Nataša Vrčon Uvajanje sistema ravnanja z okoljem v cestno podjetje

Vron, N. 2006. UVAJANJE SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM V CESTNO PODJETJE.Dipl. nal. – VSŠ. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Prometna smer.11Kisel dež je padavina iz onesnaženega ozraja, v katerem se voda iz oblakov veže zžveplovim dioksidom in dušikovimi oksidi, s tem pa nastane žveplasta kislina(H 2 O + SO 2 = H 2 SO 3 ). Kisel dež škodi vegetaciji in raztaplja apnenec, morebitne vplive nazdravje ljudi pa še raziskujejo. Slovenija sama prispeva k nastajanju kislega dežja, prejema paga še s padavinami iz oblakov, ki se navzamejo žvepla iz emisij nad industrijskimi obmojisredozemske, zahodne in srednje Evrope. To kažejo meritve na zahodni strani Slovenije(Postojna). V Sloveniji je ve deset krajev, kjer so potrebna redna opazovanja kakovosti zrakazaradi stalnih emisij ali širjenja onesnaženosti iz drugih obmoij. V razlinih proizvodnihprocesih nastajajo nekatere škodljive emisije v zrak: fluora oziroma fluorovih spojin(steklarne, opekarne, emajlirnice, proizvodnja aluminija), klorove spojine (farmacevtskaindustrija), razne organske spojine (tovarne barv, kemine tovarne in istilnice, tudi promet).Zaradi omenjenih plinov je pri takšnih procesih prisotna stalna nevarnost požarov, eksplozijin zastrupitev osebja. (Lah, 1995)Škodljivi uinki na vodo70 % zemeljske površine predstavljajo oceani, morja in podtalnice. Od tega je kar 95 % vsevode na Zemlji v morjih in tako ostane manj kot 5 % sladke vode. Pogled na Zemljo izvesolja kaže, da ima Zemlja zaradi velike površine oceanov modro barvo. Voda je nujnopotrebna za obstoj praktino vseh živih bitij na Zemlji. Pri izrabi tega dragocenega naravnegavira pa se danes sreujemo z vse bolj resnimi težavami. e upoštevamo, da je od 5 % vsevode na našem planetu sladke, od tega 2 % v trdnem stanju, ugotovimo, da je za pitje innamakanje polj uporabno manj kot 3 % vse vode na Zemlji. (Bergant (prev.), et al., 1994)Onesnaževanje vode povzroajo predvsem komunalne odpadne vode, uporaba umetnih gnojil,razlitje naftnih derivatov in ostale odpadne vode, ki prehajajo v vodo preko industrijskihdejavnosti in prometa. V vodo se tako zaradi vse veje urbanizacije vnaša vse ve hranilnihsnovi, preko komunalnih odplak, pesticidov in fosfatov, kar povzroa kemino onesnaženje zorganskimi snovmi. S hranljivimi fosfati in nitrati obogatena odpadna voda iz industrije,gospodinjstev in kmetijstva povzroi cvetenje alg. To je pojav, kjer pride do obasnegamnožinega razvoja planktonskih alg, ki v velikih koliinah prekrijejo vodo. Sledi množinoodmiranje alg in usedanje organske snovi, ki gnije. Ker se pri gnitju porabi ves kisik innastajajo strupene snovi, je posledica izumrtje vseh živih organizmov. V vodi je tudi vse ve