikoŠESTI DAN:čaj z limono, črni kruh, piščančje prsi v ovitku, kisle kumariceIn še nekaj pregovorov:V ŽIVLJENJU JE ZDRAVJE PRVO POGLAVJEVESELO SRCE POL ZDRAVJAKOLIKOR GRIŽLJAJEV VEČ, TOLIKO UR ŽIVLJENJA PREČ29SRCE 2011.indd 29 12.4.2011 17:29:00

zasrceNovosti v zdravljenju atrijskefibrilacijeATRIJSKA FIBRILACIJA ALI PREDDVORNO MIGETANJE JE NAJPOGOSTEJŠA OBSTOJNAMOTNJA SRČNEGA RITMA (ARITMIJA), PRIZADENE ENEGA DO DVA ODSTOTKA LJUDIOZIROMA KAR DEVET ODSTOTKOV BOLNIKOV PO 80. LETU STAROSTIPiše: asist. Viljemka Nedog,dr. med., specialistkainterne medicineNa evropskem kardiološkem kongresu v Stockholmu septembralani so bile predstavljene nove smernice zdravljenjaatrijske fibrilacije (AF). Društvo za srce in ožilje za Maribor inPodravje je v prostorih mariborske univerzitetne knjižnice napobudo predsednika prim. Mirka Bombka, dr. med., specialistainternista, na to temo organiziralo dve predavanji - prvo jebilo namenjeno predstavitvi te motnje srčnega ritma laikom,bolnikom, drugo pa novostim pri zdravljenju.Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje jenajpogostejša obstojna motnja srčnega ritma (aritmija),prizadene enega do dva odstotka ljudi oziroma kar devetodstotkov bolnikov po 80. letu starosti. Z njo se spopadaveč kot šest milijonov Evropejcev; predvidevajo, da bo čez50 let dvakrat več bolnikov z AF zaradi daljše življenjskedobe prebivalstva v razvitem svetu.Kot pove že ime, ta motnja ritma nastaja v levem srčnempreddvoru (levem atriju), na mestih, kjer se vanj izlivajopljučne vene. V 90 odstotkih se pojavlja pri bolnikih z bolnimsrcem, bodisi zaradi bolezni zaklopk, dolgotrajne arterijskehipertenzije (zvišanega krvnega pritiska), po vnetju srčnemišice, zaradi bolezni koronarnih arterij (žil, ki prehranjujejosrce), pa tudi pri presnovnih motnjah, kakršna je motnja vdelovanju žleze ščitnice, ali pri športnem srcu. Le v 10 odstotkihse pojavlja pri strukturno normalnem srcu (srcu, ki imanormalne velikosti votlin, normalne zaklopke in normalnokrčljivost ter debelino srčne mišice). AF lahko sproži zaužitjealkohola - tak napad AF so poimenovali “popraznični sindrom”.To je motnja srčnega ritma, ki običajno sama po sebiv trenutku nastopa bolnika življenjsko ne ogroža (razen prinekaterih pridruženih boleznih srca), če pa neredno in hitrobitje srca traja dalj časa, lahko povzroči srčno popuščanje,kar bolnik občuti kot manjšo telesno zmogljivost, zadihanostpri vsakdanjih opravilih, lahko se ponoči prebuja zaradi težkesape, otekajo mu noge.Ob atrijski fibrilaciji v srčnih votlinah (v levem preddvoru)radi nastajajo krvni strdki (trombi), ki so najpogostejši vzrokishemične možganske kapi (možganska kap, ki nastanezaradi zapore arterije, ki prehranjuje del možganov, s krvnimstrdkom). Njene posledice so od prehodne motnje govorain negibljivosti polovice telesa do trajne invalidnosti ali celosmrti. Poznamo več oblik atrijske fibrilacije, od takšnih, ki sepojavljajo v napadih, paroksizmih (paroksizmalna atrijskafibrilacija) in minejo spontano (same od sebe, brez zdravljenja),do trajnih oblik (kronične AF), ki brez zdravil za urejanjehitrosti bitja srca, ali zdravil za urejanje samega srčnega ritma(antiaritmikov), ali celo uporabe udara električnega toka(elektrokonverzije) ne minejo.Pri vseh oblikah AF je najpomembnejše, da ocenimobolnikovo tveganje za ishemično možgansko kap. Pri temupoštevamo njegovo starost, spol in pridružene bolezni,kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srčnopopuščanje, že prebolela možganska kap, bolezni velikih arterij.Najpomembnejša dejavnika tveganja sta prav starost inprebolela možganska kap, zato smo pri teh bolnikih posebnopozorni, da prejemajo tako imenovano antikoagulantno terapijo(zdravila, ki preprečujejo nastanek strdkov, ali kot bolnikirečejo po domače, da jim “redčijo kri”).Ker pa je to zdravljenje, kot bi hodili po zelo ozkemgorskem grebenu, s katerega lahko padeš na stran, kjer tedoleti ishemična možganska kap (s strdkom povzročena),ali na drugo stran, kjer te ogroža krvavitev od koderkoli (izprebavil, sečil ali celo možganska krvavitev, kar imenujemohemoragična možganska kap), moramo skrbno spremljatibolnika v antikoagulantni ambulanti. Takšna ambulanta je vUniverzitetnem kliničnem centru v Mariboru na oddelku zatransfuzijo. Bolnikom v rednih presledkih pregledajo krvnivzorec in določijo, ali je čas strjevanja krvi ustrezno podaljšan,ter mu prilagodijo odmerek antikoagulantnega zdravila.Obetajo pa se nova zdravila, ki imajo po velikih raziskavahpredvidljiv antikoagulantni učinek in ne potrebujejo laboratorijskegaspremljanja in prilagajanja odmerkov ter prehrane.Zdravilo Warfarin, ki ga zdaj prejema večina bolnikov, jenamreč antagonist (nasprotnik) vitamina K, zato mora bolnikjesti hrano z nizko vsebnostjo le-tega, da ne zniža učinkazdravila. Tudi v Sloveniji je takšno novo zdravilo, učinkovinaDabigatran, že na voljo v lekarnah in bo verjetno sčasomapogosteje predpisano.30SRCE 2011.indd 30 12.4.2011 17:29:02

najbije←→BOLNIKOVIM TEŽAVAM PRILAGOJENAOBRAVNAVAGlede zdravljenja aritmije nove smernice poudarjajobolnikovim težavam (simptomom) prilagojeno obravnavoAF. Pomembni so: čezmerna utrujenost pri vsakodnevnihopravilih, glavoboli, težka sapa ob hoji ali v mirovanju, prsnabolečina, moteč občutek nerednega/neenakomernega preskakovanjasrca, slaba telesna zmogljivost ...Nadzor hitrosti bitja srca ob AF potrebujejo vsi bolniki,saj prehiter utrip privede do pešanja srca. Bolnikom prilagodimoodmerke zdravil tako, da je njihova srčna frekvenca vmirovanju okoli 80 utripov na minuto (največ do 100/min).Za vsakega bolnika posebej presodimo, ali je smiselno zanjtudi urejanje srčnega ritma (doseči normalen sinusni ritemin ga vzdrževati).Sinusni ritem je najbolj fiziološki ritem, vendar ga zavsako ceno ne skušamo doseči, saj so antiaritmiki (zdravilaza urejanje ritma) proaritmogeni (pomeni, da sicer zdravijodoločeno aritmijo, vendar lahko v določenih okoliščinahsprožijo drugo, celo življenje ogrožajočo motnjo ritma). Velikeraziskave niso potrdile prednosti urejanja ritma (vzdrževanjasinusnega ritma za vsako ceno), saj je bila smrtnost bolnikov zdobro urejeno frekvenco srca (število srčnih utripov na minuto)ob kronični atrijski fibrilaciji in bolnikov z vzdrževanjemsinusnega ritma z antiaritmiki primerljiva.Upoštevamo velikosti preddvorov, ki jih ugotovimo zultrazvočno preiskavo srca, uspešnost nadzora hitrosti bitjasrca ob atrijski fibrilaciji, pridružena obolenja ter bolnikoveželje, kadar je to možno. Tudi na tem področju prihajajonovejša, varnejša zdravila, tako imamo od lani tudi na slovenskemtržišču učinkovino Dronedaron, ki je priporočen v novihsmernicah kot prvotirna terapija za nadzor ritma pri atrijskifibrilaciji v večini kliničnih primerov brez srčnega popuščanja.Vendar veljajo tudi za to zdravilo, kot pri vseh novih zdravilih,za predpisovanje določene omejitve.Poleg urejanja ritma z zdravili v UKC Maribor in v UKCLjubljana delamo radiofrekvenčno ablacijo atrijske fibrilacije(z radijskim tokom kardiolog - elektrofiziolog pogreje mestav levem preddvoru srca, kjer motnja ritma nastaja). Metodaje pri nas enako uspešna in varna kot v svetu, vendar je težkodostopna zaradi visoke cene potrebnega materiala in tudizaradi trajanja posega (več ur), nenazadnje pa tudi zato, kerse poseg izvaja v istem prostoru in pod istim rentgenskimaparatom, ki je namenjen 24-urnemu reševanju bolnikov zakutnim (svežim) srčnim infarktom (to velja za UKC Maribor).Možna je tudi kirurška ablacija atrijske fibrilacije, pride pav poštev le pri bolnikih, ki gredo na operacijo srca iz nekegadrugega razloga (npr. zaradi bolezni zaklopk, bolezni koronarniharterij).POMEMBNO: ČIM BOLJŠE ZDRAVLJENJEPRIDRUŽENIH BOLEZNIPri vseh bolnikih z atrijsko fibrilacijo je za uspešno zdravljenjele-te pomembno čim boljše zdravljenje pridruženihbolezni (urejenost krvnega pritiska ob arterijski hipertenziji,zdravljenje srčnega popuščanja, operacija zaradi hudeokvare zaklopk, zdravljenje sladkorne bolezni, zvišanih krvnihmaščob. Pri paroksizmalni obliki AF to tudi zmanjšuje pogostnostnapadov.Pomembno je, da se bolniki izogibajo ekstremnimšportnim aktivnostim in alkoholnim pijačam.Naj povzamemo: število bolnikov z atrijsko fibrilacijonarašča zaradi daljšanja življenjske dobe, zaradi s tempovečanega števila spremljajočih obolenj in zaradi načinaživljenja. Zdravljenje bolnikov je prilagojeno posamezniku,njegovemu načinu življenja, težavam, pridruženim obolenjemin pričakovanjem glede vsakodnevnih aktivnosti. Antikoagulantnozdravljenje pomembno preprečuje s strdki povzročenomožgansko kap.Vzdrževanje sinusnega ritma je primerno za določenebolnike, pri vseh pa nadzor hitrosti bitja srca zmanjšuje tveganjeza razvoj srčnega popuščanja, potrebo po bolnišničnemzdravljenju in smrtnost. Pomembno je izogibanje sprožilcem(alkoholu).In nenazadnje, dandanes je zaradi nesorazmerja medzmožnostmi kardioloških ambulant in številom srčnih bolnikovnajbolj pereče vprašanje: Kdaj mora bolnik z atrijskofibrilacijo h kardiologu?Smernice pravijo, da je bolnike s simptomatsko atrijskofibrilacijo (ki imajo zaradi aritmije hude težave v vsakdanjemživljenju) ali z njo povezanimi zapleti priporočljivo napotiti hkardiologu. Ni pa bilo potrjeno, da bi za večino bolnikov z AFbilo smiselno redno spremljanje pri kardiologu v določenihintervalih.31SRCE 2011.indd 31 12.4.2011 17:29:12

zasrceKronična obstruktivnapljučna bolezen ni samobolezen pljučIN KAJ LAHKO ZA PREPREČITEV NASTANKA IN NAPREDOVANJA TE BOLEZNI NAREDIMOSAMI? PRAVZAPRAV VSE!Piše: asist. mag. Jurij Regvat,dr. med.,specialist pnevmologKronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezen,pri kateri se pojavi zapora dihalnih poti in ni docela odpravljiva.To se zgodi zaradi bolezenskega vnetnega odziva pljuč navdihavanje škodljivih delcev ali plinov, največkrat zaradi vdihavanjacigaretnega dima. Zapora dihal predstavlja oviro pripretoku zraka, kar bolniki občutijo kot dušenje in pomanjkanjesape. Z leti zapora večinoma pospešeno napreduje, težavepa so vse hujše. Bolezen ima kroničen potek s spremljajočimiakutnimi poslabšanji (hitro nastalo ojačanje simptomov), kiso posledica bakterijskih in/ali virusnih okužb dihal, hujšeonesnaženosti zraka, v 20 do 30 odstotkih primerov paostane vzrok poslabšanja neznan.Pljuča bolnika s KOPBNa KOPB moramo pomisliti pri kadilcu, starem več kot 40let, ki ga duši, pogosto kašlja in izkašljuje. Kadilci sami temtežavam pogosto ne posvečajo pozornosti in jih imajo za“normalne”, češ: ‘’Seveda kašljam in izkašljujem, to je zato,ker kadim.’’ Zaradi tega ostaja bolezen, sploh v začetnihfazah, ko je učinek prenehanja kajenja in zdravljenja najboljši,pogosto neprepoznana. Diagnozo bolezni lahko postavimole s spirometrijo (z meritvijo pljučne funkcije) pri pulmologu,s čimer potrdimo zmanjšan pretok zraka iz pljuč zaradi zaporedihalnih poti. Po vrednostih, izmerjenih s spirometrijo,bolnike tudi razvrstimo v eno izmed štirih stopenj bolezni(blaga, zmerna, huda, zelo huda).Astma je podobna bolezen, ki prav tako povzroča zaporodihalnih poti in dušenje ter piskanje, vendar je ta zapora leobčasna, ob poslabšanjih. Ob primernem zdravljenju (naprvem mestu so pri tem glukokortikoidi) so bolniki praktičnobrez težav, česar pri KOPB ni. Tudi pljučna funkcija je, za razlikood bolnikov s KOPB, v vmesnem času med poslabšanjinormalna.KOPB IN PRIDRUŽENE BOLEZNIBolniki s KOPB imajo slabšo kvaliteto življenja. Pogostojih duši, slabše zmorejo napore, povečana je tudi umrljivost.Še leta 1990 je bila KOPB šesti najpogostejši vzrok smrti,ocene za leto 2020 pa napovedujejo, da se bo povzpela natretje mesto.Pri bolnikih s KOPB ugotavljamo, da se pogosteje kot prikadilcih brez KOPB (in seveda pogosteje kot pri nekadilcih)pojavljajo nekatere druge bolezni. Vnetje iz pljuč oziromavnetni odgovor pljuč na cigaretni dim se namreč pogostoprenese na celotno telo. V napredovalih fazah bolezni sobolniki pogosto kahektični, shujšani.Štirikrat pogostejši je pljučni rak, dvakrat večja je verjetnostsrčne kapi, srce je obremenjeno in začne popuščati. Pogostaje osteoporoza, ki je deloma posledica starosti bolnikovin pričakovanega upada kostne gostote, a je pospešenazaradi same bolezni (slabša gibljivost, kajenje, nizka telesnamasa, vnetje) in zdravljenja, pri katerem med poslabšanjipogosto uporabljamo glukokortikoide. Pojavi se lahko tudislabokrvnost, kar bolnika dodatno oslabi, pogostejša jesladkorna bolezen. Pri bolnikih s KOPB se pogosteje pojavljatudi tako imenovani sindrom apneje v spanju, ki se kažes pogostim nočnim prenehanjem dihanja med spanjem,smrčanjem in s povečano dnevno utrujenostjo. Pogoste pa32SRCE 2011.indd 32 12.4.2011 17:29:14

najbijePrikaz slabšanja pljučne funkcije pri nekadilcu (zelena črta), pri bolniku s KOPB, ki ni prenehal kaditi (rdeča črta), pri bolniku, kije prenehal kaditi pri 45 letih (modra črta) oziroma pri 65 letih (rumena črta) letih.Disability = invalidnost, nezmožnost, Death = smrt, Age (years) = starost (leta).so tudi duševne motnje - anksioznost in depresivnost -, tenaj bi prizadele približno polovico bolnikov. Večinoma pa tehstanj ne prepoznamo in tudi ne zdravimo. Bolniki namrečpogosto namesto psihičnih izražajo telesne težave, zdravstvenemuosebju pa primanjkuje znanja, časa ali zanimanja zate težave. Pogosto se težave zaradi KOPB prekrivajo s simptomiduševnih motenj: dušenje, pritisk v prsih, razbijanje srca,utrujenost, pomanjkanje energije, motnje spanja, motnjeapetita, motnje koncentracije, upočasnjenost, opuščanjeprostočasnih aktivnosti. Zaradi bolezni in njenih posledic(dušenje in zmanjšana telesna zmogljivost) se bolniki znajdejov začaranem krogu, iz katerega pogosto ne najdejo izhoda.PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJEKOPB zdravimo z bronhodilatatorji, zdravili, ki širijo (dilatirajo)dihalne poti (bronhije) in jih bolniki vdihavajo (uporabljamoinhalacijska zdravila). V kasnejših fazah bolezni,ko bolniki doživljajo več poslabšanj in so zaradi tega pogostov bolnišnici, dodajamo tudi inhalacijske glukokortikoide. Vnapredovali fazi bolezni, ko so pljuča že tako okvarjena, dane morejo zagotoviti dovolj kisika za normalno delovanjeorganov, bolniki potrebujejo trajno zdravljenje s kisikom nadomu, kar jim zagotavljajo kisikovi koncentratorji ali rezervoarjis tekočim kisikom.Opustitev kajenja pa je poleg trajnega zdravljenja s kisikomedini način, s katerim upočasnimo pospešeni upad pljučnefunkcije in podaljšamo preživetje. Opustitev kajenja jesmiselna ob katerikoli stopnji KOPB in v vsaki starosti bolnikas to boleznijo.Pomembna preventivna ukrepa pred poslabšanji sta cepljenje(proti gripi in pnevmokoku) ter rehabilitacija.KOPB se res začne v pljučih, a poleg prizadetosti pljuč vplivatudi na druge organske sisteme, kar vse vodi v napredujočedušenje, zmanjšano telesno zmogljivost, slabšo kvalitetoživljenja in povečano umrljivost.In kaj za preprečitev nastanka in napredovanja boleznilahko naredimo sami? Pravzaprav vse! V prvi vrsti nesmemo začeti kaditi ali vsaj takoj ob težavah prenehamokaditi. Skrbeti je treba za redno zmerno telesno aktivnost,za uravnoteženo prehrano in se med zdravljenjem doslednoravnati po navodilih zdravnika.“Začarani krog” telesnih in duševnih posledic KOPB33SRCE 2011.indd 33 12.4.2011 17:29:15

zasrceMožganska kapMOŽGANSKA KAP JE NAJPOGOSTEJŠA AKUTNA NEVROLOŠKA BOLEZENPiše: doc. dr. Tanja HojsFabjan, dr. med.,specialistka nevrologinjaMožganska kap je nenaden nastanek nevroloških simptomovin znakov, ki nastanejo zaradi zapore ali razpoka krvne žile vmožganih in posledične ishemije možganov ali krvavitve vanje.Klinična slika je raznolika in je odvisna od mesta možganskekapi. Pri bolniku se lahko pojavijo izguba motoričnega nadzora(ohromelost ene ali več okončin), spremenjeno občutenje, motnjeravnotežja, prizadetost zaznavanja in duševnih sposobnosti,motnje govora, v najhujših primerih pa tudi koma in smrt.Možgani predstavljajo le 2 odstotka telesne teže, porabijo papribližno 20 odstotkov kisika in približno enako količino energije.Za to je potreben kar se da stalen možganski krvni pretok, ki jeuravnavan preko mehanizmov avtoregulacije. Pomembno jetudi, da imamo arterijski, funkcionalno povezan krog na bazimožganov, imenovan “circulus arteriosus cerebri” (Willissi). Taomogoča oskrbo območij možganov s slabo prekrvavitvijo vprimeru pomembnih zožitev ali pri popolni zapori možganskiharterij.Pojavnost možganskožilnih bolezni je velika in je po svetu zelorazlična. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja za leto 2001 jepojavnost možganske kapi v Sloveniji 232/100.000 prebivalcevna leto, kar pomeni 4716 bolnikov na leto. Možganska kap jenajpogostejša akutna nevrološka bolezen in je na drugem mestukot vzrok smrti v svetu ter je vodilni vzrok invalidnosti. Pojavnosts starostjo narašča, še posebno po 65. letu starosti. Poznano je,da se tveganje za možgansko kap po 55. letu starosti vsakih 10let podvoji. Zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo porastštevila bolnikov z možganskožilnimi boleznimi. Podatki kažejo,da so možganskožilne bolezni v svetu in tudi v Sloveniji vednovečji problem. Tveganje za možgansko kap je večje pri moškihkot pri ženskah, po 80. letu starosti pa je pogostejša pri ženskah.Možganskožilne bolezni so bolezni možganov, ki so posledicažilne okvare. Žariščne nevrološke izpade žilnega izvora, ki trajajomanj kot 24 ur, imenujemo prehodni ishemični možganskožilninapad (tranzitorna ishemična ataka - TIA). Ishemična možganskakap nastane zaradi zapore možganske žile, ki povzroči prekinitevpreskrbe možganskih struktur s kisikom in glukozo, temu pa sledinepopravljiva okvara. Vzroki za zaporo arterij so različni. Žilnazapora lahko nastane zaradi aterosklerotično spremenjene krvnežilne stene, na kateri se razvije strdek, ali pa zaradi zagozditvestrdka iz srca ali večje žile. Možganska kap je lahko tudi posledicakrvavitve v osrednje živčevje. Glede na mesto krvavitvepoznamo subarahnoidno krvavitev, pri kateri se zgodi vdor krviv subarahnoidni prostor, ter znotrajmožgansko krvavitev, prikateri kri vdre v možgansko tkivo. Najpogostejše spremembena možganskih žilah so posledica nezdravljenega ali slabozdravljenega povišanega krvnega pritiska. Krvavitev te vrstese najpogosteje pojavi pri bolnikih srednjih let in pri starejših.Znotrajmožganska krvavitev pa je lahko tudi posledica žilnihnepravilnosti, kot so arteriovenska malformacija ali anevrizma,to se pogosteje dogaja pri mlajših bolnikih. Po podatkih raziskavkar 88 odstotkov bolnikov prizadene ishemična možganska kap.Znani so številni dejavniki tveganja za možgansko kap. Nadoločene dejavnike tveganja lahko vplivamo z zdravim načinomživljenja in z zdravljenjem, razlogi so lahko povišan krvni pritisk,atrijska fibrilacija, sladkorna bolezen, motnje metabolizmalipidov, bolezen koronarnih arterij ter asimptomatska bolezenvratnih arterij. Znani pa so tudi dejavniki tveganja, na katerene moremo vplivati z zdravljenjem, mednje spadajo starost,spol, rasa ter družinska obremenitev. Skupino tako imenovanihvedenjskih dejavnikov tveganja predstavljajo kajenje, fizičnaneaktivnost, čezmerno pitje alkohola, nezdrava prehrana in/alidebelost. Pogosto imamo pri istem bolniku sočasno prisotneštevilne dejavnike tveganja, vključujoč povišan krvni tlak, sladkornobolezen ter motnje metabolizma lipidov. Med novejšedejavnike tveganja uvrščamo tudi kronično ledvično bolezen.Bolniki s kronično ledvično boleznijo predstavljajo visoko rizičnoskupino za možgansko kap in tudi za srčnožilne dogodke.Uspešnost zdravljenja ishemične možganske kapi je odvisnaod hitrega ukrepanja. Pomembna je zgodnja prepoznava znakovbolezni, saj je časovno okno za trombolitično zdravljenje(raztapljanje strdka) omejeno na tri ure. Preden se odločimoza trombolizo, morajo bolniki izpolnjevati kriterije za tovrstnozdravljenje. Pri bolnikih, ki so preboleli ishemično možganskokap, priporočamo antiagregacijsko zdravljenje. Med zdravili senajpogosteje uporablja acetilsalicilna kislina (Aspirin), ali kombinacijaacetilsalicilne kisline z dipiridamolom s prilagojenimsproščanjem (Asasantin retard) ter klopidogrel (Plavix). Obantiagregacijski terapiji za preprečevanje ponovne možganskekapi je nujno tudi zdravljenje ugotovljenih dejavnikov tveganjaza možganskožilne bolezni. Če je bil vzrok ishemične možganskekapi srčna embolija, je potrebno antikoagulantno zdravljenje.Pri ugotovitvi simptomatske hude zožitve notranje vratnearterije pa se priporoča širjenje zožene žile (karotidna angioplastika)z vstavitvijo žilne opornice. Ta omogoča uspešnoširitev pri več kot 90 odstotkih karotidnih zožitev. Tveganje zazaplete je majhno. Karotidna angioplastika je manj invazivna kotoperativno zdravljenje in čas hospitalizacije je pomembno krajši.Ker možganska kap poseže v bolnikovo življenje ter puščabolj ali manj izražene trajne posledice, je zelo pomembnopreprečevanje njenega nastanka. Predvsem se moramo zavedatiresnosti problema možganskožilnih bolezni in stremeti knjihovemu preprečevanju. Pomembno je vplivati na dejavniketveganja, na katere imamo vpliv, saj je kakovost življenjapo možganski kapi občutno slabša. Sem sodi spremembaživljenjskega sloga, prehrambnih navad in zdravljenje oziromaizključevanje dejavnikov tveganja.34SRCE 2011.indd 34 12.4.2011 17:29:172011-14414_VSZ

najbijeV skrbi za vaše zdravjeKnjižice V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE lahko dobite pri svojem izbranem zdravnikuali pa jih poiščete na Krkini spletni strani www.krka.si.Več informacij o boleznih srca in žilja dobite nawww.ezdravje.com/srce.35SRCE 2011.indd 35 12.4.2011 17:29:182011-14414_VSZVZ_Ad_booklets_203x280_SI.indd 1 11.4.2011 13:02:30

zasrceSindrom izgorevanjaPRIČAKOVANJA POSAMEZNIKA SO DANES V CELOTI GLEDANO BISTVENO VEČJAKOT NEKOČPiše: asist. mag. MiranPustoslemšek, dr. med.Sindrom izgorevanja je v zadnjih letih vedno bolj priljubljenatema, kar pa še zdaleč ne pomeni, da v današnjih časih delamoveč kot pred desetletji. Včasih se je pač reklo, da je nekdozgaran. Znano je, da je v našem okolju kmečko prebivalstvodelalo bistveno več kot večina prebivalstva danes, tudi delavciv industriji so imeli dolge delovnike z le enim prostim dnem vtednu in mnogo manj dopusta kot danes.Natančnejših primerjav glede obsega problemov v smislusindroma izgorevanja nekoč in danes zaradi pomanjkanja objektivnihpodatkov sicer ne moremo opredeliti, pa vendar lahkoiz časovne perspektive začutimo nekatere pomembne vidikesindroma. V današnjem času so prisotni določeni dejavniki, kiso jih prinesli tehnološki razvoj in spremembe v družbi.Pričakovanja posameznika so danes v celoti gledano bistvenovečja kot nekoč, ko je bila življenjska pot večine populacijedokaj definirana. Potencialne možnosti materialnih, poklicnih,prostočasnih in drugih dosežkov in aktivnosti so dokaj raznolikein številne, vendar obstaja velika verjetnost, da se ne realizirajopo pričakovanjih. Govorimo o tako imenovani kulturi narcisizma,ki ob predimenzioniranih željah in navideznih možnostihzavede človeka, da se angažira v preveč aktivnosti, kar tlakujepot v izčrpanost, lahko še izdatno podkrepljeno z razočaranjiin frustracijami ob neuresničenih željah in potrebah.Številne formalne in neformalne aktivnosti so razlog, dačlovek doseže tako imenovano točko socialne zasičenosti,zaradi česar je prej ali slej preobremenjen. Še posebno, če sezaradi preobilice aktivnosti pojavijo družinski ali partnerskiproblemi, ki prinašajo dodatne čustvene obremenitve v smislujeze, žalosti, razočaranja in občutkov krivde. Tovrstne emocijese pogosto blažijo z alkoholom, s pomirjevali ali z ilegalnimidrogami, to pa celoten položaj le še dodatno oteži.Druga pomembna primerjalna razlika je količina informacij,ki smo jih deležni v sodobnem času. Človek je lahko tekomdneva zasut s tolikšno količino informacij, ki jih je bil v preteklostideležen v tednih ali celo v mesecih. Pri tem je poleg potencialnostresogene vsebine problematična že sama količinainformacij, predvsem pa stalna dostopnost zaradi mobilnetelefonije in elektronske pošte. V zvezi s tem govorimo o takoimenovanem sindromu izgorevanja “belih ovratnikov”. Mladmenedžer mi je na primer dejal, da je imel v času vožnje izLjubljane do moje ambulante v eni uri 21 telefonskih klicev.Zvečer pa je običajno po branju pravljice otroku še kakšno uroodgovarjal z elektronsko pošto.Številni dejavniki vplivajo na pojavnost in klinično sliko sindromaizgorevanja, med drugim tudi struktura osebnosti. Naprimer: osebe s prevladujočimi pasivno odvisnostnimi elementisi s čezmernim nalaganjem obveznosti poskušajo zagotovitinaklonjenost avtoritet, kar znajo slednje s pridom izkoriščati.Osebe, ki so pretirano obremenjene z redom, natančnostjo,preverjanjem in nezaupanjem, vse to lahko privede do tega,da za določene postopke porabijo bistveno preveč časa ali paso v stiski, ker jih relativno prekratek rok spravi v hudo stisko,saj vsega ne morejo natančno preverjati. Prav tako si mnogina vodilnih položajih zaradi nezaupanja sodelavcem naložijopreveč obveznosti, ker želijo imeti vse pod nadzorom.Osebe z narcisoidno strukturo pa prevzemajo preveč obveznostizaradi občutkov edinstvenosti in superiornosti terpotrebe po nadvladovanju.Velik vir porasta tovrstnih težav je povsem ekonomskopolitičnenarave. Splošno znane so povečane zahteve postorilnosti, nižanju stroškov, kar poleg povečanja delovnih obremenitevv ožjem smislu pomeni tudi povečanje anksioznostizaradi grozeče brezposelnosti, slabšanja odnosov na delovnihmestih in degradacije s posledično prizadeto samopodobo.Kot vidimo, so dejavniki tveganja lahko povezani z družbenozgodovinskimiokoliščinami, z individualnimi značilnostmi alipa s spletom okoliščin. Pri tem velja omeniti kot eno izmedključnih dejstev motivacijo za delo, če se, na primer, spomnimona udarniško delo v naši prejšnji državi ali pa na stahanovskogibanje v socialističnih državah, v katerem so se združevalidelavci, ki so tekmovali v preseganju norme.Če ste preutrujeni, privoščite si oddih v naravi in priložnost zapremislek o sebi in okolju,v katerem delate.36SRCE 2011.indd 36 12.4.2011 17:29:22

najbijeKako prosim, ne slišim dobro!KER SLUH OBIČAJNO PEŠA POČASI, SE NA SLABŠI SLUH PRILAGAJAMO IN NITINE OPAZIMO, KOLIKO SLABŠE SLIŠIMOŠtevilo naglušnih se po pogostnosti lahko primerja z obolevnostjozaradi povišanega pritiska in diabetesa, na kar nitine pomislimo. V starostni skupini do 65 let je naglušnih 30odstotkov, v skupini do 75 let pa 40-50 odstotkov prebivalstva.Ob predvideni rasti števila starostnikov bo skokovito naraščalotudi število naglušnih. Trenutno uporablja slušni aparat eden odpetih naglušnih. Glede na razvitost družbe ga redno uporablja30-70 odstotkov naglušnih.Pomen sluha se je s časom spremenil. Če je bil v daljni preteklostipomemben predvsem zaradi opozarjanja na nevarnostin preskrbo s hrano, za komunikacijo pa manjšega pomena,je danes v razvitem svetu drugače. Daleč na prvem mestu jekomunikacija, delno nam služi še za opozarjanje na nevarnostv okolju, za preskrbo s hrano pa le izjemoma.Večino informacij iz okolja nam posreduje vid, vendar paima sluh poleg osnovne funkcije čutila še druge vidike: psihosocialnega,omogoča komunikacijo z drugimi in pripadnostskupnosti. Rečemo lahko, da je vid komunikacija s predmeti,sluh pa je komunikacija z ljudmi.Ker sluh običajno peša počasi, se na slabši sluh prilagajamoin niti ne opazimo, koliko slabše slišimo. To bolj opazijo drugiin nas na to opozorijo. Šele ko res slabo slišimo, opazimo totudi sami. Kritičnost glede naglušnosti je slaba.Opažanje vseh, ki se s slušnimi aparati ukvarjamo, je, daslušni aparati običajno niso priljubljeni in zaželeni. Zakaj? Edenod vzrokov je slabo poznavanje pripomočkov. Uporabni slušniaparat poznamo 50 let, očala, na primer, pa že 500 let. Drugi,še bolj pomemben vzrok pa je pripisovanje negativne podobe,ki jo sproži naglušna oseba. Zanimivo je, da je ta negativnapodoba naglušnega prisotna povsod po svetu, ne glede na krajin stopnjo razvoja družbe.Kakšna je podoba naglušnega ali gluhega: približa senam in strmi v nas, da bi bolje slišal, mi pa to podzavestnočutimo kot ogroženost, ne odgovarja nam pravilno, ponavljavprašanja, kar interpretiramo kot slabo sodelovanje, če ne žekot slaboumnost, zaradi težav s komunikacijo se ne pogovarja,se ne druži več z ljudmi, se izolira, kar daje ponovno občutek,da je čuden, celo neumen. Če se že odloči za slušni aparat,pa želi imeti čim manjšega, da se ga ne vidi, in ga tudi opustihitreje kot druge pripomočke, ali pa si izmišlja razne izgovore,da ga ne bi uporabljal.Seveda pa do naglušnih oziroma do uporabnikov slušnihaparatov ne smemo biti krivični. Uporaba slušnega aparata jebolj zahtevna kot, na primer, uporaba bergle ali očal.Za uporabo slušnega aparata potrebujemo vsaj nekaj vida,fine motorike prstov in prostorsko orientacijo. Razumljivostgovora pa ni odvisna samo od slušnega aparata. Za razumevanjegovora potrebujemo normalno delovanje celotne slušne potiod zunanjega ušesa do centrov za sluh. Kolikor večja je okvara,slabše je razumevanje govora. Na nesrečo je večina okvar sluhasenzorska in nevralna (90 %). Če je okvara periferna, zunanja,v srednjem ušesu, je razumljivost govora s slušnim aparatomMajda Spindler, dr.med. med prikazom, kako namestimo slušniaparat.zelo dobra, normalna, če je okvara višje, je razumevanje govoratudi s slušnim aparatom slabše oziroma se ne doseže normalnaslišnost. To pa ne pomeni, da ni izboljšano razumevanje govora,treba pa je več vaje, več časa, več potrpljenja, potrebne so željapo poslušanju in komunikaciji, redna uporaba, pravilna izbira innastavitev slušnega aparata ter strokovna pomoč. Kadar trajaokvara sluha že dolgo, naglušni pozabijo, kaj in kako normalnoslišimo, tudi zvoki iz okolja se spreminjajo, ne slišijo več sebe,razlika v glasnosti okolja je manjša kot pri normalnem sluhu.Zato se je treba dodatno navaditi na zvoke v okolju, jih prepoznatiin se navaditi na njihovo glasnost.To lahko dosežemo le s timskim delom, s sodelovanjemnaglušnega, pogosto tudi s sodelovanjem njegovih svojcev,osebnega zdravnika, specialista otorinolaringologije, rehabilitatorjadefektologa, slušnega akustika in dobavitelja slušnihaparatov.Kljub temu da pri nas vse možnosti za to obstajajo in sozagotovljene, ne uporablja že predpisanih slušnih aparatovkar 20 do 40 odstotkov naglušnih. Kaj storiti? Ni dvoma,da uporaba slušnega aparata poleg boljšega sluha spodbudikomunikacijo, socialno vedenje, poveča psihično aktivnostin vpliva na centralne funkcije, na pozornost, koncentracijo,spomin. Ker je s staranjem več centralnih okvar in zato slabšarazumljivost govora, je potrebno diagnosticirati naglušnost prejin prej predpisati slušni aparat (aktivnosti v EU za presejalneteste za odrasle).Rezultate daje tudi kontrola uporabnikov slušnega aparata.Predpis Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da morajo tisti, kiso prvič uporabniki slušnih aparatov, obvezno opraviti kontrolopo navajanju na slušni aparat, je obrodil pozitivne učinke. Zatobi bila potrebna tudi pozitivna spodbuda in preverjanje, alinaglušni uporablja slušni aparat pri osebnem zdravniku, kopride k njemu zaradi drugih težav (to predstavlja minimalnoobremenitev osebnega zdravnika ali med. sestre, morda bi tolahko bilo tudi delo za referenčno ambulanto, ki bi jo vodiladipl. med. sestra).Majda Spindler, dr. med.37SRCE 2011.indd 37 12.4.2011 17:29:24

zasrceHipoglikemija - bodite pozorninanjo vi in vaš zdravnikLE DOBRO IZOBRAŽEN SLADKORNI BOLNIK LAHKO OB POMOČI ZDRAVNIKA SVOJ KRVNISLADKOR OPTIMALNO URAVNAVAPiše: prim. asist. Miro Čokolič,dr. med.,specialist internistSladkorna bolezen je vse bolj obvladljiva, ni pa še ozdravljiva.Le vrednosti krvnega sladkorja, ki so blizu normalnih,zagotavljajo normalno dolgo življenje brez komplikacij, ki soznačilne za sladkorno bolezen. Praktično vsak diabetik se ježe srečal s prenizkim krvnim sladkorjem, s hipoglikemijo, podomače s “hipo”. Hipoglikemija je stanje, ko krvni sladkorpade pod 3,5 mmol/L ali še nižje. Pri tej vrednosti se aktivirahormonski odgovor na znižanje krvnega sladkorja, kar jezaščita pred okvaro kognitivnih funkcij, ki nastopi pri vrednostihpod 3,0 mmol/l. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa2 in s slabo urejeno glikemijo lahko nastopi hipoglikemija prinekoliko višjih vrednostih. Tumorska hipoglikemija je redkaoblika hipoglikemije, ki se pojavlja pri bolnikih z rakom in jeurgentno stanje. Pogosto je odporna zoper simptomatskozdravljenje, zaradi česar resno ogroža bolnika.Hipoglikemijo razvrstimo po teži klinične slike:• Blaga hipoglikemija - bolnik hipoglikemijo spozna in jo jesam sposoben prekiniti.• Huda hipoglikemija - potrebna je pomoč druge osebe,ker si bolnik zaradi kognitivnih motenj oziroma motnjezavesti ni sposoben pomagati sam. Bolnik se prične znojitiin tresti, pobledi in je lačen, boli ga glava, razbija mu srce,očesne zenice ima široke, dobi občutek nemira v notranjostiin mravljinčavost okoli ust. Možgani brez glukoze ne delujejo,zato se bolnik vede nenavadno, pojavijo se dezorientiranost innapadalnost, nekontrolirani gibi, krči, zaspanost in otopelost.Posebno dramatično je stanje nezavesti, ko stik z bolnikomni več mogoč.Pogostost hudih hipoglikemij pri bolnikih s tipom 2 sladkornebolezni je v primerjavi s tipom 1 kar za 10-krat manjša,so pa bolj dolgotrajne, če so povzročene z dolgo delujočimiantidiabetičnimi tabletami, ti bolniki tudi sodijo v bolniškooskrbo in na opazovanje.Hipoglikemija nastane zaradi nesorazmerja med količinoinzulina in glukoze v krvi. To se zgodi zaradi premalo hraneoziroma ogljikovih hidratov (spremenjen ritem obrokov,premajhen ali celo izpuščen obrok hrane, prebavne motnje- driska, bruhanje). Vzrok je lahko prevelik odmerek inzulinaali hitrejša resorpcija inzulina. Neredko je vzrok večja telesnaaktivnost ob neupoštevanju spremembe v odmerku inzulinaoziroma količini zaužitih ogljikovih hidratov. Nekateri diabetikizačutijo ‘’hipo’’ že pri sladkorju okoli 4 mmol/L in si lahkopomagajo sami z dodatnim obrokom ogljikovih hidratov. Prisrednje hudi hipoglikemiji je priporočljiva pomoč drugih, sajse ob premalo zaužitih ogljikovih hidratih motnja ponovi.Pri hudi hipoglikemiji bolnik zaradi motnje zavesti ne morepožirati in takemu bolniku ne smemo dajati napitkov ali hranev usta. Lahko se pojavi tudi aspiracija vsebine iz prebavil, karpovzroči pljučnico ali celo zadušitev. Tak bolnik potrebujeinjekcijo glukagona, ki jo lahko še dvakrat ponovimo.INJEKCIJO GLUKAGONA MORA ZNATIUPORABLJATI VSAK SLADKORNI BOLNIKGlukagon je inzulinu nasproten hormon iz trebušneslinavke, ki povzroča dvig krvnega sladkorja v krvi. Dobi se vposebnem priročnem setu, ki je hitro pripravljen za uporabo.Injekcijo glukagona mora znati uporabljati vsak sladkornibolnik, ki se zdravi z inzulinom, zlasti pa seveda tudi njegovisvojci. Tehnike injiciranja glukagona lahko naučimo tudi laičnoosebo. Učinek se pojavi v 10 minutah. Če ni učinka, injekcijoponovimo, vendar ne več kot enkrat, ker bi lahko stimuliralibruhanje. Če se bolnik zave, mu damo jesti, v nasprotnemprimeru potrebuje zdravniško pomoč in glukozo v žilo. Hipoglikemije,povzročene z inzulinom, dobro in hitro reagirajo naintravensko glukozo, tako da večina bolnikov ne potrebujehospitalizacije.Bolnikom s hudimi nočnimi hipoglikemijami (zaenkrat stipom 1 sladkorne bolezni) je lahko v pomoč inzulinska črpalka(IČ), ki neprekinjeno vbrizgava inzulin po programu. Bazalnovbrizgavanje inzulina poteka neprestano, pred večjimi obrokipa sledi še bonus. Odmerke izračunamo po posebni formuliin jih nato, če je to potrebno, spreminjamo. Zdravljenje z IČzahteva motiviranega sladkornega bolnika. Sama uporaba IČzmanjša možnost nastanka hipoglikemij, posebno nočnih innezaznavnih. Pomaga urediti glikemijo pri neurejenih bolnikihs sedanjimi načini zdravljenja, s pridom jo uporabljajo tudinoseče diabetičarke. Novejše IČ v povezavi z merilnikomkrvnega sladkorja lahko same zaustavijo dovajanje inzulinain tako preprečijo poglabljanje hipoglikemije.Bolj dolgotrajne so hipoglikemije, povzročene z dolgodelujočimi antidiabetičnimi tabletami, ki jih uporabljajo vglavnem bolniki s tipom 2 sladkorne bolezni, ti bolniki tudi38SRCE 2011.indd 38 12.4.2011 17:29:28

najbijesodijo v bolniško oskrbo. Tveganje je največje pri dolgodelujočih preparatih sulfonilsečnine, med katerimi prednjačiglibenklamid, s 50 % večjim tveganjem v primerjavi z drugimisekretagogi. Meglitinidi, ki imajo kratko delovanje inodmerjanje z obroki, so manj tvegani. Metformin, akarbozain inkretini (zaviralci DDP-4 ter GLP-1 mimetiki) v monoterapijine povzročajo hipoglikemije. Pri blagi hipoglikemiji je učinkovitukrep zaužitje hrane, ki vsebuje glukozo. Sama glukoza(odmerek 10 do 20 g) je najbolj priporočljiva, vendar pa tudivsaka hrana, ki vsebuje podoben odmerek glukoze, povečakoncentracijo glukoze v krvi. Učinek se pokaže v 10 do 15minutah. Dodatek beljakovin k ogljikovim hidratom v hranine ovira njihovega učinka, dodatek maščob pa ga zmanjša;čokolada zato ni primerna. Pri hudi hipoglikemiji je učinkovitaintravenska uporaba glukozne raztopine. Injiciramo tolikoraztopine, da se bolnik zave.Učinek glukagona ali glukozne raztopine je kratkotrajen,zato se hipoglikemija lahko ponovi. Priporočljiva je ponovnameritev glukoze v krvi po 15 in po 60 minutah. Pri hudihipoglikemiji, ki je posledica sulfonilsečnine, je treba kljubučinkoviti takojšnji intervenciji bolnika hospitalizirati. Kadarse bolnik po hudi hipoglikemiji ne zave kljub korekciji glukoze vkrvi v normalno ali hiperglikemično območje, je vzrok zoženezavesti drug, ne hipoglikemija (lahko je možganska kap ipd).Kadar huda hipoglikemija traja dlje kot štiri ure, je možnapohipoglikemična okvara zaradi možganskega edema. Hudahipoglikemija lahko za nekaj tednov poslabša sposobnostzaznavanja hipoglikemije, zato je smiselno bolniku, ki je utrpelhudo hipoglikemijo, za nekaj tednov po njej priporočiti manjstroge glikemične cilje.KRONIČNI ZAPLETI - NAJVEČJA TEŽAVADanes so kronični zapleti največja težava diabetikov in soglavni vzrok njihove umrljivosti. Želja o čim bolje urejenemusladkorju pa je včasih hoja po robu. Intenzivna obravnavaglikemije je povezana z bistveno večjim tveganjem za hipoglikemijo.Metaanaliza raziskav pri bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 2, pri kateri so večinoma z inzulinskim zdravljenjemželeli doseči zelo nizko vrednost HbA1c s ciljemzmanjšanja tveganja za srčno-žilne bolezni, je ugotovila 2,5-krat večje tveganje za hudo hipoglikemijo. Vzročna povezavani povsem jasna, lahko so škodljivi učinki pri že tako ali takovisoko ogroženi populaciji, vendar akutna hipoglikemijalahko povzroči številne nenormalnosti, ki razložijo nenadnosmrt ali akutni koronarni dogodek, povezan s hipoglikemijo.Poleg motnje repolarizacije prekatov, kar lahko povzročihudo motnjo srčnega ritma, obstaja cela vrsta vnetnih,protrombotičnih in vazokonstriktornih učinkov, ki posebnoob že obstoječi endotelni disfunkciji lahko sprožijo akutenishemični žilni dogodek.Pogosta samokontrola lahko prepreči marsikatero hipoglikemijo,bolnik mora seveda mnogo vedeti o sladkorni bolezniin jo mora znati sam uravnavati. Zelo koristno je ne skrivati, daste diabetik, saj vam ljudje iz okolice lahko pomagajo. Svojcemrazložite znake hipoglikemije in jih naučite pomoči. Pri sebiimejte vedno kocke sladkorja in izkaznico sladkornega bolnika.Ne hodite sami po samotnih poteh in ne plavajte dalečod obale. Nikoli ne vozite avtomobila na tešče in izogibajtese alkoholnim pijačam. Če ne morete jesti, si zmanjšajte odmerekzdravila, nikoli pa ga ne opustite popolnoma.TVEGANJE JE MOGOČE ZMANJŠATIVsako hipoglikemijo poskušajte razvozlati, če vzroka nenajdete, se posvetujte z zdravnikom. Pogoste in hude hipoglikemijelahko povzročajo določene okvare na možganih,zato se jim skušamo izogniti, toda ne na račun slabo urejenesladkorne bolezni oziroma visokega sladkorja. Vsakemu bolniku,ki prejema antidiabetična zdravila, moramo zagotovitiustrezno edukacijo (izobraževanje) za primarno in sekundarnopreprečevanje hipoglikemije. Hipoglikemija je lahko pri bolnikus sladkorno boleznijo resen problem. Pomembno je, dase bolniki, ki jo doživljajo, o tem neovirano pogovarjajo s svojimzdravnikom. Pri številnih bolnikih je ob skrbni obravnavimogoče zmanjšati tveganje hipoglikemije, vendar le, če setudi zdravnik zaveda tega problema.Kar 37 odstotkov bolnikov je poročalo o hipoglikemiji meddelom in 12 odstotkov med vožnjo avtomobila. Hipoglikemijalahko povzroči smrt, zato je po mnenju strokovnjakovnujno izobraževanje bolnikov o simptomih hipoglikemije,saj se pojavlja kar približno pri četrtini bolnikov s sladkornoboleznijo tipa 2.Podatkov o hudih hipoglikemijah za sladkorne bolniketipa 2 v Sloveniji nimamo, poročanje o njih pa ni zadostno.Načeloma velja, da naj bi vsak bolnik, ki prejme zdravilo, kilahko povzroči hipoglikemijo, poznal ta pojem in kako se kaže,v katerih situacijah to lahko pričakuje, kako pojav prepreči inkako naj ravna, ko se hipoglikemija pojavi. Rezultati raziskaveso pokazali tudi, da številni bolniki ne poznajo vzrokov hipoglikemije:45 odstotkov jih ni vedelo, da hipoglikemija lahkonastane že zaradi izpuščenega zajtrka, 54 odstotkov pa jihni vedelo, da k hipoglikemiji lahko prispeva tudi intenzivnatelesna dejavnost. Bolnike, posebno tiste, ki se zdravijo zinzulinom, je treba izčrpno seznaniti z vzroki hipoglikemije, znjenim prepoznavanjem, s samopomočjo za njeno prekinitev.Priporočamo jim, naj se izogibajo okoliščinam, ki so povezanez večjim tveganjem za hipoglikemijo, o tem pa je treba poučititudi svojce oziroma skrbnike bolnika.Več kot polovica vprašanih bolnikov s sladkorno boleznijotipa 2 ne ve, da hipoglikemijo lahko povzročijo določenazdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, skoraj četrtinapa jih je menila, da zdravnik nima nobene možnosti, da bijim pri tem pomagal. Vendar pa je 80 odstotkov vprašanihzdravnikov odgovorilo, da bi svojim bolnikom s sladkorno boleznijotipa 2 spremenili shemo zdravljenja, če bi jim ti poročalio simptomih hipoglikemije. Rezultati raziskave kažejo, da jetreba izboljšati dialog med bolnikom in zdravnikom. Večinazdravnikov v tujini (85 odstotkov) je navedla, da bi bilo izjemnokoristno, če bi imeli več informacij in virov, s katerimi bilahko svojim bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 pomagaliprepoznati hipoglikemijo in ob njej ukrepati. Poleg tega je 60odstotkov bolnikov povedalo, da bi bilo izjemno koristno alizelo koristno, če bi se o hipoglikemiji večkrat pogovarjali ssvojim zdravnikom. Pri nas imamo srečo, saj imamo na razpolagoveliko ustrezne literature za bolnike in za zdravnike.Po vsaki hipoglikemiji je treba analizirati, zakaj je nastala inkaj se iz tega lahko naučimo, da se neprijetni položaj ne biponovil. Le dobro izobražen in samozavesten sladkorni bolniks stalno možnostjo samonadzora in z ustrezno modifikacijosvoje terapije ob pomoči zdravnika svoj krvni sladkor lahkooptimalno uravnava.39SRCE 2011.indd 39 12.4.2011 17:29:28

zasrce40SRCE 2011.indd 40 12.4.2011 17:29:31

najbije41SRCE 2011.indd 41 12.4.2011 17:29:31

zasrceNAŠI DONATORJIZdravstujini so pstroški, zda se prtujini zavveno zacinsko aVZAPE Maribo5-01ZDRA.indd 2524.2.2004, 12:36OBMOČNO ZDRUŽENJERDEČEGA KRIŽA MARIBOR,Partizanska cesta 15, 2000 Maribor24Zavod zazdravstvenovarstvoMariborGeneralni zOmtron HeDIAFIT d.o.o.Sp. Slemen 6, 2352 SelnTel.: 02/674 08 50, fax: 0E-pošta: diafit@siol.netProdajna mesta:Trgovine z medicinskimi pripomočki DIAFIT;Ulica talcev 5, Maribor, Ljubljanska 1a, MariboLjubljana, Lekarne in druge specializirane trgovine z5-01ZDRA.indd 2424.2.2004, 12:36 42 SRCE 2011.indd 42 12.4.2011 17:29:33

najbije43SRCE 2011.indd 43 12.4.2011 17:29:36

Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor, april 2011zaVAR»EVANJAsrceZA TO, KAR HOČEM.Varčevati začnite že zdaj, če imate v mislih jasen cilj ali ne.Vedno je dobro imeti privarčevani denar!Izberite ZA-TO! varčevanje, namensko kratkoročnovarčevanje s fiksno, naraščajočo obrestno mero, ki traja od6 mesecev do največ enega leta. Varčevanje sklenete vposlovalnici Nove KBM ali prek spletne banke Bank@Net.44 080 17 50 www.nkbm.siSRCE 2011.indd 44 12.4.2011 17:29:36