letnik VI, številka 4, december 2006 ISSN 1580-6995 ... - Ljubljana

Glasilo je brezplaènoletnik VI, številka 4, december 2006 ISSN 1580-6995Varna potglasilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometuMestne obèine Ljubljana

Beseda uredništvaSpoštovane bralke, bralci!Do trenutka, ko vam pišemo, zima še ni pokazala svojih ostrihzob. Tudi jesen je bila prijetno topla in suha, tako da megla inpoledica nista pogosto ovirali prometa. Za zimsko obutev svojihjeklenih konjièkov pa smo morali vseeno poskrbeti. K zimskiopremi vozila sodijo tudi manjša lopata (najboljša je zložljiva),topla odeja, baterijska svetilka, grelec za kljuèavnico, strgalka zazaledenela stekla, verige. Dobro je preveriti, èe gretje v avtomobiludeluje brezhibno.Tako kot vsako leto je tudi letos jeseni v osnovnih šolah steklaakcija SPV CP RS Bodi preVIDEN. Tudi z udeležbo v tej akciji sootroci lahko spoznali, da sta v prometu vidnost in varnost naprvem mestu. Vsi, še posebno pešci, med katerimi je veliko otrokin starejših , bi morali za vidnost poskrbeti sami. Morda bodotudi prijazna otroška pisma spodbudila starejše, da bodo kotpešci uporabljali kresnièko ali odsevni trak.Hkrati z vozili so se skozi zgodovino njihovega razvoja pojavljaliin zamirali tudi številni spremljajoèi poklici. Poklic, ki je bil vèasu prevozništva neloèljivo povezan z izdelavo vozov, je bil poklickolarja. Kolarska obrt je bila tesno povezana s kovaštvom, vmestih pa tudi s tapetništvom, predvsem za opremo slovesnejšihvozil, zapravljivèkov. Še v obdobju do 2. svetovne vojne so kolarjisodelovali tudi pri opremi avtomobilov. Morda ima v tem poklicusvoje korenine tudi avtotapetništvo, ki v današnjem èasuskrbi za notranjost avtomobilov. Žal tudi za to dejavnost medmladimi ni pravega zanimanja.V tej številki vam predstavljamo avtorico številnih pesmic, glasbenihpravljic, bibarij in igrarij, skladbic in naèrtov za izdelavomalih ritmiènih instrumentov, nekdanjo profesorico na Srednji inkasneje Višji vzgojiteljski šoli gospo Miro Voglar. Njeno poklicnodelo je bilo posveèeno glasbeni didaktiki in je vkljuèevalo takopouèevanje tega predmeta kot tudi ustvarjanje glasbenih del zaotroke.Zagotovo boste tudi v tej številki našli nekaj zase. Morda ste tudiv vaši šoli pripravili zanimivo uèno uro ali drugo dejavnost, ki sedotika prometne vzgoje. Pišite nam. Zagotovo ste stopili v novoleto polni novih idej, zamisli, ki èakajo, da jih uresnièite. Vnovem letu vam želimo veliko zdravja, sreèe in zadovoljstva, nacestah pa predvsem previdnost, strpnost in veè prometne kulture.Varno pot!UredništvoKAZALOSPVPosvet z mentorji prometne vzgoje 3Posvet predsednikov in tajnikov obèinskihsvetov 4Varno na poti v šolo in domov 5Mednarodni projekt Euchires 6Beseda strokovnjakaBiodiesel - okolju prijazno gorivo 8AktualnoPredstavitev projekta Civitas Mobilis 10Zgodovina cestnega prometaKolarstvo 11Osebni portretMoj rdeèi avto 13Šola, VrtecMednarodni projekt Varnost za vse 15Prometni znaki niso noben bav-bav 18Nekaj o kolesarjenju doma in v šoli 19Sodelovali smo v akciji Bodi previden 21Mnenja, StališèaPrometna varnost v šolskem okolišu OŠ TomaBrejca v Kamniku 22Znano, NeznanoPohajkovanje po angleško 24Avtotapetnik 26Otroški kotièekOtroški kotièek 27GLASILO VARNA POTIzdajaSvet za preventivo in vzgojo v cestnemprometu MOLUredniški odborGregor FeistZvone MilkovièCvetka ŠkofMira Vidmar KuretOdgovorni urednikZvone MilkovièLektoricaVanda BedenkTehnièno urejanje in oblikovanjeKatarina ZekoTiskTiskarna TojaNaklada600 izvodovNaslov uredništvaSPV MOLTrg MDB 71000 Ljubljanatel.: 01/306 17 70fax: 01/306 17 72e-mail: zvone.milkovic@ljubljana.siwww.ljubljana.si/si/mol/mestni_svet/drugi_organi/spvp/publikacije/default.htmlGlasilo Varna pot je vpisano v evidencojavnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo zakulturo pod zaporedno številko 615.AkcijeDan varnosti na OŠ Viè 29Prometni dan na OŠ Dravlje 30Donatorji in sponzorji 31Navodila za pisanje èlankov:Besedilo oddajte na disketi skupaj z natisnjenim besedilom ali ga pošljite po e-pošti.Navedite svoj toèen naslov, tel. št. in naslov e-pošte.Zapišite nekaj stavkov povzetka besedila (kot uvod v èlanek).V besedilu oznaèite mesto fotografij, slikovnega gradiva… in podnapise (èe so).Za naslov in podnaslove uporabite krepki tisk in razliène velikosti èrk.Nove odstavke oznaèite z dvojnim presledkom med vrsticami.Fotografije pripnite v jpg formatu ali pošljite original.2Varna pot VI/4/december 2006

POSVET Z MENTORJI PROMETNE VZGOJESvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOL je organiziral že tradicionalni posvet z mentorji prometne vzgoje naosnovnih šolah v torek, 19. decembra 2006, v prostorih Hotela MONS, Kongresnega centra Ljubljana.Da je vsakoletni posvet - seminar za mentorje koristen inpotreben, je potrdila številna udeležba mentorjev, saj se jih jeudeležilo 50 mentorjev iz 49 osnovnih šol.Uvodoma je posvet zaèel predsednik Sveta za preventivo invzgojo v cestnem prometu MOL Gregor Feist, ki je po pozdravnemnagovoru predstavil program.Janez Garbajs, èlan SPVCP MOL, je predstavil aktivnosti,vezane na opravljanje izpita za kolo z motorjem H- kategorije.Priprava in izvajanje programa za izpit H-kategorije je prenesenana avtošole, in sicer z opredeljenim potrebnim številom urza izvajanje programa in potrebnimi pripomoèki ter ustreznoopremo s poudarkom na ustrezni prometni površini - poligon.Osnovne šole, ki bi imele interes in zadostno število kandidatov,se lahko dogovorijo z avtošolami, da pripravo in izvedboprograma opravijo na sedežu šole, izpit pa na Izpitnem centruUE Ljubljana. Izpit obsega testiranje na testnih polah, opravljanjeizpitnih nalog na spretnostnem poligonu in vožnjo naprometnih površinah.Udeleženciposveta, mentorji- koordinatorjiMednarodni projekt za spodbujanje in uporabo otroškihsedežev za zašèito otrok med vožnjo v avtomobiluEUCHIRES, poznan v Sloveniji pod imenom PASAVÈEK, jepredstavila predstavnica SPVCP RS Mateja Markl, univ. dipl.psih. Poudarki so bili na predstavitvi projekta in pravilni uporabiotroških sedežev skozi aktivnosti, kot so medijska kampanja,sodelovanje s policijo (nadzor, sankcioniranje, nagrade),projektno delo v osnovnih šolah, aktivno delo na prireditvah inevalvacijo z opazovanjem dejanske pripetosti otrok. Vzakljuèku so bili predstavljeni cilji za nadaljnje sodelovanje vMednarodnem projektu z razširitvijo ciljne skupine na odrasle,predvsem za uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih,nadaljevanje izvajanje projekta v vrtcih in osnovnih šolah, opazovanjepripetosti otrok in odraslih med vožnjo v avtomobilumed daljšim èasovnim obdobjem in korišèenje demonstracijskihnaprav pri izvajanju projekta.Predstavitevaktivnosti SPVRSSodelovanjemed SPVCPRS in obèinskimisveti jepredstavilsekretarSPVCP RSRobert Štaba in med glavne naloge vkljuèil aktivnosti, vezanena akcije, ki bodo tekle v letu 2007. Med pomembnimi nalogamije izpostavil sodelovanje v projektu Varna pot v šolo, kolesarskeizpite, republiško tekmovanje Kaj veš o prometu,Mednarodni teden prometne varnosti v mesecu aprilu,aktivnosti v zvezi s pripravo in izvedbo ETM in DBA, akcijoBODIpreVIDEN. Pri tem je povzel še nekaj statistiènihpodatkov o prometnih nesreèah predvsem z vidika udeležencevšibkejših v prometu, kot so otroci in starejši.Pregledopravljenegadela in programsodelovanjav letu2007 sempredstaviltajnik SPVCP MOL Zvone Milkoviè in pri tem poudaril predvsemnaloge, ki so vezane na aktivnosti pri izvajanju programaSveta:- PREVOZI OTROK (izpostavljene naloge pri oznaèevanjutabel, zmanjšanju stroškov in racionalizaciji prevozov)- PROMETNI KABINETI (zagotovitev ustreznega prostora,ravnanje s pripomoèki kot dobri gospodarji in skrb za opremo)- GLASILO VARNA POT (veèji prièakovani prispevek s stranišol in mentorjev).- 10-LETNO DELOVANJE SPVCP - BROŠURA (zbiranje inurejanje gradiv in materialov ter prispevek šol, društev,ustanov, zavodov in ostalih v zvezi z 10-letnim delovanjem)- VARNA POT V ŠOLO - NAÈRTI (sodelovanje s prostovoljciin zagotavljanje potrebne opreme pri izvajanju varovanjaotrok na poti v šolo in domov ter ažuriranje naèrtov varnih potiv šolo)- OBÈINSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU (izbiraosnovne šole za prevzem aktivnosti, vezanih na Obèinskotekmovanje, predhodno izbiranje tekmovalcev na šolskih tekmovanjih)- DBA IN ETM - 2007 (sodelovanje v obliki predstavitveaktivnosti Sveta in sodelavcev ter organizacija in izvedba kolesarskegakroga z izobraževalnimi toèkami v središèu mesta inudeležba v izobraževalnem krogu uèencev osnovnih šol)- PROMETNI DNEVI NA OŠ (organizacija in pomoè priizvedbi prometnih dnevov ter sodelovanje in predstavitev stalnihsodelavcev sveta, policije, gasilcev, reševalcev, mestnegaredarstva, ZŠAM, Rdeèega križa, Šole rolanja, Top Stila - predstavitevkolesarske èelade)- CENTER VARNE VOŽNJE (informacija o možni uporabipoligona za avtošole, na katerem je možno izvajati pouk in program,vezan na kolesarske izpite)- AKCIJA BODI preVIDEN (vkljuèitev v republiško akcijo, kispodbuja predvsem uporabo odsevnih teles in svetlejših oblaèilza otroke in starejše, ko so kot udeleženci v cestnem prometu)- AKCIJA MENTOR (organizacija in izvedba strokovnegapotovanja v zgledno prometno urejeno evropsko mesto)- PREVZEM PROMETNIH PRIPOMOÈKOV (spodbujanjeosnovnih šol pri nalogah, ki so vezane na prevzem do sedajzagotovljenih prometnih pripomoèkov za opremo šolskih kabi-SPVdecember 2006/Varna pot VI/4 3

netov s strani donatorjev)- AKCIJE V SODELOVANJU S POLICIJSKO UPRAVO(vkljuèitev v akcijo Varno s kolesom v prometu in Varno napoti v šolo in domov)- TEHNIÈNO UREJANJE PROMETA PRED ŠOLAMI (ureditevprometne signalizacije, naprav za umirjanje prometa,postavitev preventivnega radarja in zagotavljanje varnih šolskihpoti, reševanje vloge, ki so podane s strani šol, vrtcev,ustanov, zavodov in ostale javnosti)- NADALJEVANJE PROJEKTA LUTKARJI V PROMETU(dogovor o naèinu izvajanju projekta na osnovnih šolah inzagotavljanja potrebnih sredstev)- JUMICAR (projekt, pri katerem je potrebno pritegniti vodstvaosnovnih šol, mentorje in uèitelje, ki so pripravljeni sodelovatipri izvajanju vsebin na osnovnih šolah)- DRUŽINSKI MARATON (sodelovanje šol v kolesarskemprojektu, ki spodbuja uporabo alternativnega naèina prevoza inje koristen za zdravje v sklopu Maratona Franja)- TEDEN PROMETNE VARNOSTI (vkljuèitev v akcijoSPVCP RS v maju 2007 in v prvem tednu meseca oktobra)- PREDLOGI ZA PRIZNANJA SVETA (vezanega predvsemna prispevek za veèjo varnost v cestnem prometu in 10-letnodelovanje na podroèju preventive in vzgoje)- PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA SPVCPRS IN MOL (sprejetje programa na državni ravni narekuje vzvezi s tem veèje naloge za izdelavo programov na lokalnihravneh, za kar bo potrebno boljše koordinirano delo tudi vMestni obèini Ljubljana pri neposredni izdelavi programavarnosti cestnega prometa MOL za obdobje 2007 - 2011)- PRIPOMOÈKI (zagotavljanje kresnièk, odsevnih trakov,rutic, nalepk za varno kolo, prometnih prtov in ostalegaprometnovzgojnega materiala predvsem za osnovne šole invrtce)- KOLESARSKI IZPITI (obvezno sestavljeni iz treh delov -testiranja, spretnostnega poligona in vožnje po prometnihpovršinah, pri tem pa pomoè osnovnim šolam pri izvajanjuobveznega programa in pri izpitih s strani sveta in stalnihsodelavcev Sveta ter koordinacija izobraževanja za mentorje sstrani Zavoda RS za šolstvo).PozornospremljanjeposvetaPosvet mentorjevje bilzakljuèen stradicionalni mdružabnimsreèanjem zmentorji in stalnimi sodelavci Sveta za preventivo in vzgojo vcestnem prometu.Sekretar SPVCP MOLZvone MilkovièSPVPOSVET PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV OBÈINSKIH SVETOVSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije je bil 13. decembra 2006 organizator že tradicionalnegaposveta predsednikov in tajnikov obèinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil v veliki dvoraniMercurius v BTC Ljubljana.4Posvet je bil namenjen vsebinskim in strokovnim nalogam tersodelovanju. Letos je bil predvsem usmerjen v uresnièevanjeEvropskega akcijskega programa in Nacionalnega programa zavarnost cestnega prometa ter izvedbi tedna varnosti v cestnemprometu, imenovanega Globalni teden varnosti, ki bo od 23. do29. aprila 2007.Program posveta je še obsegal predstavitve naèrtov zaizboljšanje prometne varnosti v Sloveniji in pregled ter predstavitevaktivnosti na obèinskih svetih.bilo prebrano pred uvodnim delom posveta.Predavateljina posvetuZ a r a d izadržanosti naposvetu nimogel sodelovatiministerza prometJanez Božiè,ki je poslalpozdravnopismo, ki jeGeneralni direktor Direktorata za promet na Ministrstvu zapromet Ljubo Zajc je predstavil novi Nacionalni programvarnosti v cestnem prometu za obdobje 2007 - 2011 s poudarkomna zmanjšanju števila mrtvih na slovenskih cestah za 50%in aktivnosti, vezane na Nacionalni program, ki se bodo odvijalena lokalni ravni, in izvajanje nalog ter sodelovanje s Svetiza preventivo v lokalnih skupnostih.Sledil je prispevek direktorja Direkcije RS za ceste Ministrstvaza promet Vilija Žavrlana, v katerem je predstavil delovanjedirekcije, v okviru katere bo s 1. 1. 2007 zaèel delovati Svet zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu.Tajnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RSRobert Štaba je predstavil delovanje Sveta za preventivo invzgojo v cestnem prometu v povezavi z obèinskimi sveti ternekatere naèrtovane aktivnosti na podroèju preventive in vzgojev letu 2007.Mateja Markl je predstavila Evropski projekt EUCHIRES, poznanv Sloveniji pod imenom Pasavèek, ki je bil v letu 2006izveden na osnovnih šolah in se ga bo v letu 2007 izvajalonaprej.Mag. Bojan Žlender, predsednik Sveta, je predstavil EvropskiVarna pot VI/4/december 2006

projekt za razvijanje in spodbujanje prostovoljnega dela napodroèju preventive - VAMOS.Primera dobre prakse delovanja lokalnih svetov sta predstavilaZvone Milkoviè, tajnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnemprometu MOL, ki je poudaril dobro sodelovanje z vrtci,osnovnimi šolami, Mestno upravo in donatorji ter podroèje urejanjaprometa predvsem pred osnovnimi šolami in vrtci. KrstoKrivokapiè je predstavil delovanje SPVCP Obèine Šmarje priJelšah, in sicer uspešen projekt Ciciban v prometu.Kmetiè, Franc Domjaniè, Boris Koèevar, Mestna obèinaLjubljana.Udeleženciposveta,predsedniki -tajnikiPosvet se jezakljuèil spodelitvijonajvišjegapriznanjaSveta za preventivoinvzgojo v cestnemprometuRepublike Slovenije, Sveèane listine SPV RS, ki je namenjenaposameznikom za veèletno delo in izjemne dosežke napodroèju preventive in vzgoje v cestnem prometu ter uveljavljanjanaèel varnosti cestnega prometa. Priznanja sta podelilamag. Marko Miš, èlan predsedstva SPV RS, in predsednikKomisije za priznanja, ter mag. Bojan Žlender, predsednikSPVC RS.Sveèano listino so prejeli:Mirko Pukl, obèina Zreèe; Miroslav Juvanèiè, obèina Rakek;Jožica Plajnšek, obèina Pragersko; Bernard Urbanèiè, obèinaPostojna; Jožef Šterman, obèina Ormož; Vekoslav Petauer,Vincenc Virtnik, Jožica Trlep, Mestna obèina Maribor; JulijanSlemenšek, obèina Velenje; Janko Torej, obèina Kotlje; MarijaDrinovec, obèina Naklo; Anton Rosenstein, obèina Mozirje;Minka Omerzel, obèina Metlika; Zvone Milkoviè, ŽarkoHojnik, Janez Martinèiè, Boris Leniè, Jože Èurin, FranceSveèana listina SPVNa posvetu smo bili seznanjeni z novim statusom, ki ga bo imelSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS po 1. 1.2007. Sedež Sveta je ostal na dosedanjem naslovu na Trdinoviulici 8. Popolni naslov za komunikacijo s Svetom za preventivoin vzgojo v cestnem prometu RS je:Ministrstvo za promet RSDirekcija RS za cesteSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometuTrdinova 8, 1000 LjubljanaTel.: 01 30091 70Fax: 01 30091 71Elektronski naslov (e-mail): ime.priimek@gov.siInternet:www.vozimo-pametno.siSekretar SPVCP MOLZvone MilkovièSPVVARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOVPolicijska uprava Ljubljana je v sodelovanju z Generalno policijsko upravo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnemprometu Mestne obèine Ljubljana v šolskem letu 2006/2007 izvedla preventivno akcijo Varno na poti v šolo in domov. V tanamen je bila izdelana pobarvanka Varno na poti v šolo in domov.Akcija je bila namenjena prvim razredom osnovnih šol. Vmesecu septembru so uèenci prejeli pobarvanke. Osnovne šoleje obiskal vodja policijskega okoliša, ki je otroke poduèil ovarni poti v šolo in domov. Uèenci so pobarvanke v celotipobarvali in s pomoèjo mentorjev skozi igro spoznavali nekateraprometna pravila. Na posebnem delu sta bili zastavljeni dvevprašanji, na kateri so uèenci s pomoèjo svojih uèiteljev moralipravilno odgovoriti in jih poslati na Policijsko upravoLjubljana. Prejeli so 3153 pravilnih odgovorov. Vsi odgovori,ki so pravoèasno prispeli, so bili upoštevani pri žrebanju dne27. 11. 2006 s strani komisije, katera je izžrebala 8 nagrajencev,ki so prejeli na zakljuèni prireditvi praktièna darilcaPolicijske uprave Ljubljana in Mestne obèine LjubljanaSPVCP.Zakljuèek akcije je bil 6. decembra 2006 na postaji Prometnepolicije na Grièu. Udeležilo se ga je okoli 500 otrok prvihrazredov osnovnih šol in njihovih spremljevalcev. Vsi so prejelisimboliène nagrade za udeležbo na zakljuèni prireditvi. Vvreèki so bili: odsevni trak, plakat, kresnièka, brošura Red jevedno pas pripet, balon, sok in sendviè.Prireditev je povezoval inšpektor Policijske uprave LjubljaneIvan Mezek, vsebino prireditve sem predstavil tajnik Sveta zadecember 2006/Varna pot VI/4 5

Podelitev nagradepreventivo invzgojo v cestnemprometuZ v o n eMilkoviè,nekaj navodilza varnoudeležbo vcestnemprometu jepredstavilinšpektorPolicijskeu p r a v eLjubljane .Komisija je izžrebala naslednje nagrajence:1. Karin Faj-fariè, 1.b, OŠ Jože Moškriè, Jarška c. 34, 1000Ljubljana2. Ana Frank Bogataj, 1.b, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, Lošca1, 1360 Vrhnika3. Tamara Markova, 1.b, OŠ Spodnja Šiška, Gasilska 17, 1000Ljubljana4. Leila Tomšiè Èerkez, 1.a, OŠ Oskarja Kovaèièa, Dolenjskacesta 20, 1000 Ljubljana5. Maksimilian Novak Šarotar, 1.a, OŠ Vodmat, Potrèeva 1,Ljubljana6. Pia Pavliè, 1.b, OŠ Trzin, Mengeška 7/b, 1236 Trzin7. Maša Šporn, 1.b, OŠ Brinje Grosuplje, Ljubljanska cesta40/a, 1290 Grosuplje8. Žak Ruben Šinkovec, 1.r, OŠ F. Bevka, Ulica Pohorskegabataljona 1, 1113 LjubljanaUdeležence sta pozdravila in podelila nagrade župan Mestneobèine Ljubljana Zoran Jankoviæ in direktor Policijske upraveLjubljana, Aleksander Jevšek.Ob koncu so si udeleženci prireditve ogledali lutkovno igricolutkarja Borisa Kononenka, TO-JA in TO-NE, kjer so bila nazanimiv in pouèen naèin prikazana in predstavljena pravilavarnega udeleževanja v cestnem prometu s pomoèjo dekliceTOJE in deèka TONETA.Po koncu uradnega dela so si vsi skupaj ogledali prometnoopremo in dejavnosti policije, gasilcev, reševalcev in mestnegaredarstva.Sekretar SPVCP MOLZvone MilkovièMEDNARODNI PROJEKT EUCHIRES OZ. PASAVÈEKSPVSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RepublikeSlovenije že drugo leto sodeluje v mednarodnem projektuEuchires, katerega namen je spodbujanje pravilne uporabeotroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo vavtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenompriljubljene figurice Pasavèek.Uporaba varnostnih pasov v SlovenijiSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RepublikeSlovenije je v lanskem letu izvedel sistematièno opazovanjepripetosti voznikov in potnikov v vozilih. Tako smo ugotovili,da v Sloveniji uporablja varnostni pas 85,9%voznikov, najveè na avtocestah, kjer je bilo pripetih 91,8%voznikov, najmanj pa v naseljih, kjer je bilo pripetih le76,7% vseh voznikov. Žal pa so rezultati uporabe varnostnihpasov na zadnjih sedežih še veliko slabši. Ugotovili smo,da je bilo na zadnjih sedežih pripetih le 37% vseh potnikov.Zašèita otroka v avtu je eden najbolj uèinkovitih ukrepov zaizboljšanje varnosti. Tako smo skupaj s štirinajstimi evropskimidržavami (Avstrija, Belgija, Èeška, Finska, Francija, Italija,Latvija, Luksemburg, Nemèija, Nizozemska, Poljska,Portugalska, Slovenija, Španija) pripravili skupen preventivniprojekt, ki ga je finanèno podprla tudi Evropska unija, vSloveniji pa ga dodatno podpirata še podjetje Porsche terSlovensko zavarovalno združenje z vsemi zavarovalnicami(Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, ZavarovalnicaAdriaticSlovenica, Tilia, Generali group ter Grawe).Projekt je v lanskem letu potekal v vrtèevski populaciji otrok,v letošnjem letu pa ga razširjamo tudi v ciljno skupinoosnovnošolskih otrok starosti do 12 let.V Sloveniji smo v okviru projekta pripravili tudi medijskokampanjo, s katero želimo senzibilizirati predvsem otroke innjihove starše o nujnosti uporabe otroških varnostnih sedeževin varnostnih pasov ter jih spoznati z našim sloganom Red jevedno pas pripet ter likom Pasavèka.Figurica PasavèekProjekt Euchires temelji na pozitivnispodbudi, saj bomo nagrajevali otroke,ki bodo v osebnem avtomobilu pripeti.Nagrada je figurica Pasavèka, ki je narejenatako, da se lahko z ježki pripne navarnostni pas in jo ima otrok tudi v avtuali v prostem èasu kot igraèo. Lik pasavcasmo izbrali, ker ima ta žival v jezikihvseh sodelujoèih držav v svojem imenutudi besedo pas in z besedno igro šepoudarja uporabo varnostnega pasu.Skupno smo v letošnjem letu zagotovili 40 000 figuricPasavèkov, in sicer jih otroci lahko pridobijo na veè naèinov:- Za namene dela Policije smo v juniju razdelili 15 000 figuricPasavèkov policistom, ki jih delijo ob rednih kontrolah prometaotrokom, ki so v avtu ustrezno zašèiteni v starosti primernemotroškem varnostnem sedežu.- Otrokom na prireditvah v okviru Mercatorjevih nakupovalnihcentrov ter drugih lokalnih prireditvah obèinskih svetov, kibodo preizkusili naše demonstracijske naprave ter pokazali,kako se ustrezno pripneš v avtomobilu.- Otrokom v okviru 300 vrtèevskih skupin v starosti 5-6 let6Varna pot VI/4/december 2006

oziroma razredov prve triade osnovne šole, ki bodo na temovarne vožnje v avtomobilu priredili sreèanje za starše, za mlajšeotroke, narisali plakat ali organizirali kakšen drug dogodekna šolah oziroma vrtcih v sodelovanju z obèinskimi sveti.Prav tako smo za namene promocije lika pasavèka pripraviliposeben kostum Pasavèek, ki bo na posameznih prireditvahprivabljal otroke ter jih motiviral k preizkusu naših demonstracijskihnaprav in pravilne uporabe otroških varnostnihsedežev. Pasavèek bo ob koncu otrokom, ki bodo preizkusilinaše naprave, podaril figurico Pasavèka.otroke v starosti 5-6 let ter vse uèence prvih treh razredovosnovne šoleMedijska kampanjaV Sloveniji imamo v okviru projekta pripravljeno tudi medijskokampanjo, s katero želimo senzibilizirati predvsemotroke in njihove starše o nujnosti uporabe otroških varnostnihsedežev in varnostnih pasov ter jih spoznati z našim sloganomRed je vedno pas pripet ter likom Pasavèka.Za namene medijske kampanje smo pripravili:- televizijski spot- nov radijski spot v sodelovanju z glasbeno skupino Èuki- radijski spot namenjen otrokom- radijski spot namenjen staršem in drugim odraslimV letošnjem letu smomedijsko kampanjonadgradili s sodelovanjemz glasbenoskupino Èuki, ki jev ciljni starostniskupini zelopriljubljena. Takosmo pripravili radijskioglas, ki vsebujedel nove pesmiskupine Èuki Migremo pa na morje,ki je izšla na njihovinovi zgošèenki. Na zgošèenki je prvo sporoèilo prav radijskispot. Z njim želimo prenesti otrokom in njihovim staršem, damorajo biti na vsaki vožnji ustrezno pripeti v otroških sedežihoziroma z varnostnim pasom. Radio in glasba je tudi medij, kiga velikokrat poslušamo prav med vožnjo, zato bomo otroke innjihove starše tako neposredno v avtu opozorili, da se morajopripeti, še preden se bo iz zvoènikov zaslišala glasba.Promocijska in izobraževalna gradivaV drugem delu projekta Euchires predstavljamo gradiva, kismo jih pripravili za vrtce in osnovne šole ter smo jih na podlagipodatkov o številu otrok v vrtcih ter prvih treh razredihosnovne šole razdelili obèinskim svetom za preventivo invzgojo v cestnem prometu za otroke v njihovi obèini.V skupnem številu smo za potrebe otrok v starosti od 5 do 10let zagotovili:- 10 000 plakatov Red je vedno pas pripet- 60 000 knjižic Red je vedno pas pripet z vsemi informacijamio pravilni uporabi otroških varnostnih sedežev- 100 000 letakov Red je vedno pas pripet za vse otroke prvihtreh razredov osnovne šole- 60 000 pogrinjkov Red je vedno pas pripet za vse vrtèevskeotroke v starosti 5-6 let- 100 000 nalepk Red je vedno pas pripet za vse vrtèevskeTako so vsi vrtci za otroke v starosti 5-6 let ter vse osnovnešole za razrede prve triade v zaèetku oktobra prejeli gradiva:nalepke za vsakega otroka, pogrinjke, letake s pobarvanko inplakate šolskih koledarjev.V jesenskem delu naèrtujemo tudi dodatne aktivnosti, ki bodopotekale po osnovnih šolah in vrtcih po Sloveniji. Šole smopovabili, da v okviru razrednih ur namenijo èas za obravnavoteme varne vožnje otrok v avtomobilih, da v stiku s starši naroditeljskih sestankih seznanijo starše otrok s problematikovarnosti otrok ter jim predstavijo gradivo in jih po morebitnedodatne informacije napotijo na obèinske svete za preventivoin vzgojo v cestnem prometu. Prav tako smo vrtce in šole pozvali,da pri izbiri prevoznikov otrok upoštevajo pravila varnostiin išèejo tiste prevoznike, ki imajo svoja vozila opremljena zvarnostnimi pasovi na vseh sedežih.Poleg tega smo šole povabili k aktivnemu sodelovanju v projektu.Oddelki in vrtèevske skupine, ki so se prijavili k sodelovanjuv projektu, bodo prejeli posebne plakate za oznaèevanješol, razredov in vrtèevskih skupin, da se otroci in vzgojiteljioziroma uèitelji zavzemajo za varno vožnjo otrok. Prav takobodo prejeli poseben CD, ki je nastal v sodelovanju z glasbenoskupino Èuki, na katerem je kot prva pesem prav nov radijskispot za promocijo uporabe otroških varnostnih sedežev priotrocih in varnostnih pasov pri starejših. Razredi oziromavrtèevske skupine lahko v okviru projekta organizirajo sreèanjaza starše, spremljajo uporabo pripetosti med vožnjo, rišejoplakate, naredijo igrico ali kaj drugega. Kot nagradico zaaktivno delo bomo otrokom iz 300 razredov oziromavrtèevskih skupin podelili figurice Pasavèka.SPVdecember 2006/Varna pot VI/4 7

Gradiva v okviruprojektaEUCHIRESPrireditveV okviruprireditev vsodelovanju zFundacijo Zglavo na zabavovMercatorjevih nakupovalnih centrih ter na prireditvahobèinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometubodo po razliènih krajih v Sloveniji potekala tudi svetovanja,kako se pravilno pripeti in kakšen sedež otrok potrebujeglede na njegovo starost in težo. V ta namen imamo tudiposeben mini-avto, na katerem naši demonstratorji praktiènoprikažejo pravilno uporabo varnostnih pasov. Otroci bodo obtakšnem svetovanju dobili tudi figurico Pasavèka.Prav tako bomo v sodelovanju z Lutkovnim gledališèem vLjubljani pred nekaterimi lutkovnimi predstavami organiziralisvetovanje za pravilno uporabo otroških varnostih sedežev inlutko Pasavèka, ki bo animiral otroke.Kaj o pripenjanju doloèa zakon o varnosti cestnegaprometa ?Med vožnjo v dvoslednem motornem vozilu z vgrajenimzadrževalnim sistemom mora biti otrok, mlajši od 12 let alimanjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, kije primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnemavtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobilaotroka ni mogoèe zavarovati na tak naèin, sme sedetitak otrok le na zadnjem sedežu. Voznik, ki ravna v nasprotjuz doloèbami tega èlena se kaznuje z globo 30.000,00 SIT.Spletna stranV okviru letošnjega projekta smo prenovili tudi posebno spletnostran www.spv-rs.si/euchires, na kateri so dostopna vsagradiva in informacije o pravilni uporabi otroških sedežev. Nastrani pa najdete tudi animacije posebej za otroke (pobarvanka,povezovanje pik, e-kartica). V rubriki za Vrtce in šole panajdete tudi informacije o poteku projekta v vrtcih in šolah.Aktivnosti projekta so predstavljene tudi na domaèi straniSveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS www.spvrs.si.Beseda strokovnjakaSodelovanje s PolicijoV sodelovanju s Policijo lahko otroci dobijo figurico Pasavèkaob nadzoru in kontroli prometa pod pogojem, da so ustreznonamešèeni v otroški sedež in pripeti z varnostnim pasom. Za tanamen smo Policiji zagotovili 15 000 figuric Pasavèkov.Varnost otrok je skrb nas vseh z zavedanjem, da lahko z majhnimikoraki naredimo veliko za varnost najmlajših, s èimerbomo opravili pomembno poslanstvo. In ne pozabimo,Pasavèek pravi: Red je vedno pas pripet!BIODIESEL - OKOLJU PRIJAZNO GORIVOMateja Markl, univ. dipl. psih., SPVCP RSTransport porabi 32 % od skupne porabe energije in ustvarja 28 % emisij ogljikovega dioksida v EU. Cestni transport pa bopo ocenah strokovnjakov prispeval 90 % novih emisij ogljikovega dioksida do leta 2010, zato je uvajanje goriv, ki bodo prispevalak zmanjševanju ogljikovega dioksida, vitalnega pomena za doseganje ciljev Kjotskega protokola. Slovenija se je s podpisomKjotskega protokola namenila do obdobja 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % (glede na stanje leta1986).Ogljikov dioksid, ki nastane pri izgorevanju biomase, ne prispeva k toplogredni obremenitvi podnebja, saj gre za ogljik, ki soga rastline zajele iz zraka. Biomasa je naraven material, ki se nenehno obnavlja. Biomasa, ki nastaja v kmetijstvu, se uporabljakot vir èloveške ali živalske hrane, za predelavo v surovine, izdelke ali goriva, del pa se v obliki odpadkov neposredno vraèav tla. Poleg trdnih in plinskih produktov biomase obstajajo tudi tekoèa goriva iz biomase ali biogoriva. Biogorivo je generièniizraz za gorivo, ki ni proizvedeno iz surovin mineralnega izvora kot npr. nafta, premog in zemeljski plin. Biogoriva se lahkouporabljajo kot nadomestek ali dodatek gorivom naftnega izvora za uporabo v transportu ali izven transporta. Od tekoèih goriviz biomase so najpomembnejša biogoriva: bioetanol, biometanol ter biodiesel. V sklopu strateškega cilja Slovenije za poveèanjestopnje samooskrbe z energijo, lahko kmetijstvo odigra pomembno vlogo na podroèju alternativnih virov energije, predvsembiogoriv na osnovi olja iz oljne ogršèice.BiodieselZa evropske in slovenskerazmere (klimatski pogoji,kmetijska problematika,tehnologija proizvodnje,cena biogoriv itn.) je odtekoèih goriv iz biomasetrenutno najbolj primernogorivo biodiesel, narejen izrastlinskih olj. Iz semenarazliènih rastlinskih vrst jemogoèe proizvesti rastlinskaolja, ki jih lahko neposredno uporabimo za pogon posebej zato predelanih dieselskih motorjev. Èe pa izvršimo proceszaestrenja, dobimo biodieselsko gorivo, ki je po svojih karakteristikahpodobno dieselskemu gorivu iz mineralnega olja(plinskemu olju) in je primerno za pogon dieselskih motorjev.Zelo pomembno je, da lahko biodiesel, proizveden s postopkomzaestrenja iz olja oljne ogršèice, sonènic, soje itn.,uporabimo za že obstojeèe izvedbe dieselskih motorjev navozilih in drugih strojih, ki so v uporabi v vseh segmentihèloveške dejavnosti. To mu daje ogromno prednost pred nekaterimidrugimi viri energije, za katere je potrebno zasnovatipopolnoma nove motorje, npr. gorivne celice za izkorišèanjevodika itn. Biodiesel se lahko uporablja za pogon veèine oseb-8Varna pot VI/4/december 2006

nih avtomobilov in gospodarskih vozil z dieselskim motorjem.Kot zanimivost je potrebno omeniti, da je oèe dieselskegamotorja Rudolf Diesel (1858 - 1913) predstavil že leta 1900na svetovni razstavi v Parizu motor, ki ga je poganjalorastlinsko olje iz arašidov (kikirikija). Diesel je leta 1911izjavil: "Moj motor lahko poganjajo razlièna rastlinskaolja, kar lahko znaèilno prispeva k razvoju kmetijstva."Leta 1912 pa je izjavil vizionarske besede: "Uporabarastlinskih olj za pogon motorjev se zdi trenutno nepomembna,toda omenjena olja bodo v prihodnosti enako pomembnakot nafta in premog v današnjem èasu."Prednosti uporabe biodiesla- netoksiènost- biorazgradljivost (v treh tednih se razgradi 99 % v primerurazlitja po tleh)- zmanjšanje emisij ogljikovega in žveplovega dioksida,ogljikovega monoksida, ogljikovodikov itn.- možnost proizvodnje iz rabljenih jedilnih olj in živalskihmašèob- možnost uporabe v obstojeèih dieselskih motorjih (v primerunekompatibilnosti tesnil je potrebna zamenjava tesnil iz materialov,ki so odporni na biodiesel)- visoko cetansko število- dobre mazalne lastnosti (mazalne lastnosti ima boljše kotmineralno dieselsko gorivo)- meša se v vseh razmerjih z mineralnim dieselskim gorivom- majhno onesnaževanje okolja v primeru razlitja pri transportuin manipulaciji- odpiranje novih delovnih mest doma- zmanjševanje energetske odvisnosti od uvoženih fosilnihtekoèih goriv- denar za nabavo goriva ostaja doma- stranski produkti, ki se lahko uporabljajo za živalsko krmo alikot energent- spodbuda za gospodarstvo in kmetijstvoNadomešèanje dela fosilnih goriv v gospodarstvu oz. kmetijstvuz biodieselskim gorivom iz domaèe surovine biomogoèilo, da del zaslužka, ki se odliva v države proizvajalkenafte, ostane v državi oz. v gospodarstvu in kmetijstvu.Rumeno cvetoèaoljnaogršèica seponovnovraèa naslovenskapoljaZa letošnjožetev se jeoljna ogršèicapri nas pridelovalana cca 2600 ha. Za doseganje veèje proizvodnje biodieslabomo morali v prihodnosti nameniti tudi veèjo pozornostdomaèi pridelavi oljne ogršèice ter nameniti veèje obdelovalnepovršine za pridelavo in dosegati veèje hektarske pridelke. Poocenah strokovnjakov bi v prihodnosti oljno ogršèico pri naslahko pridelovali tudi na cca 15 000 - 18 000 ha (zemljišèa vzarašèanju, opušèanju nekaterih poljedelskih kultur, kolobaritn.), kar pomeni v prihodnosti možnost proizvodnje dodatnih15 000 - 18 000 t biodiesla/leto.Proizvodnja biodieslaProizvodnja biodiesla v veèjem obsegu se v Sloveniji trenutnoodvija na nekaj lokacijah. Od veèjih proizvodnih enot (biorafinerij)je v letu 2005/2006 obratovala ena enota za decentraliziranoobliko proizvodnje biodiesla kapacitete cca 2000t/letno (bazira na domaèi surovini-oljni ogršèici) ter enoti zaproizvodnjo v še veèjem obsegu v Pinusu, Raèe in GEASlovenska Bistrica. Za proizvodnjo biodiesla lahko uporabimotudi rabljena jedilna olja ter živalske mašèobe.Seme oljneogršèice, izkaterega sestiska oljeBeseda strokovnjakaPridelava oljne ogršèiceGlede na rastne in klimatske razmere je oljna ogršèica primernarastlina za pridelavo v Sloveniji. Uvedba pridelave oljneogršèice v veèjem obsegu ima velik pomen z vidika trajnegaohranjanja rodovitnosti tal in za uravnoteženje sicer moènozoženega vrstenja poljšèin. Oljna ogršèica se odlièno vkljuèujev kolobar, preko zime varuje zemljišèa pred erozijo in je zelodober predposevek za strna žita, krmne rastline in stroènice.Oljna ogršèica ima zelo pozitiven vpliv na tla, ker v obdelovalnemsloju formira gosto razvejan koreninski sistem, z njegovimrazkrajanjem pa nastane precej humusa in zato jo je potrebnov èim veèji meri vkljuèevati v kolobar. Uvajanje tretje kulture- oljne ogršèice (razen pšenice in koruze) bi zagotovilododaten prihodek kmetov, izboljšalo izkorišèanje kmetijskihzemljišè, prepreèilo zarašèanje zemljišè in z boljšim izkoristkommehanizacije poveèalo rentabilnost kmetijskeproizvodnje.Eksperimentalna stiskalnica za proizvodnjo olja iz semenaoljne ogršèice, razvita na Kmetijskem inštitutu Slovenije -Oddelku za kmetijsko tehnikodecember 2006/Varna pot VI/4 9

Iz stiskalnice prihajaolje - osnovnasurovina zaproizvodnjobiodieslaNa gospodarnostpridelave oljneogršèice, namenjeneza proizvodnjogoriva,pomembno vplivatudi prodaja in uporaba tropin oljne ogršèice, ki nastanejo postiskanju olja in predstavljajo beljakovinsko moèno krmilo. KerSlovenija pretežni del beljakovinske moène krme uvaža, obstajaprecejšen interes mešalnic moènih krmil za domaèo surovino.Predvidevamo, da se bo zaradi aktualnih dogajanj v kmetijstvu(mesno-kostna moka in pojav BSE, veèji del pridelka sojeizhaja iz gensko spremenjenih sort) interes za doma pridelanomoèno krmo v prihodnje še poveèeval. Z domaèo proizvodnjoolja iz oljne ogršèice se odpira možnost pridobivanja kakovostnihogršèiènih pogaè. S prepovedjo krmljenja krmil živalskegaizvora se je namreè svetovna ponudba beljakovinskih krmil zmajhno razgradljivostjo moèno zmanjšala. Ogršèiène pogaèe bilahko predstavljale pomemben vir beljakovin za ekološko živinorejo.Pripravili:Dr. Viktor Jejèiè, mag. Tomaž Poje in mag. Tone Godeša,Kmetijski inštitut Slovenije, LjubljanaBesedilo je bilo izdano v obliki zloženke ob Evropskem tednumobilnosti od 16. do 22.9.2006 in Dnevu brez avtomobila22.9.2006; izdajatelj SPVCP MOL.PREDSTAVITEV PROJEKTA CIVITAS MOBILISLJUBLJANA ZA TRAJNOSTNO MOBILNOSTCIVITAS - èistejši in boljši promet v mestih - je okrajšava za pobudo Evropske komisije City-VITAlity Sustainability (Mesto-VITAlnost-Trajnost). Evropska komisija s pobudo CIVITAS meri na ustvarjanje odloènih premikov s spodbujanjem in vrednotenjemizvajanja ambicioznih celovitih trajnostnih prometnih strategij v urbanem okolju, ki ustvarjajo spremembe v blaginjievropskih državljanov.AktualnoLjubljana, najveèje mesto v Sloveniji in njena prestolnica, jepomembno politièno, kulturno in gospodarsko središèe, èepravšteje le 270 000 prebivalcev, skupaj s sosednjimi obèinami papresega število 500 000. Najveèje slovensko mesto se sooèa zrastjo prometa in poveèevanjem števila dnevnih vozaèev.Razmerje med javnim prevozom in individualnimi oblikamimotoriziranega prometa je krepko v prid slednjega. V Ljubljaniprièakujemo probleme kot so zastoji, upadanje deleža javnegaprevoza ter nadaljevanje zmanjševanja zasedenosti vozil.Èeprav pešaèenje, kolesarjenje in druge trajnostno naravnaneoblike mobilnosti narašèajo, potrebujemo dodatne podpornedejavnosti.Mesto Ljubljana v projektu sodeluje na dveh od osmih CIVI-TAS podroèjih delovanja, in sicer na podroèjih uvajanja èistihvozil in spodbujanja rabe alternativnih goriv (predvsembiodiesla) ter izvajanja mehkih ukrepov vkljuèevanja in sodelovanjajavnosti v naèrtovanje mobilnosti.Èista vozila in alternativna goriva- Razvoj regionalne trajnostne proizvodnje, ponudbe in distribucijskihstruktur za alternativna goriva- testiranje lokalnoproizvedenega biodiesla v avtobusih lokalnega javnega prevozain doloèitev najboljše mešanice biodiesla.- Demonstracija in evaluacija uèinkov implementacije razliènihtehnologij èistih vozil v javnem prevozu, usmerjena v logistiko,dostavo blaga in storitev v mestu.Inovativni mehki ukrepi na podroèju mobilnosti- Sodelovanje civilne družbe pri naèrtovanju trajnostne mobilnostiv Ljubljani s poudarkom na poveèanju varne rabe kolesa.- Vzpostavitev informacijskih toèk o èistih vozilih in alternativnihgorivih.CIVITAS MOBILIS namerava izvesti radikalne strategije zaèisti mestni promet. Cilji projekta so:- spodbujati prehod k rabi alternativnih goriv in èistejših energetskouèinkovitih vozil,- spodbujanje trajnostnih (pešaèenje, kolesarjenje,…) oblikprometa ter spreminjanje vedenjskih vzorcev,- izboljšati kakovost in praviènost deležev pri rabi javnega prevoza,- ustvariti urbane strukture, ki zmanjšujejo promet,- pospešiti varnost, zašèito, socialno vkljuèenost in enakost vurbani mobilnosti,- zmanjšati hrup in izboljšati kakovost zraka na urbanih obmoèjih,- podpreti gospodarski razvoj in konkurenènost,- izboljšati uèinkovitost naèrtovanja, upravljalskih in izvajalskihprocesov ter usklajevanja med mobilnostnimi deležniki,- poveèati sodelovanje civilne družbe v procesih odloèanja omobilnostnih in okoljskih zadevah,- izboljšati zmogljivosti za inovativnost in ustvarjalnost deležnikovv lokalnih skupnostih.Partnerji:- Mestna obèina Ljubljana- Javno podjetje Ljubljanski potniški promet- TEOL, Kemièna nindustrija10Varna pot VI/4/december 2006

- Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Inštitut zaenergetsko, procesno in okoljsko inženirstvo- Kmetijski inštitut Slovenije- Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo -REC LjubljanaŠe veè informacij o tem projektu preberite na spletni stranihttp://www.civitas-mobilis.org/ali http://www.civitas-initiative.org/KOLARSTVOKolarstvo, tisoèletja stara lesna obrt, je danes v popolnem zatonu. Njena najpomembnejša naloga je bila izdelovanje prometnihsredstev, najpogosteje vozov. Življenje nekoè bi si težko predstavljali brez izdelkov, ki so jih izdelovali kolarji in kovaèi.Kolarstvo in kovaštvo sta bila neloèljivo povezana, kolarske in kovaške delavnice pa številne.Kolarji so bili najbolj znani po tipiènem izdelku - lesenem kolesu.Poleg lesenih koles so izdelovali tudi lesene dele najrazliènejšihprevoznih sredstev: vozov, koèij, sani, smuèi, kasneje(v 20. stoletju) pa tudi lesene dele avtomobilskih karoserij.Kolarjevi izdelki so bili tudi jarmi, kolovrati za prejo, trlice zatrenje lanu, razlièno orodje, npr. grozdna stiskalnica, pa tudimlinske naprave (mlinska kolesa, pogonsko kolesje, zobniki),kmeèko orodje (brana, plug, sejalnik, lestev), lesene posode(škafi, brente), mrliški vozovi. Kolarska in kovaška delavnicasta bili pogosto blizu skupaj, vèasih celo pod isto streho, saj jekolar izdelal lesene dele voza, kovaè pa jih opremil s kovinskimideli.Kolar iz Petkovca pri Logatcu izdeluje kolo za lojtrnik; koloima radialno razporejene preèke oz. špice (iz Janez Bogataj:Domaèe obrti na Slovenskem).Zgodovina cestnega prometaKmeèki voz s križevnatimi kolesi; križevnato kolo je lep primerdomaèega samouškega kolarstva (iz Sandi Sitar: Z vozili skozièas).Obstajali sta dve vrsti kolarjev: pravi poklicni kolarji (obrtniki)in kolarji samouki. Domaèe samouško kolarstvo je bilo razširjenov tistih predelih Slovenije, kjer je bila velika potreba poprevozu lesa (npr. Notranjska). Uèenje kolarske obrti je bilopovezano z dolgoletnim pridobivanjem znanja - z delom prikolarskih mojstrih. Pogosto so se uèili tudi v tujini in si znanjenabirali pri sloveèih mojstrih. Tako se je npr. kolarski mojsterAndrej Holcman (1925 - 2001) iz Ižakovcev (Gorièko) kotvajenec uèil na Madžarskem, kasneje delal kot pomoènik vKoèevju in šele po opravljenem mojstrskem izpitu odprl lastnokolarsko delavnico. Mojstri so svoje vajence tudi ocenili (priden,prizadeven, vljuden, spreten, pošten) in jim napisali priporoèiloza sprejem na delo.V Sloveniji je lojtrnik znano (splošno) ime za vrsto kmeèkegadelovnega voza s štirikolesnim podvozjem. Ta voz je lahkovprežni ali roèni, nad podvozjem pa je lestven nastavek (lestev- lojtra). Lojtrnik je bil namenjen predvsem prevozu trave,sena, listja, pridelkov in tudi drugega tovora ter oseb. Lojtrnikse v svoji osnovi ni spreminjal. Do sprememb je prišlo pri podvozjuin kolesih (npr. zamenjava lesenih koles s pnevmatikami).Lojtrnike so izdelovali tako kolarji samouki kot tudikolarski mojstri v sodelovanju s kovaèi. Za prevažanje sena nalojtrniku so v razliènih delih Slovenije razvili razliène naèine,ki so omogoèali varno vožnjo oz. stabilnost tovora (prevoza).Že pri nalaganju sena so pazili, da je bilo le-to dobro naloženo.Zato je bil med nakladanjem vedno nekdo na vozu, ki je senoporavnaval (ga enakomerno razporedil, potlaèil, pazil obrobovih). Na vrh naloženega sena so dali lesen drog ali žrd injo pritrdili z verigo ali vrvjo na štango (glavni drog voza).Ponekod so na obstojeèi lestvi postavili visok nastavek in takonaredili nekakšno košarasto ogrodje. Èe so uporabljali lojtrnikdecember 2006/Varna pot VI/4 11

Zgodovina cestnega prometaza prevoz ljudi, so èez (na) lestvi položili deske, na katerih sosedeli. Lojtrnik je upodobil že Valvasor v Slavi vojvodineKranjske, Pošta Slovenije pa je leta 2006 izdala poštnoznamko, ki prikazuje s senom naložen lojtrnik.Poleg lojtrnika, ki je bil splošno znan kmeèki delovni voz naSlovenskem, je bil za prazniène, nakupovalne, vasovalne insvatbene namene najbolj popularen zapravljivèek (fedrvagen).Fotografija iz petdesetih let prejšnjega stoletja prikazuje vaškefante na zapravljivèku; z godbo so pospremili prijatelje, ki sošli k vojakom.Upodobitev kmeèkega voza lojtrnika v Slavi vojvodineKranjske (iz Sandi Sitar: Z vozili skozi èas)Lojtrnik z visokimi nastavki z Dolenjske (iz Janez Bogataj:Domaèe obrti na Slovenskem)Kolar je obèasno zapušèal svojo delavnico, kadar je hodil nadelo po domovih (potujoèe opravljanje dela). Takrat je izdelovalin popravljal vozove ter sani, pogosto pa tudi okna in vrata,kar pomeni, da je opravil delo mizarjev oz. tesarjev. Kolar je pridelu uporabljal razliène vrste lesa. Leseno kolo je moralo bititrdno in obstojno, saj sta bili le tako zagotovljeni obstojnostvoza in varna vožnja. Špice na kolesih so bile pogosto iz dobrosuhe drenovine, oje pa iz jesena. Tudi za brane, pluge in sestavnedele vozil je uporabljal jesenov les. Sora pri vozu je bilalahko tudi iz brezovega lesa, saj je prožen in se lepo obdeluje.Za izdelavo lestve je bil uporaben smrekov les (smrekovesušice), cveki pa so bili obièajno iz jesenovega, lahko pa tudismrekovega lesa (ravno prav suhe in debele smrekove veje).Orodje, ki so ga uporabljali kolarji, je bilo podobno mizarjevemu.Uporabljal je veliko razliènih svedrov, žag, šestilo, lesenoèrtalo s konicami žebljev, da je z njim risal po lesu, narejenešablone za izdelovanje obodov (obod kolesa je bil narejen izveè delov, ki jih je izdelal po šabloni; pri tem je moral zelo pazitina krivine, na število špic oz. lukenj zanje).Kolarji so izdelovali tudi roène vozièke, imenovane cize.Uporabljale so jih branjevke za prevoz pridelkov na tržnico.Šentviški župnik Blaž Potoènik (1799 - 1872) je dvokolesnebranjevske vozièke opremil z vzmetmi. Vzmetene cize soprešle v splošno uporabo. Še po 2. svetovni vojni so jihuporabljale tudi bizoviške perice in z njimi hodile po perilo vLjubljano. Te cize so imele velika lesena kolesa, zato so bilehitre, in lepo oblikovan zgornji del za namestitev tovora.Izum župnika Blaža Potoènika okoli leta 1840 - ciza na vzmeteh(fotografija iz èasopisa Družina)Kolarji svojega dela niso opravljali le na vasi oz. podeželju,ampak tudi ob veèjih prometnih poteh. Njihovo delo je bilotesno povezano z razvojem prevozništva (furmanstva). Skupajs kovaèi so predstavljali prometni servis za voz in konja.Razvoj furmanstva je potekal na Slovenskem vse od 15. stoletjadalje. Takrat so se zaèeli pojavljati novi vozovi kot npr.tajsel, ogrski voz, karnijski voz in kasneje parizar (velik inmoèan tovorni voz z moèno leseno konstrukcijo in tudi do 20cm širokimi platišèi). V èasu Ilirskih provinc je èez ozemljetakratne Slovenije med Trstom in Ljubljano oz. Koroško vozilookrog 100 000 tovornih vozov letno. S tem je bilo povezanotudi število konj in druge vprežne živine.Prevozništvo in s tem tudi kolarsko dejavnost je prizadel razvojželezniškega prometa v 2. polovici 19. stoletja, kasneje (20.stoletje) pa še razvoj avtomobilizma. Obrti, ki so delale zapotrebe prevozništva (kolarstvo, kovaštvo, jermenarstvo) sozaèele zamirati, èe se niso preusmerile v modernejše dejavnosti.Tako je ljubljanski kolar in kovaè Matija Terlep v letih 1911- 1951 v svoji delavnici zaposloval okoli 10 ljudi, ki so letnoizdelali tudi veè kot 100 vozov. Nekatere od njih je izdelovalserijsko in na zalogo, nekatere pa po naroèilu in posebnih12Varna pot VI/4/december 2006

željah strank. Delal je roène vozièke, delovne vozove, luksuznevprežne vozove (lahke koèije), mrliške vozove. Terlep je bilznan po tem, da je rad izpolnjeval zahtevna naroèila. Ob pojavuavtomobilov je zaèel izdelovati avtomobilske karoserije.Po 2. svetovni vojni je kolarstvo prièelo dokonèno zamirati.Uvedba koles s pnevmatikami in traktorska vleka vozov nistaveè potrebovali kolarjevih spretnosti. Kolarska dedišèina je delnaše tehniške zapušèine, a je morda še premalo zbrana. VTehniškem muzeju Slovenije v Bistri je kolarska delavnica zorodjem predstavljena skupaj s kovaško. Tam si lahkoogledamo tudi kolarske izdelke ter zgodovino in pomen obehobrti. Delo kolarjev in podkovskih kovaèev je predstavljenotudi na kratkih filmih.Cvetka ŠkofVozila iz delavnice Matije Terlepa v zaèetku 20. stoletja (izSandi Sitar: Z vozili skozi èas)Viri:Bogataj, Janez. 1989. Domaèe obrti na Slovenskem. Ljubljana.Državna založba Slovenije.Sitar, Sandi. 1995. Z vozili skozi èas.Ljubljana. Prešernova družba.http://www.posta.sihttp://tms.pfmb.uni-mb.si/si/vodnik/lesarstvo/kolarstvohttp://www.park-goricko.org.MOJ RDEÈI AVTOMira Voglar, slovenska skladateljica in pedagoginja, ki je dolga leta pouèevala metodiko glasbene vzgoje na Srednji vzgojiteljskišoli v Ljubljani, kasneje, do upokojitve, tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, je avtorica številnih glasbenih pravljic,glasbeno didaktiènih iger, ugank, izštevank, številnih radijskih in televizijskih oddaj in pesmi za otroke. Je tudi avtoricamnogih knjig za otroke in knjig za vzgojitelje in uèitelje. Je utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje. In ustvarjalnatudi na literarnem podroèju. Mira Voglar že desetletja z ljubeznijo in predanostjo ustvarja za otroke in nas s svojimi deli spominja,da je èas otroštva dragocen.Vaše ustvarjalno delo zajema tudi veliko glasbeno didaktiènihiger. Zakaj?Ne samo športnik, tudi ljubitelj glasbe uri svoje zmožnosti.Glasbene didaktiène igre so telovadnica za uho, v kateripreizkušaš, ali slišiš èisto tihe zvoke ali iz katere smeri prihajajo.Po zvoku prepoznaš predmete, instrumente, svoje prijateljèke.Slišiš razlike v glasnosti in višini zvoka. Razlikuješzvoke po trajanju in hitrost izvedbe. Zmoreš ponoviti zapeto alizaigrano. Èutiš razliko med poslušanjem glasbe miže ali zodprtimi oèmi. Ti uspe ustvariti zvoèno sliko dežja, nevihte,žuboreèega potoka…Kakšna je zveza med glasbeno didaktiènimi igrami inudeleženci v prometu?Razvite slušne zmožnostiin stalna slušna pozornostso varnostni pas za pešca,kolesarja, rolkarja…, patudi šoferja.zanje?Ne vem od kod prihajajo, vem pa, da z zvoènimi besedamirazveseljujem otroke in sebe - dojenèka v sebi.Ko poslušamo vaše pesmi, bi težko našli okoli sebe kaj, oèemer ne govorijo besedila vaših pesmic.Hm, ne vem.Mirin žep je kot žep èarodeja. Na prvi pogled je majhen, kopa sežeš vanj, se iz njega usuje stotero drobnih glasbenihdel, namenjenih najmlajšim.Dr. Branka Rotar Pance,Iz knjige M. Voglar Krampata, CampataSte utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje.Janez Bitenc je celo življenje pisal za otroke. Moja življenjskanaloga pa je bila: ustvarjati za otroke in hkrati še izoblikovatimetodiko glasbene vzgoje. Da sem to zmogla, sem ob glasbištudirala tudi pedagogiko na Filozofski fakulteti.Osebni portretMira VoglarVaša besedila pesmi,ugank imajo velikoprivlaènih ali dražljivihbesed, kot jih poimenujetev svoji knjigi, npr.: èirule,èarule, èaèk; ali: krica,kraca; ali: krampata,campata… Od kje idejeVaši mali instrumenti in njihova delitev v skupine je novost, kije prišla z vami.Rada imam najdene ali doma narejene male inštrumente. Prinjih vlada red - zvoèni red. Vsaka družina inštrumentov imasvoje ime. Cincindongi so kovinska glasbila z dolgo zveneèimizvoki (obešeni žeblji, cevi, zvonèki brez kembljev, plošèe…),Pinkaponke so glasbila s kratkimi, hitro izzveneèimi zvoki(palièice, orehove lupinice, plošèati kamni, gumbi, školjke…,december 2006/Varna pot VI/413

pa drdrala iz valovite lepenke ipd), Zingzongi so glasbila zgrozdastim zvokom, ki nastane ob dotikanju množice gibljivihdelcev (ropotulje, zvoèni nizi), Bamberbami so glasbila, pokaterih bobnamo s prsti ali tolkalci; opna je lahko dno škatle alipa napet balon, celofan, usnje… boben, dvojni boben, tamburin…).Brenkice so glasbila, po katerih brenkamo (brenkalcez gumijastimi nitkami na škatli, kitara s struno iz laksa in dvehjogurtovih lonèkov…). Pih-puh-pah-pihalke so glasbila, vkatera pihamo, pojemo ali trobimo na pru-pru… (pišèalke,steklenièke z vodo, žvrglje, žuboriži, trstenke, trobente iz plastenk…).Mali inštrumenti so družabni, radi so skupaj, zato jih èim veèizdelajte! Tenkoslušni so, zato nanje nežno igrajte, da jih ne bobolela glava!naslove po štirih glasbenih pravljicah: Gradiè, Papirnat èolnièek,Živali pri babici zimi, Živalski karneval.Prepogosto podlegamo ceneni komercialni ustvarjalnostiza otroke, ki vsebinsko vsiljuje mladostniške in odrasleteme, ukalupljene v popularne priredbe.Dr. Branka Rotar Pance,Iz knjige M. Voglar Krampata, CampataPrva pesem?Tista, ki je nastala leta 1953 v vrtcu Zelena jama, je preniknila.Živijo pa še Pikapolonica, Leze, leze polžek poèasi, Malizvonèek, Mucina pesem, Kostanjèek zaspanèek, Ježek inmedved, Vrabèkova zimska pesem, Tralala hopsasa in drugevrtèeve, zbrane v knjigi Èirule èarule.Znani ste bili kot stroga, a dobra profesorica. "Bali" smo sevas, a vas spoštovali. Spodbujali ste nas, razvijali našo ustvarjalnost.Dobro, da ste postavili besedo bali v narekovaj. Veseli me, daste poudarili spodbujanje k ustvarjalnosti.Èe uèiš na šoli, ki usposablja bodoèe vzgojiteljice, èutiš odgovornostdo otrok, ki jih bodo le-te vzgajale. Zaradi teh otrokmoraš biti strog, a seveda le do tiste meje, da jim ne vzamešveselja. Ni lahko povezati treh ljubezni: rad imaš snov, ki jouèiš - glasbo, rad imaš uèenke in rad imaš otroke, ki jih bodouèenke nekoè vzgajale.Osebni portretKaj ustvarjate zdaj?Pilim zbirko Kahlica Bahlica - za najmlajše. Èakam na klic izglasbene šole Logatec, kjer snemajo pesmi za zgošèenko inknjigo Palèek pomagaj, ki je v tisku.V èem so današnji otroci in mladostniki drugaèni od generacij,ki ste jih pouèevali?Rada se pogovarjam z otroki in mladostniki. Iz oèi jim sijedomišljija in navdušenje, èeprav je življenje okrog njih buènoin "pozunanjeno".Iz knjige Bibanke uganke, M. VoglarS svojim delom ste zaznamovali cele generacije pedagoškegakadra.Osemintrideset let ni kratka doba. Zvrstilo se je mnogo uèenkin uèencev. Ker sem bila celovita, nisem mogla biti samodobra, niti jaz niti uèenci, a v spominih je vse svetlo, ugotavljamona sreèanjih. In zaèuda, še vedno veliko vedo o glasbenivzgoji. In svojo bližino do glasbe posredujejo otrokom. Hvala!Nekaj vaših pesmi je tako rekoè ponarodelih.Krasno! Potem bodo šle od ust do ust - kar same od sebe.Zdi se, da ste prisotni že od nekdaj. Katero je bilo vaše najboljustvarjalno obdobje?V šestletnem vrtèevem obdobju so nastale prve pesmi, skladbe,uganke, igre, inštrumenti in glasbene pravljice. V èasu pouèevanjana Vzgojiteljski šoli se je vse to povezalo s pisanjemmetodike Otrok in glasba, ki že z naslovom pove, da želi bitimost med glasbo in otrokom. Deset let sem oblikovala zbirkoRad imam glasbo - slišen pripomoèek, zdaj na štirihzgošèenkah. To je mostièek do slišanja vrednih glasbenih delsvetovne glasbene literature - spremna besedila nas vodijo ktemu, da glasbo doživljamo in jo vzljubimo. Zgošèenke imajoKnjiga Bibe v avtošoli, M. Voglar14Varna pot VI/4/december 2006

Kako potujete?Moje najljubše vozilo so èevlji. Tudi mestni potniški promet,taksi, avtobus, vlak, letalo. Rada sprejmem tudi kakšen prijazenavto, ki me je voljan peljati.Lopataste rokenad sabo vrti;išèe ljudi,ki so v hribih zašli.S tremi luèmiureja v križišèu promet.S tremi oèmigleda, èe je na cesti red.Katera barva sporoèain ti naroèa:Prednost je tvoja, izvoli naprej!Pred tem pa še v levo in v desno poglej!Katera barva je najbolj mogoènaIn najbolj odloèna?Èeprav se mudi,Naprej ne pusti.M. Voglar (Bibe v avtošoli)Kar nekaj pesmi je, ki imajo prometno vsebino? Od kjenavdih zanje?Moj oèe je kupil star športni avto rdeèe barve. Nismo ga dolgoimeli, po ravnem je blazno ropotal, navkreber pa smo ga moraliporivati. Spomin nanj je pesem Moj rdeèi avto. S to pesmijosem izživela tudi željo, da bi imela avto. Odpovedala sem semu - svarilni znak mi je prišepnil, da mi ni namenjen.Prekolesarila sem velike daljave in od tod pesem Moje kolo.Ne vem, od kod je vame prišla pesem Marsovska in besede pilipuli pala, ki na Marsu pomenijo hvala. Vem, da sem pesemVlak (Èièiphu) napisala za igro o vlaku. Pesem Moj èolnièekme je razveselila kot prijazno darilo ali sanje, ki padejo z neba.Kaj Vas je navdihnilo, da ste napisali knjigo Bibe v avtošoli?Izziv: potreba po zgodnji prometni vzgoji. Želja: napisatidomišljijsko pravljièno knjigo o prometni vzgoji. Bibe namreèhodijo v avtošolo zaradi nas, Zemljanèkov iz Zemljarije, kjernisi varen, èe ne poznaš prometnih znakov in predpisov. Uèijose s pomoèjo ugank. Prvi dan rešujejo uganke o zemeljskihvozilih - dvanajst ugank, drugi dan uganke o prometnih znakihin predpisih - devet ugank, tretji dan bibe opravljajo preizkušnjo- izpit. Sledi še podelitev prometnih obeskov in razliène igre.Kako vidite promet danes?Ni tak kot v deželi bib. Preveè je ploèevine. Voznikom nezadošèajo ceste in parkirišèa, prisvajajo si ploènike, zelenice,sprehajališèa… Škoda!Prometna Ljubljana?Pravljièna rešitev. Mesto zapreti za avtomobile, okrepiti zastonjskipotniški promet, spodbujati vožnjo z vlakom, uvesti veèhitrih vlakov, spodbujati vožnjo s kolesi, rolerji… In potem?Imeli bomo veè èasa, èista pljuèa in zdravo srce.Kaj bi Vi naredili, da bi bilo manj nesreè in žrtev ceste?Sporoèilo mladim?Vprašajte se: "Kaj mi veè pomeni, hitrost ali življenje?"Mira Vidmar KuretŠola, VrtecMEDNARODNI PROJEKT VARNOST ZA VSEPOROÈILO O DELU UÈENCEV 4. A RAZREDA OŠ IN VRTEC ŠKOFLJICAV mednarodnem projektu Varnost za vse je sodelovalo 23 uèencev 4. a razreda. Delo je potekalo od septembra do zakljuèkamarca. V uvodni uri smo se seznanili z zahtevami in cilji projekta. Naredili smo že okvirni naèrt, kako bo potekalo naše delo.Odloèili smo se, da bomo pripravili didaktièno gradivo, ki ga bodo lahko pri prometni vzgoji uporabljali uèenci v 1. in 2. triadi.Sklenili smo, da bomo izdelali naslednja didaktièna gradiva:- igro s kartami - iskanje parov- igro Spomin- igro Prometna tombola- delovni zvezek- bralne znake- lutki Èeladico in ÈeladkaUèenci 4. a razredaV gradivu se vseskozi pojavljata maskoti Èeladice in Èeladka,zato so njun motiv narisali še na majice in na predpasnike, kijih uporabljajo za zašèito obleke pri likovni vzgoji.Delo je veèinoma potekalo v okviru pouka. Nekaj stvari smoizdelali tudi v urah po pouku. Pri pouku slovenskega jezika jenastajal delovni zvezek, ostalo gradivo pa smo izdelali pri urahlikovne vzgoje.Komplet gradiva OTROCI NA CESTI smo obdelali pri razred-december 2006/Varna pot VI/4 15

Šola, Vrtecnih urah. V projekt smo vkljuèili tudi nekaj ur spoznavanjadružbe. Delo je potekalo na zanimiv in prijeten naèin. Uèenciso navdušeno sprejeli Šviga in njegove naloge. Aktivno sosodelovali pri iskanju pravilnih rešitev in odgovore poiskalitudi v vsakdanjem življenju.K reševanju nalog smo povabili še starše. Pomagali so nam prireševanju doloèenih nalog in otrokom svetovali, kako naj ravnajov konkretni situaciji v prometu.Ko smo pripravljali didaktièno gradivo, smo jih prosili zaodgovore o prometni varnosti. Njihove odgovore smo analiziraliin primerjali med seboj.V kompletu OTROCI NA CESTI smo rešili vse teme. Posebenpoudarek smo dali naslednjim temam:- Varno na poti- PreVidni na ulici- Spoznavanje cestno prometnih predpisov- Na kolesu- Na rolerjih ali kotalkah- Uporaba javnega prevoza- Kako policija pomaga ljudem na cesti- V temi- Zavedanje nevarnosti- Kako ravnamo ob nesreèiPri reševanju nalog smo iskali odgovore oziroma rešitve vvsakdanjem življenju. Uèenci so razmišljali o prometnih pravilih,svojem okolju in ravnanju v konkretnih situacijah. Iskaliso najboljše rešitve in jih znali utemeljiti s primeri.V uvodu smo najprej poiskali najvarnejše poti v šolo. Izdelaneimamo plakate najvarnejših poti za naš šolski okoliš. Ker uèenciprihajajo v šolo iz razliènih krajev in na razliène naèine (peš,pripeljejo se s šolskim prevozom, z javnim prevozom, pripeljejose s kolesi, pripeljejo jih starši …), smo pregledali vse naèineprihoda v šolo in pri vseh poiskali najvarnejši naèin in nevarnamesta še posebej oznaèili. Poudarili smo preVidnost in vidnostna cesti, še zlasti ob zmanjšani vidljivosti in slabih vremenskihrazmerah. V didaktiènem gradivu so izdelali kresnièko zmotivom Èeladice in Èeladka. Veèina uèencev je vozaèev. Všolo se pripeljejo s šolskim avtobusom ali kombijem. Skupnosmo poiskali vse nevarnosti, ki jih lahko doletijo in poiskali vsemožne naèine, da le-te prepreèimo.20 uèencev je v letošnjem šolskem letu vkljuèenih v programza opravljanje kolesarskega izpita. Uspešno so že opravili teoretiènidel izpita. V maju morajo opraviti še praktièno vožnjona poligonu in izpitno vožnjo.V intervjuju s policistom so spoznali njegovo delo in vlogopolicistov v našem vsakdanjem življenju. Intervju so objavilitudi v delovnem zvezku.S kritiènim razmišljanjem in opazovanjem prometnih situacijso se zavedli vseh nevarnosti, ki prežijo na cesti. Poiskali sonajboljše možne rešitve in ugotovili, da moramo za varnost skrbetivsi udeleženci in v prometu ravnati tako, da nikogar neogrožamo. Hkrati se morajo tako obnašati vsi udeleženci vprometu. Izkazali so se, da bi znali ukrepati tudi v primeruprometne nesreèe.Delo je potekalo v prijetnem vzdušju v razredu in na terenu.Menim, da je tak naèin prometne vzgoje uèencem blizu,neprisiljen, ker izhaja iz njihovega vsakdanjega življenja.motivi. Uèenci lahko poišèejo pare po podobnosti, pravilnemravnanju v prometu, nepravilnem ravnanju. Pare lahko išèejopo podobnosti ali po nasprotjih. Najmlajši pa lahko pare prepoznajole po èeladicah enake barve.- Pravila igre:- Igre se lahko udeleži poljubno število igralcev, toda najmanjdva. Igra je primerna za starost 5 - 10 let.- Kako poteka igra? Ob zaèetku karte dobro premešamo in jihenakomerno porazdelimo igralcem. Igralec, ki med svojimikartami najde dve z enakim motivom ali dve karti, ki predstavljatanasprotje ali podobnost ravnanj v prometu, ju lahkoodloži. Najmlajši lahko poišèejo par po tem, da poišèejoèeladice enake barve. Priènemo z vleèenjem kart. Igralec znajveèjim številom kart v roki pusti levemu sosedu vleèi enokarto. Ta zopet naslednjemu. Igralci odlagajo karte z enakimiznaki v kotu. To se nadaljuje, dokler enemu izmed igralcev preostanev roki kot edina karta z motivom Èeladice in Èeladke.Ta igralec postane Èeladko (èe karto dobi deèek) ali Èeladica(èe karto dobi deklica).Didaktièna vrednostkart:- Otroci z igroponovijo in utrdijoznanje o prometu,prometni varnosti.- Nauèijo se skrbetiza lastno varnost invarnost ostalihudeležencev vprometu.- Pojasnijo pomenvarnostnih ukrepov zvidika pešca (signalnaoprema), sopotnikav vozilu (pripenjanjev avtu), kolesarja(uporabaèelade, tehnika vožnje, oprema kolesarja, poznavanje cestnoprometnih predpisov in prometnih znakov).- Ugotovijo, da je za varnost v prometu pomembno, da je vsakudeleženec v prometu dolžan poskrbeti za lastno varnost invarnost ostalih udeležencev v prometu.- S pomoèjo kart znajo poiskati primere pravilnega in nepravilnegaravnanja v prometu. Za nepravilna ravnanja znajo poiskatirešitve. Predvideti znajo posledice nepravilnega ravnanja.IGRA SPOMINPravila igre: Igro lahko igra poljubno število igralcev, toda najmanjdva. Primerna je za otroke, stare od 5 do 10 let.Potek igre:Dobro premešamo karte in jih s hrbtno stranjo navzgorpoložimo na mizo. Igralec odkrije prvi karton, nato še drugega.Èe mu uspe najti par, z igro lahko nadaljuje. Igro lahko nadaljujetoliko èasa, kolikor zaporednih parov odkrije. Èe mu neuspe, igro preda soigralcu. Zmaga tisti, ki najde najveè parov.Didaktièni cilji igre so enaki kot pri igri s kartami.DIDAKTIÈNO GRADIVOIGRALNE KARTE - Otroci v prometu- Cilj igre - poiskati èimveè parov, na katerih so prometniDELOVNI ZVEZEK - Varnost za vse - Otroci na cestiDidaktièna vrednost delovnega zvezka:Delovni zvezek lahko uporabljamo kot dodatno gradivo zaprometno vzgojo v 1. in 2. triadi. Skozi delovni zvezek uèence16Varna pot VI/4/december 2006

vodita Èeladica in Èeladko. Njuni nasveti so pomembni zavarnost vseh udeležencev v prometu. V delovnem zvezku sooznaèeni z rumeno barvo, ki je hkrati opozorilna barva vprometu. Uèencem zastavita razliène naloge, ki so obarvane zrdeèo barvo.Teme si sledijo v doloèenem zaporedju. Poseben poudarek jena varni vožnji s kolesom in uporabi èelade. V njem so predstavljenenaslednje teme:- Varna pot v šolo- Bodi PREVIDEN- Oprema kolesa- Upraba èelade - PAMETNO GLAVO VARUJE ÈELADA- Kolesarski izpit- Red je vedno pas pripet- Prometne zanke in uganke- Intervju s policistom- Kaj odrasli menijo o uporabi èelade- Posebna skrb za prvošolèke- Prometni znakikolesom.- Zberejo podatke iz anket in jih predstavijo.- Pojasnijo pomen varnostnih ukrepov v prometu z vidikapešca, kolesarja in potnika v vozilu.- Po pogovoru s policistom poroèajo o pravilih varnega ravnanjav prometu.LUTKI - ÈELADICA IN ÈELADKOLutki Èeladica in Èeladko sta maskoti, ki vodita otroke skoziigro s kartami, spominom, tombolo in skozi delovni zvezek. Znjima lahko uèenci zaigrajo prometno situacijo. Uèitelj ju lahkouporablja za dodatno motivacijo pri pouku. V 1. razredu stalutki tisti, ki vse šolsko leto uspešno vodita skozi prometnovzgojo.Maskoti Èeladko in Èeladica kot lutkiBRALNI ZNAKI - Namenjeni so kot kazalo pri branju. Hkratiuèence opomnijo, da je za varno vožnjo s kolesom, rolerji ali skotalkami obvezna uporaba èelade. Nujnost uporabe jeprikazana z geslom - BISTRO GLAVO VARUJE ÈELADA.PLAKAT - BISTRO GLAVO VARUJE ÈELADA -Sporoèilnost je razvidna iz plakata.Uèenci so ga ustvarjali z velikim navdušenjem. Ob tem so pridobiliveliko znanja iz prometne vzgoje. Le- tega bodo lahkouspešno prenašali ostalim udeležencem v prometu. Bogateizkušnje, ki so si jih pridobili ob ustvarjanju, pa bodo prenašalipredvsem mlajšim udeležencem v prometu.Šola, VrtecZ uporabo delovnegazvezka pri poukupri uèencih razvijamonaslednjev z g o j n oizobraževalne cilje:- Uèence navajamona previdnost vprometu.- Poznajo varno potv šolo in domov.Pojasnijo, zakaj jouporabljamo.- Pravilno se vedejona nevarnih mestihin v razliènihprometnih situacijah.- Poznajo in upoštevajopomen prometnih znakov in predpisov.- Skrbijo za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev vprometu.- Rešijo in sami sestavijo uganke, rebuse, križanke, kvize natemo prometna varnost.- Uèenci znajo presoditi pomen uporabe èelade.- Spoznajo kolesarsko opremo in pravila za varno vožnjo sPlakatdecember 2006/Varna pot VI/4 17

Gradivo smo predstavili v šoli in ga preizkusili v 1., 2., 3. in 4.razredu. Uèenci so delali z veseljem. Skozi igro so pridobiliveliko znanja o prometu. Izredno zanimiv se jim je zdel delovnizvezek. Predstavili smo ga uèencem v 3. razredu devetletke in3. razredu osemletke. Z veseljem so reševali naloge. Dodatnosta jih za delo motivirala Èeladko in Èeladica. Prometnatombola je najbolj navdušila prvošolce in drugošolce. Z lutkamaso zaigrali prizor udeležencev v prometu. Poudarili so, dasmo vsi udeleženci v prometu dolžni skrbeti za prometnovarnost.Draga Košak, OŠ ŠkofljicaPROMETNI ZNAKI NISO NOBEN BAV-BAVV devetletni osnovni šoli so se uèiteljice razrednega pouka v 4.in 5. razredu znašle pred izzivom, kako otrokom èim bolj približatiravnanje v prometu in jim s tem pomagati pri usposabljanjuza kolesarski izpit. Èeprav je praktièni del izpita še vednodomena uèiteljev, ki so se za to ustrezno usposobili na seminarjih,pa lahko uèenci že med poukom pridobijo veliko potrebnegaznanja za ustrezno ravnanje v prometu. Zato je še tolikobolj pomembno, da se s prometno vzgojo otroke priène sistematiènoseznanjati že od prvega razreda in jih navajati na to, dapostanejo aktivni udeleženci v prometu.po obliki in barvi) in vsaka skupina dobi 4 kuverte z osnovnimioblikami prometnih znakov (vsaka oblika je v svoji kuverti).- V kuverti je en list (trši) z vrisano naslednjo vsebino:V ta namen je pripravljena ideja za ure tehnike in tehnologije,morda spoznavanja družbe ali pa naravoslovni oz. tehniški dan.RAZRED: 3., 4., ali 5.PREDMET: TIT, SD, naravoslovni ali tehniški danZNAKI ZANEVARNOSTZNAKI ZAPREPOVED INOMEJITEVŠola, VrtecTEMA: PrometUÈNA ENOTA: Osnovne oblike prometnih znakovETAPA UÈNEGA PROCESA: urjenje in ponavljanjeUÈNI CILJI:Uèenci:- opazujejo znake v okolici šole,- narišejo svojo (izžrebano/dano) obliko prometnih znakov izokolice šole,- vrišejo prometne znake v zemljevid okolice šole,- ponovijo, kakšne so splošne oblike prometnih znakov in njihovpomen,- uèijo se sodelovalnega dela in medsebojnega dogovarjanja.ZNAKI ZAOBVEZNOSTZNAKI ZAOBVESTILAKORELACIJA:- LVZ - risanje, slikanje prometnih znakov,- SLJ - pravilno jezikovno izražanje in urjenje retoriènih vešèinpri dialogu in prezentaciji,- MAT - štetje prometnih znaKOV,- merjenje (ugotavljanje) oddaljenosti prometnih znakov odkraja, ki ga oznaèujejo,- ponovijo oblike likov.UÈNE METODE: razlaga, razgovor, opazovanje, praktiènodelo.UÈNE OBLIKE: frontalna, delo v skupinah po štiri.UÈNI PRIPOMOÈKI: svinènik, trda podloga, listi, poenostavljennaèrt najožje šolske okolice v velikosti A3 formata, barviceali flomastri, uèni listiè, knjiga Z mopedom v promet, liki,narejeni iz tršega papirja.UVOD: (frontalno)Uèence razdelimo v skupine po štiri (tako kot prometne znake- Celotna skupina dobi poenostavljen naèrt šolske okolice zvrisanimi opornimi toèkami (npr. šola, smetnjak, znaèilnaposebnost…) in imeni ulic.GLAVNI DEL:1. Vsak uèenec iz skupine, je izžrebal, katere prometne znakebo moral iskati in opazovati.2. Skupaj si na zemljevidu ogledamo pot, ki jo bomo prehodiliin opozorimo otroke, da:- naj opazujejo samo vrsto znakov, ki so jo izžrebali,- naj si jih s svinènikom skicirajo na list,- naj si v zemljevid oznaèijo, kje je bil kateri od znakovpostavljen (zapišejo, narišejo oporno toèko).3. Skupaj prehodimo narisano pot in uèenci izpolnjujejo nalogi.4. Vrnemo se v razred in uèenci v poenostavljen zemljevidvrišejo opazovane in zaznane znake.5. Izpolnjen zemljevid si nato ogledajo in se skušajo pogovoriti18Varna pot VI/4/december 2006

o nastali situaciji na sliki. Pogovor usmerjamo z vprašanji nauènem listièu:- Ali vsi znaki vedno stojijo tam, kjer nekaj oznaèujejo oz. nakar opozarjajo? Zakaj?- Kaj pomenijo okrogli in modri (trikotni, okrogli in rdeèi…)znaki?- Poišèite jih na sliki in jih poimenujte (po svoje, glede napomen).- Poišèite prometne znake v knjigi Z mopedom v promet, preberitenjihova imena in jih primerjajte s svojimi.- Ali se vaša imena bistveno razlikujejo od poimenovanj v knjigi?Zakaj?6. Vsak uèenec v skupini (lahko ob pomoèi in sodelovanjudrugih) izdela znak na že pripravljeno izrezano obliko iz tršegapapirja (vsaka skupina bo na ta naèin dobila 4 znake), s katerimbo pripomogla k veèjemu redu v razredu (ali na šoli).ZAKLJUÈEK:- Skupine med seboj primerjajo svoje "naèrte" prometnihznakov v okolici šole, ugotavljajo razlike in jih skušajoutemeljiti.- Vsaka skupina predstavi svoje prometne znake in jih obesi naustrezna mesta v razredu (šoli).- Uèitelj ovrednoti delo v skupini in preveri, èe uèenci ob koncudneva vedo, kaj pomeni osnovna oblika prometnega znaka inali uèenci znajo prilagoditisvoje ravnanje v prometu gledena prometne znake, ki so jihvrisali v naèrt.Upam, da vam bo ideja vpomoè, da morda izpeljete naèrtovanouro. Še boljši namen pabo dosegla, èe bo v vas vzbudilanove ideje in s tem še veèjeveselje za delo z uèenci.Navsezadnje je najpomembneje,da se boste nauèili ravnanja vprometu z upoštevanjemprometnih znakov, ki so vnajožji okolici šole, da bosteutrdili in ponovili, kaj vam hoèepovedati osnovna oblikaprometnega znaka, in da boste s svoj znanje uporabili pri ustvarjanjunovih prometnih znakov, s katerimi boste izboljšalidelo v vašem razredu. Ob koncu dneva se boste vsekakor poèutilivarneje.Mag. Lucija Erèulj,OŠ in vrtec ŠkofljicaNEKAJ O KOLESARJENJU DOMA IN V ŠOLIPrometne nesreèe so na vrhu med vzroki za smrt ali hude telesne poškodbe. Med vzroki za smrtnost med mladimi daleè presegajonevarne bolezni in druge nesreèe. V razvitih državah se stopnja umrljivosti zaradi posledic prometnih nesreè postopomazmanjšuje, poveèuje pa se v deželah v razvoju in v državah vzhodne Evrope. Najbolj pogoste žrtve in tisti, ki ogrožajo druge,so mladi med 18. in 24. letom starosti. Med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu so pešci, kolesarji in motoristi, saj nimajonikakršne zunanje zašèite. Daleè najbolj izpostavljeni in ogroženi so starejši pešci in kolesarji ter otroci (Štaba, 2005).Šola, VrtecTukaj bi zopet nekaj besed namenila uporabi zašèitne kolesarskeèelade. Tretji odstavek 84. èlena Zakona o varnosti vcestnem prometu pravi takole: ½Oseba, mlajša od 14 let, ki vozikolo ali kolo z motorjem, mora med vožnjo nositi na glavipripeto homologirano zašèitno kolesarsko ali motoristiènoèelado. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu spomožnim motorjem vozi kot potnik.½ Ni kaj za dodati, èeladaje obvezna, predvsem pa nujno potrebna.Uèenke in uèenci 4. b razreda Podružniène šole Dobrniè sopovedali in zapisali, zakaj èelade ne nosijo redno. Preberite njihoveodgovore.NastjaÈelade ne nosim redno, ker mislim, da se mi bodo smejali, kobom šla skozi vas, in si mislili, le kaj delam s èelado.Petra C.Mislim, da se mi bodo sosedje smejali. Vèasih pa jo le dam naglavo.LukaKolesarske èelade ne nosim zato, ker mi je premajhna in mežuli.TinaJaz zato ne nosim èelade, ker jo pozabim, in tudi zato, ker se mismejijo.Petra K.Kolesarsko èelado pozabim dati na glavo. Zato je vèasih nenosim.DavidÈelade zato ne nosim, ker se v njej zdim butast.ŽanÈelade nisem nosil, ker se mi ni dalo in ker s kolesom nepadem.AnjaKolesarske èelade se mi ne da nositi. Vèasih jo pa tudi pozabim.UrškaÈelade se mi ne da natikati, zato je ne nosim.AndrejNe nosim je zato, ker pozabim.december 2006/Varna pot VI/4 19

Šola, VrtecJanVèasih nimam èelade, ker jo kam založim ali pozabim.VanjaJaz jo zato ne nosim, ker imam èuden obèutek.Koliko težav in pomislekov imajo uèenci in uèenke gledenošenja zašèitne kolesarske èelade! Veliko bo potrebno še postoritipri vzgoji otrok in staršev glede skrbi za lastno varnost vprometu.Otroci so že zelo zgodaj udeleženi v prometu. Najprej kotsopotniki, nato kot pešci in kolesarji. Vsaka njihova vloga vprometu zahteva, da jih pouèimo, kako pravilno ravnati vprometu in s tem zagotoviti varnost sebi in ostalimudeležencem.Prvi in tudi najpomembnejši svetovalci so starši. S svojim zgledombi morali otroku pokazati, pravilna in varna ravnanja vprometu. Otroci radi posnemajo, na žalost tudi nevarna ravnanjana cesti.Drugi, ki morajo poskrbeti za dobre zglede, so vzgojiteljice invzgojitelji ter uèiteljice in uèitelji. K temu nas zavezujejo ciljiv uènih naèrtih in nenapisana življenjska naèela. V šolskemletu 2006/2007 imamo v slovenskih šolah zadnjo generacijouèencev in uèenk, ki obiskuje èetrti razred osemletnega programa.Torej tudi zadnje leto opravljanja kolesarskih izpitov ½postarem½, teoretièni del z izpitom v tretjem razredu, praktièni delz izpitom v èetrtem razredu. Spoznavanje vse prometne teorijev enem letu, oziroma v okviru tridesetih ur prometnega krožkaje bilo za uèence in uèenke precej naporno delo. Zadnja leta jebilo delo nekoliko olajšano, saj je potekalo z raèunalniškimprogramom S kolesom v šolo. Z besedo olajšano mislim na to,da so lahko uèenci in uèenke svoje znanje preverjali in poglabljalitudi doma in ne samo v šoli. Pa tudi nekoliko bolj privlaèenje takšen naèin dela za otroke. Program je zagotoviloMinistrstvo za šolstvo, znanost in šport v sodelovanju sSlovenskim zavarovalnim združenjem in Svetom za preventivoin vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.prometnem okolju,- promet onesnažuje zrak,vodo…Predviden je tudi tehniški dan na to temo.Uèni naèrt v èetrtem razredu predstavlja prometne teme pripredmetu naravoslovje in tehnika in pri predmetu družba.Napisane so skupaj:- varna pot v šolo in- varne poti za pešce in kolesarje,- po kopnem je telesa mogoèe voziti,- ogrodje vozila nosi tovor,- vozila in igraèe na kolesih,- izdelava in preizkus modela vozièka,- gibanje ljudi po sklenjenih poteh,- varnost pri gibanju,- prometna varnost,- kolesarske luèi,- odbojne površine in zvonec.V petem razredu ravno tako pridobivajo prometno znanje pripredmetu naravoslovje in tehnika in pri predmetu družba.Predvidene so naslednje teme:- gibanje se prenaša z gonili,- verižno, jermensko in zobniško gonilo z napravami,- izdelava preprostih igraè,- stopnišèe in klanec,- vrste prometnih poti,- prometni tokovi in tovorna povezanost s krajem,- soodvisnost.Spoznavanje prometnih situacij je v devetletni osnovni šolirazdeljenih na prvih pet let vzgajanja in izobraževanja.Vsebinski sklopi s to tematiko so predvideni pri naslednjihpredmetih: spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika terdružba. Prometni tematiki so namenjeni tudi dnevi dejavnosti.V prvem razredu so naslednje teme:- prometne poti v okolici šole,- prometni znaki v okolici šole za pešce in kolesarje,- pravila varne hoje,- vidnost v prometu in- obnašanje v prevoznih sredstvih.V drugem razredu se uèenci in uèenke s prometom sreèujejopri sledeèih temah:- prometni znaki na poti v šolo (za pešce in kolesarje),- nevarnosti prometa v razliènih prometnih situacijah,- udeležba v prometu pod vplivom alkohola, drog, zdravil,- varna pot v šolo.V tretjem razredu se uèenke in uèenci natanèneje seznanijo ssledeèimi temami:- vzroki za potovanje,- razlièna prometna sredstva in objekti - njihova vloga vTakole kolesarimo v Dobrnièu20Varna pot VI/4/december 2006

Do sedaj naj bi se teoretièni del kolesarskega izpita opravil vèetrtem razredu devetletnega programa, praktièni del in vožnjapo cesti pa v petem razredu. Prihajajo spremembe, ki napovedujejo,da se bo tudi teoretièni del izpita opravljal v petemrazredu. Uèenke in uèenci naj bi bili bolj zreli za opravljanjetako resne naloge. Uèiteljice in uèitelje pa seveda upravièenoskrbi, kako bo to mogoèe izvesti, da ne bo kvaliteta znanja priteoretiènem delu nižja.mi je predstavila rezultate izpitov, kje uèenci niso imelinikakršnih težav in katerim temam so morali posvetiti veè èasaod predvidenega. Vemo, da to še ni dovolj za samostojnovožnjo s kolesom po prometnih površinah. V letošnjemšolskem letu bomo nadaljevali s praktiènim delom izpita in zvožnjo po cesti. Po uspešno opravljeni vožnji po cesti bodouèenci pridobili kolesarsko izkaznico. Kolesarska izkaznicapotrjuje, da je uèenec usposobljen za vožnjo s kolesom poprometnih površinah. Tu pa nastopi še bolj pomembna vlogastaršev. Starši morajo otroka še vedno nadzirati, kje vozi, kakovozi, èe uporablja zašèitno èelado, ali upošteva prometne predpise.Starši so v polni meri odgovorni za svojega otroka in zanjegova dejanja v prometu. Majhen podpisan listiè še ne zagotavlja,da se otroku ne more niè zgoditi in da ne more ogrožatiostalih udeležencev v prometu.Pri likovni vzgoji smo slikali na temo Vožnja s kolesom medpoèitnicami. Motiv so uèenci izbrali tako, da je prikazovalpravilno ali nepravilno vožnjo s kolesom.Mag. Mateja ŠkufcaNekateri smo se vozili varno, nekateri pa nevarnoPouèujem v èetrtem razredu, še zadnje leto v osemletnem programu.V lanskem šolskem letu so vsi uèenci in uèenkeuspešno opravili teoretièni del kolesarskega izpita. UèiteljicaLITERATURA- Štaba, R. (2005). Preventivne akcije pri prometni vzgoji v devetletniosnovni šoli. Delovno gradivo: Šmarješke Toplice.- Srna, M. (ur.) (2005). Zakon o varnosti v cestnem prometu s pojasnili.Zavod za varstvo pri delu: Ljubljana.- Uèni naèrti za spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba.SODELOVALI SMO V AKCIJI BODI PREVIDENLetošnjo jesen nam je bilo vreme zares naklonjeno. Tudi udeleženci prometa so bili zadovoljni, saj je bilo zaradi suhe in toplejeseni malo megle in spolzkih cest. A ne glede na vreme je tudi v tem šolskem letu (meseca novembra) stekla akcija SPV CPRepublike Slovenije BODI PREVIDEN. V njej sodelujejo tudi Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvoza notranje zadeve - Policija ter Pošta Slovenije.Šola, VrtecNa šoli smo dobili dovolj ustreznega gradiva, potrebnega zaizpeljavo akcije. V celoti so ga pripravili organizatorji. To sobila pisma, pisemske ovojnice, razglednice, plakati terzgibanke. Otroci so akcijo takoj prepoznali, saj so v okolici šoleoz. v mestu opazili še drugo propagandno gradivo, povezano sto akcijo.VIDNOST - VARNOST je eno od temeljnih pravil prometa,ki je v tej akciji še posebno poudarjeno.Zakon o varnosti v cestnem prometu predpisuje med vožnjouporabo žarometov, in sicer tudi podnevi. Ta akcija pa jenamenjena predvsem otrokom in starejšim osebam, ki morajokot pešci poskrbeti, da jih vozniki v temi, mraku in obslabši vidljivosti hitro in dobro opazijo. Tako lahko zuporabo kresnièke ali izdelkov z odsevnimi površinamisami poskrbijo za svojo varnost.Po uvodnem razgovoru, v katerem sem uèencem predstavilanamen in pomen akcije, se je veèina odloèila, da bodo napisalipismo svojim starim staršem. Akcija BODI PREVIDEN povabiotroke k sodelovanju tako, da morajo napisati pismo osebam, kiživijo v okolju, v katerem je skrb za varnost pešcev zaradidecember 2006/Varna pot VI/4 21

kresnièko. Nosimo jo obešeno za pasom, žepom, na torbi, prièemer naj prosto niha. Èe jo nosimo okoli pasu, nas avtomobilskižarometi ne bodo osvetlili.Otroci so na zaèetku pisma razložili naslovnikom, zakaj jimpišejo. V vsebini pisma, ki je sledila, so prosili stare starše, najpri hoji v omenjenih razmerah upoštevajo vsa našteta pravila,pomembna za njihovo vidnost in s tem veèjo varnost. Pismu sopriložili tudi razglednico s svojimi osebnimi podatki.Razglednica omogoèa sodelovanje v nagradnem žrebanju.Naslovnik mora nanjo napisati še svoje osebne podatke in joposlati na že napisan naslov. Nekateri uèenci so pismu dodali šerisbico kresnièke. Uèenci so z veseljem napisali pisma in jih napoti iz šole domov vrgli v poštni nabiralnik.Primer vsebine pismaDraga mama!Mnenja, StališèaKoliko ljudi hodi ob cesti?prometnih razmer še posebno pomembna. Nevarna za pešce jenpr. hoja po cesti, kjer ni urejenih ploènikov. Èe ne nosijo kresnièkeali èe so obleèeni v temna oblaèila, jih vozniki le stežkaopazijo. Najbolj opazen je pešec, ki v mraku, temi ali ob slabšividljivosti nosi kresnièko ali izdelek z odsevnimi površinami(na razdalji 136 m), najmanj viden oz. najkasneje opažen pa jepešec v temnih oblaèilih ( šele na razdalji 26 m). To so si otrociogledali tudi na priloženi zgibanki.Pešci morajo upoštevati pravilo hoje po levi strani ceste. Takolahko sami pravoèasno opazijo nasproti vozeèe vozilo, pa tudivozniki lahko opazijo njih. Pomembno je tudi, kako nosimoPišem ti, ker sodelujem v akciji BODI PREVIDEN.Kadar boš šla zveèer od doma, obleci svetla oblaèila. Nosikresnièko na vrvici ali odsevni trak, da te bodo vozniki hitroopazili. Vedno hodi po levi strani ceste ali pa po ploèniku.Želim ti varno pot in te lepo pozdravljam.tvoj vnuk MihaP.S.: Na priloženo razglednico vpiši osebne podatke in jopošlji na napisan naslov. Tako bova sodelovala v nagradnemžrebanju.Cvetka Škof, prof.OŠ Karla Destovnika-KajuhaLjubljanaPROMETNA VARNOST V ŠOLSKEM OKOLIŠU OŠ TOMA BREJCAV KAMNIKUVpliv prometa na delo neke šole je nedvomno precej velik, èeprav moramo zaposleni v šolstvu z grenkobo ugotoviti, da pravvelikega vpliva na zmanjševanje negativnih vplivov nimamo.V uvodu naj zapišem nekaj, kar ni neposredno povezano z varnostjo, vendar pomembno vpliva na delo uèencev in zaposlenihna šoli.Na naši šoli, ki stoji neposredno ob križišèu Ljubljanske inKranjske ceste in ki sta pomembni prometnici, saj povezujetaosrednjo slovensko in gorenjsko prestolnico s Kamnikom terskozi Tuhinjsko dolino oziroma èez preval Èrnivec tudi sSavinjsko dolino, smo poleg fiziène prometne ogroženostinaših uèencev èutili tudi zelo neprijeten vpliv hrupa. Okna uèilnicso namreè obrnjena neposredno proti omenjenemu križišèu.Šele zadnji dve leti, odkar imamo nova moderna okna z dvojnozasteklitvijo, se je ta vpliv nekoliko zmanjšal in hrup vsaj prizaprtih oknih ni preveè moteè. Zadeva se kot neprijetna pokažev toplejših mesecih, ko je zraèenje nujno potrebno tudi meduènimi urami in je pri odprtih oknih hrup moteè.Prometno varnost našega šolskega okoliša bi lahko ocenili zneko srednjo oceno. Verjetno se tu ne razlikujemo bistveno oddrugih slovenskih šol, ki stojijo v srednje velikih urbanihokoljih. V bližnjem preteklem èasu smo naredili dokajnatanèno analizo stanja, s katero smo to oceno dodobra podprliin dokaj nazorno opozorili uèence na nevarna mesta. A to žal nidovolj, saj uèenci kot pešci ne izbirajo najvarnejših dostopovdo šole, paè pa najkrajše.V splošnem ugotavljamo, da je ožji del šolskega okoliša, v premerupribližno enega kilometra oziroma nekajminutne hoje,zadovoljivo prometno varnostno urejen. Uèenci lahko uporabljajoploènike, ki so na obeh straneh bolj prometnih cest oziromavsaj na eni strani, èe gre za manj prometne ulice. Prehodi soustrezno oznaèeni s talnimi oznakami in prometnimi znaki,oziroma imajo na voljo podhod. Nekateri prehodi so tudisemaforizirani. Poudariti je potrebno, da se trenutno zadovolji-22 Varna pot VI/4/december 2006

vo stanje ni vzpostavilo samo po sebi, paè pa je bilo potrebnoza nekatere pridobitve izvajati dolgoletne pritiske na organe, kiodloèajo o ukrepih, ki izboljšujejo prometno varnost.Most èez reko prikljuèi stezo za pešce na sicer manj prometnoulico brez ploènika, ki v nadaljevanju tudi preèka industrijskivodni kanal, kjer se varnost zaradi zoženja bankin še dodatnozmanjša.Vidno je, da se ploènik ob zgradbi konèa pri oznaèenem prehodu,vendar pa ga naši uèenci ne uporabljajo, saj šola stoji zazgradbo na levi (ima rdeèo streho), kjer tudi preèkajo parkirišèein vstopajo na šolsko igrišèe.Stopnišèe vodi z moèno prometne Ljubljanske ceste na manjprometno ulico, vendar daleè bolj nepregledno in nevarnopovršino okolice Matiène knjižnice Kamnik v neposredni bližinišole, ki se uporablja kot enosmerna krožna ulica, delno pa kotparkirišèe.Èe pogled razširimo na širši okoliš, ki je še vedno preblizu, dabi uèenci pridobili pravico šolskega prevoza, pa stanje ni takorožnato. Novo razvijajoèa se naselje Perovo nima ustreznepovezave s šolo, ki bi jo uèenci kot pešci lahko varno uporabljali.Na poti do šole se sreèajo s strmo cesto v nepreglednemovinku brez ploènikov in z minimalnimi bankinami, saj potekaneposredno ob zasebnih ograjah, ob navpiènem bregu in je nadrugi strani zavarovana z železno ogrado. Nadalje imajo zapreèkanje zelo prometne mestne obvoznice semaforiziran prehod,ki ni dostopen po ploènikih, paè pa èez križišèe in parkirišèeob bližnjem bifeju, ki je v kritiènih urah zelo obiskan. Zanameèek je prehod dodobra zakrit z ekološkim otokom, kionemogoèa pregled tako voznikom kakor pešcem, ki uporabljajoprehod. Nadaljevanje poti iz tega naselja je prav takoneurejeno, saj se ploènik izmenjuje zdaj z ene zdaj z drugestreni ceste brez oznaèenih povezav s prehodi. Del poti pa vodiob robu parkirišèa, ki ni loèeno od ceste niti z robniki niti s talnimioznakami.Ponovno poudarjamo, da bi se z izbiro znatno daljših potiprometna varnost sicer lahko bistveno izboljšala, vendar uèencite možnosti zlasti v višjih razredih ne izbirajo.Mnenja, StališèaRazvidno je, da parkirišèe ni ustrezno loèeno od cestišèa sploènikom. Prehod vodi neposredno na parkirišèe, kjer znatnoštevilo uèencev prihaja in odhaja iz šole. V celoti je ulica medbolj problematiènimi, saj so ploèniki bodisi neustrezno ozki alijih ni, ali pa se konèajo in ni varnih prehodov na drugo stranceste, kjer se nadaljujejo.Na fotografiji je ena izmed ponesreèenih rešitev, zaradi katerese je v letih pred izvedbo prelilo precej èrnila in izreklo velikobesed v prid postavitvi semaforja. Prehod je semaforiziran inopremljen s tipko za vklop prostega prehoda, kar je ustrezno.Neustrezen pa je dostop do prehoda, saj ni ploènikov. Uèencido prehoda dostopajo èez križišèe in parkirišèe bifeja, ki je vkritiènem èasu zelo obiskan. Z namestitvijo ekološkega otoka seje preglednost prehoda za vse udeležence v prometu še dodatnobistveno poslabšala.december 2006/Varna pot VI/4 23

co za shranjevanje koles med poukom. Žal pa ugotavljamo, danekatere redke kolesarske steze v Kamniku našo šolo popolnomazaobidejo in tako naši uèenci - kolesarji v šolo prihajajo pobolj ali manj prometnih ulicah in cestah. Nekatere izmed njihimajo na obeh straneh precej visoke robnike ploènikov, kar je vprid pešcem, a v nevarnost kolesarjem V oèi bode primer kolesarskesteze, ki se nepregledno konèuje in preide v ploènik,brez prostora za ustrezno vkljuèitev kolesarjev na cesto brezkolesarske steze oz pasu, namenjenega kolesarjem. Na tempodroèju se žal ne obeta niè napredka, saj opažamo, da se vKamniku na novo urejajo nekatere ceste zlasti ob novo izgrajenihstanovanjsko-poslovnih soseskah, kjer pa ni videti cestnihpovršin, rezerviranih za kolesarje.Tudi na tej fotografiji, ki prikazuje lokacijo oddaljeno nekajdeset metrov od lokacije na prejšnji fotografiji, je razvidno, daje cesta brez ploènikov. Za nameèek pa gre tudi za nepregledenovinek in strm naklon cestišèa, ki z obeh strani ne nudi nitibankin, saj na eni strani poteka tik ob ograjah in živih mejahter skorajda navpièni strmini, na drugi strani pa je namešèenavarnostna ograda.Šola uèence v èetrtem razredu usposablja za opravljanje kolesarskegaizpita. Prav tako nudi precej veliko pokrito kolesarni-Stanje je, kakršno paè je. Vsi upamo na najboljše, èeprav nivedno tako. Verjamemo, da tako razmišljajo tudi številni starši,ki uèence v šolo vozijo z avtomobili. Tudi tiste iz višjih razredov,da bi ne bilo pomote. A tu se že odpira novo poglavjeprometne urejenosti oziroma neurejenosti, o kateri kaže spregovoritiob kakšni drugi priložnosti, saj gneèa v jutranji koniciposledièno ne zmanjšuje varnosti zgolj naših uèencev, paè patudi drugih mimoidoèih.Franc Mestek, prof.,OŠ Toma Brejca, KamnikZnano, NeznanoHow to get around London? Le kako je najlažje postopati poLondonu? Glede na dejstvo, da Ljubljana, ki je v primerjavi zLondonom prav neznatno majcena, že doživlja skorajšnjiprometni kolaps na cestah, London, ki moèno prednjaèi vvsakodnevnih zastojih, si je vredno ogledati in premisliti, kakopotovati po mestu, ne da bi doživeli kolerièni izpad; èe pa èistosluèajno obtièimo v prometnem zamašku na šestpasovnici predLondonom v slabem vremenu, si lahko brezskrbno privošèimonekaj pristno angleškega cinizma.POHAJKOVANJE PO ANGLEŠKOTorej katera prevozna sredstva so najboljša izbira? Vsako imanekaj prednosti in nekaj slabosti; pri vseh pa je varnostbistvenega pomena za vse udeležence v prometu. Uganka je,kako jo realizirati v velikih mestih, kot je na primer London, kiima resda olikane prebivalce, èe pomislimo na urejene vrstepred sredstvi javnega prevoza. Vendar je potrebno vse veè kotlepo vedenje in spoštovanje predpisov, da tako široka prometnamreža uspešno funkcionira. V tem kratkem èlanku bi radapredstavila promet v Angliji, natanèneje v Londonu, in kotzanimivost navedla nekaj razlik v cestnem in železniškemprometu v primerjavi z našo malo Ljubljano. Te znajopovzroèati preglavice marsikateremu evropskemu vozniku.Zastoji na cestah so danes pereè problem v velikih mestih. Medvsemi mogoèimi križišèi in ulicami se èlovek vèasih vpraša,kako je možno, da kopica jeklenih konjièkov sobiva s pešci,kolesarji in motoristi v nekem urejenem sistemu. S problemomurejanja prometa so se ukvarjali že v èasu, ko so bili edino prevoznosredstvo konji. Tudi takrat so potrebovali policiste, da souspešno usmerjali koèije, jezdece in pešce. Pred iznajdbo avtomobilapa je v Londonu že stal prvi semafor. Ti so bistvenegapomena v veèjih mestih, kjer kolone avtomobilov dnevnomoèno obremenjujejo mestne ceste in ulice. V mestih, kjer prihajado najveè zastojev, sosemaforji kljuè donemotenega in tekoèegaprometa. Vozniki si vprometnih konicah želijoèim manjkrat ustaviti obrdeèi luèi in ujeti zeleni val,torej èim veè zelenih luèi nasemaforju. Na drugi stranipa pešci nestrpno èakajordeèo luè na semaforju zavoznike in premikajoèozeleno figuro na semaforjuza pešce, ki konèno dovoljuje preèkati cesto. Angleži se nemenijo kaj dosti za 'figuro', ampak ponazorijo prost prehodbesedno, torej z zelenim walk. Pešci ponavadi s pridomuporabljajo najavne tipke za pešce, ki jim dajejo možnostpreèkanja na križišèih, kjer promet drugaèe poteka nemoteno inneodvisno od pešcev. Pešci morajo biti v prometu zelo previdni.Tudi, ko je na semaforju za pešce zelena luè, se morajopreprièati, da avtomobili stojijo. Èe križišèe ni semaforizirano,mora pešec pogledati levo in desno pred preèkanjem cestišèa.V Angliji pešce na to opozarjata napisa na robu cestišèa, kjervelike tiskane bele èrke krièijo look left (poglej levo), lookright (poglej desno). Za marsikoga, ki mora vedno znovarazmišljati, katera je leva in katera desna, je to v veliko pomoè.Sicer pa so Angleži radi nekaj posebnega in vedno prisegajo natradicijo. Anglija je namreè ena redkih držav, kjer vozijo polevi strani ceste. Taka vožnja se prakticira že vse od èasa rimskihvojšèakov, ki so s konji jezdili po levi strani, zato da so selahko z desno roko borili. Napoleon, ki je po Evropi širil nov24Varna pot VI/4/december 2006

naèin vožnje po desni strani, pa na našo žalost ali sreèo ninikoli osvojil Anglije. Na žalost pravim zato, ker imajo evropskivozniki kar malo treme, ko se prviè sooèajo z angleškimicestami. Angleži namreè veljajo za zelo hitre voznike, èepravje denimo na avtocesti najvišja dovoljena hitrost 112 km/h.Avtomobil je tako kot v Sloveniji še vedno najbolj priljubljenoprevozno sredstvo predvsem zaradi fleksibilnosti in denarja.Javni promet zna biti v Londonu in njegovi okolici drag, zatose ljudje odloèajo za vožnjo z avtomobili, vendar le do mesta.Tisti sreèneži, ki jim èas ne diktira življenjskega tempa, imajopoleg hitre podzemne železnice na voljo tudi mestne avtobuse.Najbolj znani so tako imenovani double decker buses, torejdvonadstropni avtobusi, ki nudijo krasen razgled z zgornjeganadstropja in so prepoznavni po svoji rdeèi barvi. Avtobusi soprimerni tudi za potovanja izven mesta - tako imenovanicoaches so priljubljeni za daljša potovanja po Angliji. VLondonu deluje tudi reèni promet, in sicer se da s èolnom elegantnozaobiti prometno gneèo, uporabnikom pa obeta tudizavidljiv razgled.Takole na hitro bi morda našli nekaj skupnih toèk med obemaprestolnicama - traffic jams ali prometni zastoji postajajo nacestah nekaj povsem obièajnega v obeh mestih. Ni èudno torej,da londonski taksisti v svojih èrnih taksijih prebirajo èasopis nakrižišèih, ker se paè zelo poèasi premikajo, kar nekaj èasa patièijo na mestu. Obe mesti poskušata omejiti število avtomobilovv strogi center mest- v Londonu vzpodbujajo uporaboenega avtomobila za veè ljudi (t.i. car pull), vozniki pa so žeplaèevali za dostop do centra z avtom. Ljubljana tudi razmišljao ureditvi uèinkovitejšega javnega prevoza, ki bi ljudipreprièal, da se lahko odpovedo komfortu za ceno mirnihživcev in neizgubljenega èasa v neskonènih vrstah.Uèenci morajo kot udeleženci v prometu poznati splošna pravila,saj nastopajo v vlogi pešcev in kolesarjev. Osnovnobesedišèe tekoèe snovi pri uèenju tujega jezika (npr. barve)lahko združimo tudi z vokabularjem iz prometa v Londonupreko socialnih iger. Uèitelj na igrišèu postavi stožce razliènihbarv, ki odgovarjajo barvam na semaforju (red - rdeèa za stop,yellow - rumena za pripravljen, green - zelena za spelji oziromago).Znano, NeznanoMestna vožnja namreè zahteva jeklene živce in èasa na pretek,kar pa dandanes težko najdemo pri ljudeh v prometnih konicah.Vozniki v natrpanih mestih dokaj hitro postanejo nestrpni inagresivni. Parkiranje v mestih predstavlja dodatno preglavicoin èeravno je parkirnih mest v Londonu dovolj, so parkirne hišezelo drage.Podzemna železnica (the tube) je v Londonu daleè najboljšinaèin potovanja od enega kraja do drugega , zato ni èudno, dajo uporablja okrog tri milijone ljudi dnevno. Prometna mrežapodzemne železnice sestoji iz dvanajstih prog razliènih barv.Slednje poleg žive glasbe in reklamnih prospektov zelopoživijo sive hodnike, ki vodijo do vlakov, pomagajo pa tudituristom, ki niso vešèi branja zemljevidov. Vsi vlaki, ki jim sprstom slediš od leve proti desni na zemljevidu, so namenjenina vzhod, ravno tako pa vlaki, pri katerih do izbranega krajadrsiš s prstom od zgoraj navzdol, vozijo proti jugu. Vlaki vozijovse dni v tednu, in sicer v povpreèju od pol šestih zjutraj dopol enih ponoèi. Èe je izbrana destinacija na èrti druge barvekot trenutna proga, je potrebno prestopiti na najbližji postaji inpoiskati hodnik željene barve. Seveda pa ne gre potovati brezvozovnice, ki pokrivajo šest razliènih obmoèjih ali con. Zaogled znamenitosti Londona zadostujeta prvi dve coni. Zadnja,šesta cona, pa popotnike pripelje na samo obrobje angleškeprestolnice.Aida Mušoviæ, 7 letUèenci se ob vsakem ukazu postavijo ob ustrezen stožec, kisprejme samo doloèeno število 'voznikov'. Uèenec, ki se zadnjirazporedi, izpade. Z enakimi rekviziti bi se uèenci lahko spoznavalis sistemom podzemne železnice v Londonu. V temprimeru, bi uèitelj poiskal stožce dvanajstih barv, ki ustrezajorelacijam podzemne železnice, otroci bi izdelali enostavenzemljevid in virtualno potovali od enega do drugega namišljenegakraja v Londonu. Seveda bi lahko izdelali plakat orazliènih vrstah prevoznih sredstev pri nas in v Angliji teropisovali kolesarjenje kot prostoèasno aktivnost. O tem pa veèprihodnjiè.Nataša Forjaniè,prof. ang.december 2006/Varna pot VI/4 25

AVTOTAPETNIKMed številnimi poklici, povezanimi z avtomobilizmom, je tudi poklic avtotapetnika. Morda lahko išèemo zametke tega poklicav povezavi s sedlarstvom, saj so sedlarji vèasih izdelovali oblazinjene klopi (sedeže) za zapravljivèke. Za poklic avtotapetnikaje znaèilna tudi družinska tradicija, saj v mnogih primerih otroci nadaljujejo to dejavnost, s katero so se ukvarjali že njihovistarši.Znano, NeznanoVse do devetdesetih let prejšnjega stoletja je delovala poklicnašola za tapetništvo in ena od njenih možnih usmeritev je bilasmer avtotapetnik. Ker za ta poklic ni bilo dovolj zanimanja, seje do danes obdržala le smer mizar-tapetnik. Šola je triletna invkljuèuje v vsakem letniku nekaj obveznega praktiènega dela,ki ga je potrebno opraviti v avtotapetniški delavnici.Èe bi primerjali poklic avtotapetnika z drugimi poklici, povezanimiz avtomobilizmom, bi zagotovo najprej opazili razlikomed njimi. To delo zagotovo ni tako "umazano" kot npr. deloavtomehanika ali avtokleparja. Avtotapetnik namreè skrbi zanotranjost vozil: njegovo glavno delo je izdelava sedežnih prevlek,popravilo avtosedežev ter popravilo oz. izdelava vratnih,stropnih in talnih oblog avtomobila. Poleg teh opravil, ki predstavljajopribližno 95% njegovega dela, se avtotapetnik ukvarjatudi s plovili, in sicer z izdelavo oz. obnovo oblazinjenihdelov v notranjosti le-teh.ObnovljenavtosedežSvoje delo opravljav delavnici, ki morabiti dovolj prostornain svetla.Opremljena morabiti z velikimidelovnimi pulti, dalahko nanje položimaterial, ga razvije, ukroji in razreže. Pri tem uporablja tapetniškeškarje ter tapetniški nož z ukrivljeno konico za razrezdebelejših materialov, ki onemogoèa zdrs. Osnovni stroj vtapetniški delavnici pa je industrijski šivalni stroj, ki imamoènejšo iglo, za šivanje z njim pa se uporablja tudi moènejšisukanec. Posebne oblike je tudi tapetniška šivanka, ki je moènoukrivljena, pripenjalne igle oz. bucike pa so daljše in moènejšeod navadnih. Poleg navedenega orodja uporablja avtotapetnikza demontažo sedežev tudi klasièno delovno orodje.Material, ki ga uporablja za delo, je naèeloma enak originalnemu,tj. materialu, ki je bil uporabljen pri sami izdelavi avtomobilav tovarni. Veèina proizvajalcev namreè omogoèa odkup(nakup) tega materiala. Kadar avtotapetnik popravlja sedeže aliobloge v vozilu višje cenovne lestvice, na pooblašèenem servisunaroèi originalno blago. Z njim lahko obnovi doloèen delsedeža ali obloge, ki se v vozilu najbolj obrablja. Zato ima vsvoji delavnici veliko vzorcev blaga, s katerimi si lahko pomagapri takih popravilih.Za izdelavo ali obnovo tal v avtomobilu uporablja posebnetalne obloge, katerih spodnji del je gumiran in zato nedrseè.Pogosto si pri delu pomaga z že narejenimi šablonami oz. modeli,še posebno, èe gre za pogosta popravila. Èe nima izdelanešablone, mora avtotapetnik izmeriti dimenzije, zrisati kroj spravilnimi krivuljami ter nato blago ukrojiti, izrezati in sešiti.Vsa ta opravila zahtevajo od njega veliko mero znanja, spretnostiin potrpežljivosti.Izdelanešablone avtotapetnikuolajšajoizdelavosedežnih prevlekV prometnihnesreèah intudi sicerpogosto pridedo poškodb sedežev, armatur, volanov… Polomi se ogrodjesedeža, razpadejo penasti vložki v njih, blago poškoduje cigaretniogorek, obrabi se obloga volanskega obroèa… Vse tepoškodbe lahko avtotapetnik popravi oz. naredi nove, in sicerveliko ceneje kot bi plaèali za nakup novega dela. Tudi zato sevozniki raje odloèijo za popravilo omenjenih poškodb. Pogostoprinesejo poškodovane sedeže ali druge dele vozila avtomehaniki,ki popravljajo zaleteno vozilo.Mnogi vozniki vgrajujejo zvoènike v vratne tapete svojih vozil.V ta namen naredijo ogrodje iz lesa ali plastike, ki ga avtotapetnikobleèe v blago ali usnje. Pogosto so ta ogrodjanenavadnih oblik, kar mu otežuje delo (težje zakljuèevanjepritrjevanjemateriala). Med iskana popravila sodi tudi obnovavrha prestavne roèice in vreèke, ki pokriva spodnji del teroèice. Za tako popravilo avtotapetnik najveèkrat uporabi naravnoali umetno usnje. Ta material uporablja tudi za obnovosedežev motornih koles, skuterjev in armatur vozila.Delo avtotapetnika je tudi izdelava notranje obloge za kabinedostavnih vozil (kombijev). Naredi jo iz vezanih plošè, ki semorajo prilegati obliki ploèevine. Na željo stranke vezaneplošèe obleèe z blagom. Izdelano oblogo pritrdi na kovinskenosilce v notranjosti kombija. Tudi pri tem delu si pomaga z žeizdelanimi šablonami. Poleg tapetniškega uporablja tudimizarsko orodje. Kadar izdeluje nove talne, stropne ali vratneobloge osebnih vozil, jih v vozilo pritrdi z lepilom.Tako izgledaizdelana oblogav notranjostikombija.Poseben izzivpredstavljaavtotapetnikuobnova starodobnihvozil(oldtajmerjev).Obièajno jepotrebnoobnovitiavtosedeže, vratne tapete, stropne in talne obloge, pa tudi26Varna pot VI/4/december 2006

volanski obroè in armaturo. Pri tem delu se pokaže vsa avtotapetnikovaspretnost, natanènost in potrpežljivost, saj jepotrebno veliko dela opraviti roèno. Obnova poteka naèelomapo originalu. Mojster avtotapetnik si pri tem pomaga tudi zobstojeèim slikovnim gradivom (fotografije, slike v revijah), vtujini pa lahko kupi material, potreben za obnovo. Med materializa obnovo sedežev oldtajmerjev prevladuje usnje. Ker imajooldtajmerji v sedežih obièajno vgrajene vzmeti, mora poznatitudi zahtevne postopke za popravilo oz. vstavljanje le-teh.Poznati mora videz takega vozila in imeti veliko delovnihizkušenj ter smisla za obnovo, pri tem pa upoštevati tudi željestranke.Želje strank so razliène, vèasih tudi nenavadne. Zaradi njih jedelo pestro, zanimivo, vsak dan drugaèno. Kljub temu prihodnosttega poklica ni preveè rožnata, saj je vedno manj mladih,ki bi se zanj odloèali. Morda je šivanje tisto neprijetno opravilo,ki odvraèa mlade fante od avtotapetniškega poklica. Zaradidoloèenih opravil, kot je npr. napenjanje materiala ali jemanjesedeža iz vozila, ki zahtevajo moè, pa je to bolj (izrazito) moškipoklic. Modeli vozil se dandanes spreminjajo izredno hitro, karpri svojem delu obèuti tudi avtotapetnik. Poleg dragocenihdelovnih izkušenj sta za uspešno delo potrebni tako prijaznostpri delu s strankami kot tudi nenehno prilagajanje spremembamoz. novostim na tem poklicnem podroèju.Med zahtevnejša avtotapetnikova opravila sodi obnova notranjostioldtajmerjevPogovarjali sta seKatja Kermavner,Avtotapetništvo Boštjan Kermavner s.p.inCvetka ŠkofFotografije: Avtotapetništvo Boštjan Kermavner s.p.OTROŠKI KOTIÈEKOtroški kotièekTamara Ribaæ, 5.b,OŠ Karla Destovnika-Kajuha LjubljanaTimotej Grošiè, 5.b,OŠ Karla Destovnika-Kajuha LjubljanaMentorica Cvetka Škof, prof.december 2006/Varna pot VI/4 27

DRUGI TEHNIŠKI DAN - PROMET, NA OŠ DRAVLJEV torek je bil prometni dan. Obiskali so nas gasilci, reševalci,policisti in Pasavèek. Povedali so, kako se gasi ogenj, kakorešiš èloveka, policist nam je dal kaseto. Pokazali so namveliko stvari. Potem smo se šli rolat in kolesarit.Ta dan je bilo lepo. Najbolj všeè mi je bil Pasavèek.Julija JoganV torek je bil tehniški dan. Prišli o gasilci, RK in reševalca zmotorjem. Prišel je tudi Pasavèek. Obiskal nas je tudi predsednikprometa. Povedali so nam, kakšne èelade moramo imeti.Pripeljali so kolesa. Imeli smo poligon in se zabavali. Vsem ješlo dobro.Tajda IlèenkoV torek smo imeli prometni dan. Obiskali so nas: gasilci, reševalci,Rdeèi križ in policist. Najbolj mi je bil všeè poligon zakolesa. Vozili smo se po poligonu. Uèili smo se o prometu.Vsem je šlo dobro. Obiskal nas je predsednik prometa.Otroški kotièekSara ZukièJaka KauèièPrimož TrobišAnna Jalševac28Varna pot VI/4/december 2006

Pia OstasevškiMatic MetercDAN VARNOSTI NA OŠ VIÈPrispevki uèencev 3. a razreda OŠ Dravlje, mentorica uèiteljicaAlenka MolkAkcijeSvet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in OŠ Viè stav mesecu septembru na OŠ Viè organizirala Dan varnosti.Ugotovitve kažejo, da se prometna varnost šolskih otrok vdržavi slabša kljub naporom institucij, ki se s to problematikoukvarjajo. Prometna vzgoja je sestavni del vzgojnoizobraževalnegaprocesa v šoli in doma. Otroci naj bi tako pridobiliprimerno znanje o prometu in si privzgojili navade, skaterimi bodo kot udeleženci sodelovali v prometu.Šolski okoliš OŠ Viè je velik tako, da se nekateri uèenci v šolovozijo s šolskim avtobusom. Šola ima dve lokaciji: eno naAbramovi ulici in drugo ob izredno prometni Tržaški cesti, kije na severni strani omejena še z železniško progo. Uèenci soprimorani dobro poznati cestno-prometne predpise ne samo kotkolesarji, ampak že kot pešci.Naèrt varne šolske poti usmerja uèence in njihove starše, daprihajajo in odhajajo iz šole po najbolj varni poti.Dan varnosti je bil v letošnjem šolskem letu organiziran tako,da so na šolskem igrišèu potekale razne aktivnosti, povezane sprometno preventivo. K sodelovanju je SPVC uspel pridobititudi Rdeèi križ Slovenije, predstavnike Prometne policije, policistena konjih, Mestno redarstvo, Reševalno postajo, TOP Stilin predstavitev pravilne uporabe varnostnega pasu, Gasilskodruštvo Viè in Kozarje ter predstavnike varnega rolanja iz šoleLucky Luka.Namen Dneva varnosti je bil, da ustvarjamo dobre pogoje zavkljuèevanje v promet in s tem zmanjšujemo tveganje nastankanesreè in posledic.Šolski otroci so še vodljivi, zato je zaèetna skrb nas odraslih šetoliko bolj pomembna pri njihovi vzgoji o obnašanju v prometu.Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in vsem zgorajnaštetim se kot udeleženci uspešnega, zanimivega in koristnegaDneva varnosti lepo zahvaljujemo in si želimo še kakšneganjihovega obiska.Zdenka Hosta, OŠ VièTU JE NAŠA ŠOLSKA POT!december 2006/Varna pot VI/4 29

PROMETNI DAN NA OŠ DRAVLJEKer živimo v zelo prometnem delu Ljubljane, srediblokovskega naselja ob Celovški cesti in ob ljubljanskiobvoznici, se na Osnovni šoli Dravlje zavedamo, kako nevarnaje lahko pot v šolo in iz šole in kako pomembna je vzgoja našihuèencev za varnost v cestnem prometu. Vsako leto smo temunamenili nekaj dragocenega èasa in truda, vsakiè malo drugaèe.Dejavnosti so se odvijale na veè mestih oziroma postajah, naplošèadi pred šolo, zadaj na šolskem igrišèu, v jedilnici, telovadniciin v raèunalniški uèilnici. Najprej smo se vsi zbrali všolski jedilnici, kjer sta nas nagovorila naša ravnateljica ErnaÈibej in Zvone Milkoviè. Nato je policist Mitja Belec mlajšimuèencem povedal nekaj o varni vožnji s kolesom, starejši uèencipa so se ob videokaseti pogovarjali o zmanjšanju medvrstniškeganasilja ter o varnosti v cestnem prometu. Njegovemupredavanju so sledile delavnice, na koncu pa smo si ogledalitudi razstavo izdelkov in risb, ki so jih naši uèenci pripravili vtednu mobilnosti. Uèenci so predstavili naèrt varnih šolskihpoti.AkcijeProdukt preventivnega dneva na OŠLetos se nam je prviè porodila ideja, da bi na šoli izpeljaliprometni dan. S to pobudo smo se obrnili na Svet za preventivoin vzgojo v cestnem prometu, kjer se je sekretar ZvoneMilkoviè z veseljem odzval. Tako je naš prometni dan nastajalv sodelovanju z njim. K sodelovanju je povabil reševalce s svojimvozilom in šolo rolanja Lucky Luka, mi pa smo poklicali šekrajevne gasilce, policista s krajevne policijske postaje terpredstavnika Rdeèega križa Slovenije.Na šolskem igrišèu so si uèenci lahko ogledali reševalno tergasilsko vozilo z vso opremo, poleg njiju se je otrokom predstavilše reševalec Domen na motorju. Tam jih je prièakal tudiPasavèek, maskota, ki je na varnem avtomobilskem sedežuvedno pripeta s pasom. Njegovo geslo se glasi Red je vedno paspripet. Pri njem so uèenci 1. triletja dobili v dar pobarvanko inbalonèke. Ogledali so si še razliène èelade in vsak otrok si jelahko vsaj eno poveznil na glavo ter se pri tem pouèil o prednostih,ki jih ponuja. Uèenci so tudi izvedeli, da je varna èeladatista, ki ima opravljen A-test. Najveè veselja pa tudi težav jeprinesla spretnostna vožnja s kolesom po poligonu, ki je bilaprilagojena starostni stopnji uèencev. Na poti so bili postavljeniprometni znaki in celo semafor. Nekateri mlajši uèenci, ki so seuspešno prebili èez prvi - lažji poligon, so se lahko preizkusilitudi na zahtevnejšem poligonu. Tako so uèenci lahko prenesli vprakso svoje do tedaj pridobljeno znanje o prometnih predpisih,tudi tisto, ki je ostalo v glavah od izobraževanja, ki so ga imelitik pred tem v raèunalniški uèilnici.Zanimiva postaja je bila v šolski telovadnici. Tam so predstavnikiRdeèega križa Slovenije s pomoèjo lutke, ki so jopripeljali s seboj, uèili otroke oživljati ponesreèenca. Tega dnese je na plošèadi pred šolo predstavila tudi šola rolanja LuckyLuka.Primož Trobiš, 3. a, mentorica Alenka MolkTajda Ilèenko, 3.a, mentorca Alenka MolkNaš prometni dan je minil v prekrasnem vremenu in vzdušju.Uèenci in uèitelji smo bili izjemno navdušeni in odloèili smose, da ga bomo vkljuèili v naš delovni naèrt vsako šolsko leto.Trudili se bomo, da bo vsako leto boljši in kvalitetnejši.Radi bi se zahvalili Zvonetu Milkovièu za spodbudo, pomoè insodelovanje, hvala tudi vsem, ki ste s predstavitvami ali kakodrugaèe sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega projekta.Barbara Koritnik30Varna pot VI/4/december 2006

Donatorji in sponzorjiDONATORJI IN SPONZORJI1. ABB d.o.o.2. AGROKOR d.o.o.3. B&B PAPIRNICA VEVÈE d.d.4. BANKA SPARKASSE d.d.5. CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d.6. CREATIV MEDIAMarketing in oglaševanje d.o.o.7. DDC Svetovanje inženiring d.o.o.8. DEBIS AC LEASING d.o.o.9. DINOS d.o.o.10. GEOPLIN d.o.o.11. GOZD LJUBLJANA d.d.12. GRADIS D.D.13. ISKRA SISTEMI d.d.14. LJUBLJANSKE MLEKARNE d.d.15. MAN Gospodarska vozila Slovenije d.o.o.16. MDM d.o.o.17. METROPOLIS MEDIAPodjetje za marketing d.o.o.18. MOBITEL d.d.19. PARKPLAN d.o.o.20. PHARMAKON d.d.21. EUROPLAKAT d.o.o.22. RAM 2 d.o.o.23. SAVA IP d.o.o.24. SCANIA SLOVENIJA d.o.o.25. SUMMIT LEASING & CREDIT d.o.o.26. TERMOELEKTRARNA TOPLARNALJUBLJANA D.O.O.27. TOJA Propaganda d.o.o.28. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.,Obmoèna enota Ljubljana29. ZIL INŽENIRING d.d.30. ŽALE Javno podjetje d.o.o.ŽELIMO VARNO POT V ŠOLO!OTROCI NIMAJO ZAVOR!december 2006/Varna pot VI/4 31