Упатство за примена на Законот за царински мерки за заштита ...

РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈАМИНИСТЕРСТВО ЗА ФИНАНСИИCARINSKA UPRAVA NAREPUBLIKA MAKEDONIJAЦЕНТРАЛНА УПРАВАБрој: 07- 7615/1Датум: 20.07.2005 godinaЛазар Личеноски 13, 1000 Скопјетел. 02/3116 188, факс 02/3237 832cu@customs.gov.mkDoSite Sektori i CarinarniciVrz osnova na ~len 7 od Zakonot za carinska uprava (Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija br. 46/04), Direktorot na Carinska uprava naRepublika Makedonija doneseUPATSTVOza primena na Zakonot za carinski merki za za{tita na pravaod intelektualna sopstvenost1. Zakonski osnovZakonot za primena na carinski merki za za{tita na prava odintelektualna sopstvenost, koj e objaven vo ″ Slu`ben vesnik na R.M. broj 38od 2005 godina″, }e zapo~ne so primena po donesuvawe na Pravilnikot zasproveduvawe na carinski merki, objaven vo ″ Slu`ben vesnik na R.M. broj58 od 2005 godina″. Na~inot na regulirawe na za{tita na pravata odindustriska sopstvenost i avtorskite prava se propi{ani so: Zakonot zaindustriska sopstvenost ″Slu`ben vesnik na R.M. broj 47/2002, 42/2003,09/2004 i 40/2004 godina i Zakonot za avtorski i drugi srodni pravaSlu`ben vesnik na R.M. broj 47/1996, 03/1998 , 98/2002 i 04/2005 godina.Carinskite merki za za{tita na pravata od intelektualana sopsvenostpretstavuvaat edna od netarifnite (nefiskalnite) merki koi seprimenuvaat pri sproveduvawe na redovnite carinski postapki, soglasnostZakonot za Carinska uprava i Carinskiot zakon. Carinskite merki seprimenuvaat samo za stoka koja e stavena vo nekoja carinska postapka. Zastoka koja e pu{tena vo sloboden promet na doma{en pazar nadle`ni sedrugi organi, kako: Dr`avniot pazaren inspektorat, MVR, Ministerstvotoza kultura i drugi.

2. PoimiPravata od intelektualna sopstvenost mo`at da bidat: prava odindustriska sopstvenost i avtorski i drugi srodni prava.a) Prava od industriska sopstvenost se prava od intelektualnitvorbi i ekonomski vrski od oblasta na industrijata i trgovijata,vklu~itelno i zemjodelstvoto. Tie se:- trgovska marka- patent- industriski dizajn,- oznaka za poteklo- geografska oznakaTrgovska marka pretstavuva znak koj mo`e grafi~ki da se prika`e i sokoj se razlikuva stokata na eden u~esnik vo prometot od stokata na drugu~esnik vo prometot. Trgovskata marka mo`e da se pojavi vo oblik na:zborovi, broevi, bukvi, sliki, crte`i, kombinacii na boi,trodimenzionalni formi, vklu~itelno i formi na stoki ili nivnotopakuvawe kako i kombinacija na napred site navedeni znaci.Patentot pretstavuva pronajdok vo site oblasti na tehnikata itehnologijata, koj e nov, sodr`i invetiven pridones i koj mo`e da seprimenuva vo industrijata.Dizajnot pretstavuva nova forma na telo, slika, crte`, kontura,kombinacija na boi, tekstura ili nivna kombinacija, {to mo`e da se prenesena odreden industriski ili zanaet~iski proizvod ili negov del.Oznaka za poteklo e geografski naziv na zemja, region ili mestoto so kojse ozna~uva proizvodot , koj poteknuva od toa podra~je i ~ij kvalitet iposebni svojstva se usloveni od geografskata sredina i uslovite na toapodra~je ili region.Geografska oznaka e geografski naziv na zemjata, regionot ili mestotoso koj se ozna~uva proizvodot ~ii kvalitet, ugled i drugi karakteristikimo`at da se prepi{at na geografskoto poteklo.b) Avtorski i drugi srodni prava opfa}aat prava steknati sosozdavawe na avtorskite dela (kni`evni, muzi~ki, dramski,kinematografski, fotografski, likovni, kompjuterski, audiovizuelni idr.) koi pretstavuvaat kreativna rabota, koja se odnesuva na sodr`inata.Drugi srodni prava se prava na izveduva~i, artisti, umetnici, producenti idrugi srodni prava. Avtorot na deloto e nositel na avtorskoto pravo sosamoto negovo sozdavawe.3. Prevzemawe na dejstvija od strana na carinskite organiCarinskiot organ }e prevzeme soodvetni dejstvija soglasno Zakonotkoga postojat opravdani pri~ini za somnevawe deka so carinskata stoka sepovreduva pravo od intelektualnata sopstvenost vo slednite slu~ai koga:

a) takvata stoka e deklarirana za pu{tawe vo sloboden promet, izvozi povtoren izvoz vo soglasnost so carinskite propisib) takvata stoka e otkriena pri kontrola na stokata koja se vnesuvavo ili iznesuva od carinskoto podra~je na R.M , koja e stavena vopostapka na trnzit, carinsko skladirawe, uvoz za oblagoroduvawe,prerabotka pod carinska kontrola ili privremen uvoz ili koja estavena vo slobodna zona ili sloboden sklad vo soglasnost socarinskite propisiOvoj Zakon ne se primenuva vo slednite slu~ai, za:1. Stoka za{titena so trgovska marka, patent, industriski dizajn,oznaka za poteklo ili geografska oznaka, stoka za{titena soavtorsko pravo, koja e izrabotena so soglasnost na nositelot napravoto, a koja bez negova soglasnost se nao|a vo edna od gorenavedenite carinski postapki. (na primer: vo slu~aj na paralelenuvoz, koga se uvezuva stoka koja ne e falsifikat, a za istata kakouvoznik se javuva pravno lice koe {to ne e ovlasten distributer, iliuvozot na ovlastenite zastapnici i distributeri koi uvezuvaat stokakoja ne e falsifikuvana. Ovie i drugi primeri ne se opfateni soovoj zakon)2. Stoka od to~ka 1 koja e izrabotena pod uslovi sprotivni nadogovorenite so nositelot na pravoto3. Stoka koja e del od li~niot baga` na eden patnik, predmeti odnekomercijalna priroda so mala vrednost koi pokraj predmetite odli~niot baga` gi vnesuva patnik od stranstvo i predmeti odnekomercijalna priroda so mala vrednost koi povremeno se primaatod stranstvo, koi se osloboduvaat od pla}awe na uvozni dava~kisoglasno carinskite propisi, koga ne postojat opravdani pri~ini zasomnevawe deka takvata stoka e del od komercijalen promet.4. Stoka so koja se povreduva pravo od intelektualna sopstvenosta) Falsifikuvana stoka e- stoka, vklu~uvaj}i go i pakuvaweto, na koja bez soglasnost odnositelot na pravoto stoi trgovska marka identi~na so va`e~kata trgovskamarka registrirana za ist vid na stoka koja e vo va`nost, ili koja ne mo`eda se razlikuva vo su{tinskite obele`ja od takvata trgovska marka i so toagi povreduva pravata na nositelot na trgovskata marka soglasno Zakonot,- sekoj znak od koj se sostoi trgovskata marka, vklu~uvaj}i i logo,zborovi, bukvi, brojki, sliki, crte`i, kombinacii na boi,trodimenzionalni formi; formi na stokata ili nejzinoto pakuvawe;kombinacii na napred navedenite znaci; nalepnica, bro{ura, upatstvo zaupotreba ili garanten dokument koi nosat takov znak, duri i da se nao|aoddelen od stokata, pod istite uslovi kako vo predhodnata alinea

- pakuvawe na koe stoi trgovska marka na falsifikuvana stoka, duri ida se nao|a oddeleno od stokata, pod istite uslovi kako vo predhodnataalineab) piratska stoka koja e napravena, ili koja sodr`i primerocinapraveni, bez soglasnost na nositelot na avtorsko pravo ili srodno pravo,ako so nejzina izrabotka se povreduva avtorsko pravo ili srodno pravosoglasno Zakonot. Kako piratska stoka naj~est slu~j se piratski CD-a, DVDi drugo.v) stoka so koja se povreduva pravoto na patent, industriskidizajn, oznaka na poteklo ili geografska oznaka soglasno Zakonot.g) Stoka so koja se povreduva pravo od intelektualna sopstvenost e isekoj kalap ili matrica posebno dizajnirani ili prilagodeni za izrabotkana takov vid na stoka, dokolku so upotrebata na takvite kalapi ili matricise povreduvaat pravata na nositelot vo Republika Makedonija, sredstva,proizvodi, komponenti ili delovi za izbegnuvawe ili izigruvawe naza{tita (smart karti~ki, dekoderi, kompjuterski programi, sistemi zapremetnuvawe ili drug vid na promena i sli~no) ili na kontrola nakopirawe.5. Nositel na pravo od intelektualna sopstvenostKako nositel na pravoto na intelektualna sopstvenost soglasnoZakonot mo`e da bide:1. sekoe doma{no i stransko, pravno i fizi~ko lice koe soglasnozakon, e nositel na pravoto od patent, industriski dizajn, trgovska marka,oznaka na poteklo, geografska oznaka, avtorsko pravo ili srodno pravo ili2. sekoe drugo doma{no i stransko, pravno i fizi~ko lice koe imapravo da koristi nekoe od pravata od intelektualna sopstvenost od to~ka 1)od ovoj stav ili3. zastapnik na nositelot na pravoto ili na liceto koe ima pravo dakoristi nekoe od pravata od intelektualna sopstvenost.Poimot pravno lice vklu~uva i zdru`enija ~ija edinstvena i glavnacel e kolektivno ostvaruvawe na avtorski ili srodni prava; formi nazdru`enija i komori koi imaat podneseno prijava za za{tita na geografskinaziv, odnosno prijava za priznavawe na pravoto na koristewe na za{titengeografski naziv so za{titena oznaka na poteklo na proizvodot iliza{titena geografska oznaka.6. Dejstvuvawe na carinskiot organI. Vrz osnova na podneseno barawe za prevzemawe na carinskidejstvijaII. Po slu`bena dol`nost

I. Dejstvuvawe na carinskiot organ po podnesuvawe na barawe zaprevzemawe na merki za za{tita na prava od intelektualnasopstvenostI.1 Podnesuvawe na barawe za prevzemawe na dejstvijaNositelot na pravoto, soglasno to~kata 5 od ova Upatstvo, mo`e vopismena firma da podnese barawe za za{tita na intelektualnite prava doCentralnata uprava na Carinskata uprava-Sektor za carinsko pravniraboti. Baraweto se podnesuva na propi{an obrazec (Prilog br.1) i istototreba da gi sodr`i site podatoci koi se potrebni za lesno prepoznavawe napredmetnata stoka od strana na carinskite organi i toa:1. podatoci za podnositelot na baraweto2. detalen tehni~ki opis na stokata so soodvetni prilozi3. dokaz za statusot na podnositelot na baraweto. Kako dokaz dekapodnositelot na baraweto e nositel na pravoto se smeta:-izvod od registarot na nositelite na prava za trgovskimarki/patent/industriski dizajn/oznaka za poteklo/geografska oznaka, koj sevodi vo Dr`avniot zavod za industriska sopstvenost- izvod od registarot na zastapnici koj se vodi vo Dr`avniot zavod zaindustriska sopstvenost- izvod od registarot na korisnici na pravata, koj {to se vodi voDr`avniot zavod za industriska sopstvenost ili kopija od drug dokument sokoj {to se steknuva pravoto na koristewe ( dogovor za licenca i drugo)- dokaz za avtorstvo ili status na nositelot na pravoto pri avtorskii srodni pravaPodnositelot na baraweto zadol`itelno dostavuva izjava, koja {to enotarski zaverena i vo koja se obvrzuva deka }e ja nadoknadi mo`nata {tetakoja bi mo`ela da nastane za sopstvenikot ili prima~ot na stokata poradiprevzemawe na carinskite merki, a za koi podocna }e se poka`e deka bileneopravdani. So izjavata podnositelot isto taka se soglasuva deka }e gipodnese i site tro{oci za ~uvawe i manipulacija, vklu~uvaj }i gi itro{ocite za ni{tewe na stokata pod carinski nadzor (Prilog br. 2).Nositelot na pravoto treba isto taka da gi dostavi site drugipodatoci koi gi ima vo vrska so:1) carinskata vrednost vo Republika Makedonija na originalnatastoka;2) lokacijata na stokata ili nejzinoto odredi{te;3) karakteristiki koi ja odlikuvaat pratkata;4) o~ekuvan datum na pristignuvawe ili poa|awe na stokata;5) podatoci za koristenite transportni sredstva;

6) podatoci za uvoznikot, izvoznikot ili liceto koe ja poseduvastokata;7) zemjata ili zemjite na proizvodstvo i koristenite ruti naprenesuvawe;8) tehni~kite razliki, dokolku se poznati, pome|u originalnata stokai stokata za koja postoi somnevawe deka e stoka so koja se povreduva pravo odintelektualna sopstvenost.9) tarifna oznaka na originalnata stokaPokraj navedenite podatoci vo baraweto, carinskiot organ mo`e dapobara i dopolnitelni podatoci karakteristi~ni za vidot na predmetnotopravo na intelektualna sopstvenost.Vrz osnova na podnesenoto barawe Sektorot za carinsko pravniraboti pismeno go izvestuva podnositelot na baraweto za prifa}awe iliotfrlawe na istoto vo rok od 30 dena, od denot na priem na baraweto. Voodlukata za prifa}awe na baraweto se opredeluva rokot za prevzemawe nadejstvija, koj ne mo`e da bide podolg od 1 godina. Carinskiot organ zaobrabotka na baraweto naplatuva nadomestok, koj go propi{uva Ministerotza finansii, vo visisna od 5.000,00 denari. Ovoj iznos, podnositelot nabaraweto, e dol`en da go uplati na navedenata `iro smetka, na obrazecotPP 50, daden vo (prilog broj 3). Za prodol`uvawe na rokot na primena nacarinskite merki za za{tita na pravata od intelektulna sopstvenost,podnositelot na baraweto mo`e da go prodol`i ovoj rok, dokolku podnesebarawe za prodol`uvawe i gi podmiri dolgovite koi eventualno bi mo`eleda nastanat. Tro{ocite za prodol`uvawe na rokot za narednata godinaiznesuvaat 2.000,00 denari, soglasno Pravilnikot za sproveduvawe naZakonot na carinski merki.Odlukata za prifa}awe na baraweto ili odlukata za prodol`uvawena rokot, Sektorot za carinsko pravni raboti vedna{ ja ispra}a donadle`nata Carinarnica (do odgovorniot Koordinator) i }e go izvestiSektorot za kontrola i istragi ( prilog 4). Site Carinarnici povremeno }edobivaat pregledi na prifateni barawa za prevzemawe na dejstvija ponositeli na prava, vid na stoka i broj na odobrenie so rok na va`nost.Dokolku baraweto ne gi sodr`i zadol`itelnite podatoci ili akoistite ne se celosni, Sektorot za carinsko pravni raboti so zaklu~ok gootfrla baraweto za prevzemawe na dejstvija so soodvetno obrazlo`enie.Protiv zaklu~okot mo`e da se podnese `alba vo rok od 8 dena od priemot naistiot do Ministerot za finansii.I .2. Prevzemawe na dejstvija od strana na carinski organKoga carinskata ispostava pri sproveduvawe na merkite na carinskinadzor ili kontrola na stokata odnosno pri sproveduvaweto na carinskitepostapki, ja identifikuva stokata navedena vo izvestuvaweto na Sektorot

za carinsko pravni raboti, deka se raboti za stoka za koja postoi opravdanosomenie za povreduvawe na pravo na intelektualna sopstvenost, go odlo`uvapu{taweto na stokata ili ja zadr`uva pod carinski nadzor. Za svoitedejstvija, carinskata ispostava po konsultacija so Koordinatorot odnadle`nata carinarnica vedna{ pismeno po faks go izvestuva Sektorot(prilog br. 5) pri {to so izvestuvaweto mu dostavuva foto kopii od ECD,faktura ili drug dokument (slika, prospekt i dr). Carinskata ispostavavoedno pismeno go izvestuva i deklarantot ili liceto koe ja poseduvastokata ( prilog br. 6). Sektorot za carinsko pravni raboti pismeno goizvestuva nositelot na pravoto i Sektorot za kontrola i istragi.Na barawe na nositelot na pravoto, carinskiot organ mo`e daodobri pregled na stokata i zemawe na mostri isklu~ivo za analiza i zavodewe na ponatamo{na postapka, vo soglasnost so va`e~kite propisi.Zemaweto na mostra se vr{i po nalog na Sektorot za carinsko pravniraboti. Eden primerok od zemenata mostra vrz osnova na zapisnik za zemenamostra se dostavuva do Centralnata Uprava na Carinskata Uprava-Sektorza carinsko pravni raboti, a eden primerok mu se dava na baratelot.I.3 Poednostavena postapka -uni{tuvawe na stokataI.3 Poednostavena postapka-uni{tuvawe na stokataKoga carinskata ispostava zadr`ala stoka ili odlo`ilapu{tawe na istata za koja postojat opravdani pri~ini za somnevawe deka estoka so koja se povreduva pravo od intelektualna sopstvenost, za istatamo`e da se sprovede poednostavena postapka so uni{tuvawe na stokata.Postapkata na uni{tuvawe na stokata carinskata ispostava mo`e da jasprovede po dobivawe na odobrenie za uni{tuvawe od strana na Oddelenietoza netarifni merki.Vrz osnova na odobrenieto za uni{tuvawe, nositelot napravoto podnesuva barawe za uni{tuvawe vo 3 primeroka do nadle`natacarinska ispostava, koja vo skratena postapka }e donese re{enie zauni{tuvawe na stokata i istoto }e go zavede vo soodveten kontrolnik. Vobaraweto za uni{tuvawe se navedeni to~niot datum na uni{tuvawe, mestotoi na~inot na uni{tuvawe. Za sproveduvawe na uni{tuvaweto na stokata,carinskata ispostava e dol`na da formira komisija za uni{tuvawe nastokata, koja se potpi{uva vo rubrika C od podnesenoto barawe.Po sprovedenoto uni{tuvawe dve (2) kopii od re{enieto zauni{tuvawe zadol`itelno da se dostavat do Oddelenieto za netarifnimerki.Uni{tuvaweto na stokata pod carinski nadzor mo`e da se izvr{ibez da se utvrdi dali nekoe pravo od intelektualna sopstvenost bilopovredeno, ako nositelot na pravoto pismeno go izvesti Sektorot zacarinsko pravni raboti vo rok od 10 rabotni dena ili 3 rabotni dena zalesno rasipliva stoka, od priemot na izvestuvaweto za zadr`uvawe na

dokolku toj vo rok od 3 rabotni dena ne podnese barawe za prevzemawe nadejstva, soglasno ~lenot 6 od istoimeniot zakon, }e se odobri pu{tawe nastokata ili nejzinoto zadr`uvawe prestanuva, pod uslov da se zavr{eni sitecarinski formalnosti i dokolku toa ne e vo sprotivnost so propisite zazabrani i ograni~uvawa.Dokolku vo rok od 3 rabotni dena, nositelot na pravoto, zastapnikotili korisnikot na pravoto podnese barawe za prevzemawe na dejstvija doSektorot za carinsko pravni raboti so stokata se postapuva kako {to enavedeno vo delot I. Dejstvuvawe na carinskiot organ po podnesuvawe nabarawe za prevzemawe na merki za za{tita na prava od intelektualnasopstvenost.7. Postapuvawe so stoka za koja e utvrdeno deka povreduva pravo odintelektualna sopstvenostZa stoka za koja po sprovedenata postapka od strana na nadle`niot sude utvrdeno deka povreduva pravo od intelektualna sopstvenost, istata nesmee da se:- vnese vo carinsko podra~je na Republika Makedonija- pu{ti vo sloboden promet- iznese od carinskoto podra~je na Republika Makedonija- izveze- povtorno izveze- stavi vo odlo`uva~ka postapka ili- vnese vo slobodna zona ili sloboden sklad8. Odgovornost na carinskiot organPrifa}aweto na baraweto ne mu dava pravo na nadomest na {teta nanositelot na pravoto, zastapnikot ili korisnikot na pravoto, kogacarinskiot organ ne otkril stoka so koja se povreduva pravo odintelektualna sopstvenost, bila pu{tena ili ne bila zadr`ana.Sproveduvaweto na nadle`nostite i prevzemenite dejstvija od stranana carinskiot organ, ne predizvikuvaat negova odgovornost za nadomest na{teta predizvikana na licata vklu~eni vo predmetnata postapka.9. Odgovornost na podnositelot na baraweto za prevzemawe nadejstvaNositelot na pravoto, zastapnikot ili korisnikot na pravoto sedol`ni da ja izvestat Centralnata Uprava na Carinskata Uprava zaprestanok na nivnoto pravo na intelektualna sopstvenost.

A Profile of the Disciples of Christ 11for ways to maintain the bonds of Christian fellowship even as the newtheological and ecclesiastical forms emerge. Another, and equally serious, dimension of this consideration of thecultural context is a new sensitivity among North American Disciplesof the ambiguities which characterize our “contextualized church,”with its ethical insights and church life-styles so heavily shaped by thevalues of our own cultural setting. We can no longer speak of ourchurch as “an American religious movement” without having an uneasyconscience. The new mood of reexamination, questioning and reassessmentprobably had its beginnings in the civil rights movement ofthe 1950s, and it was further stimulated by the crises in the 1960s andby the war in Vietnam. We now know, as we never knew before, thedepth and the anguish of the prophetic conscience. The popularity of“liberation theology” in North America today may be a subtle, but important,sign of our recognition of our own bondage. In this theme of church and culture, the Protestant-Catholic dialoguecould be very fruitful. Protestants seem to have been successful in contextualizingthe Gospel in each culture, but we have done so at the expenseof catholicity. The Roman Catholic Church has sought andachieved an expression of catholicity, but often at the expense of theindigenization of the Gospel in each place. Each of us is now strivingto recover the “lost dimension,” and we could be mutually helpful. The Disciples: born of a passion for Christian unity and acknowledgingthe normative character of the Church of the New Testament, withinvolvements in 28 nations of which only nine have identifiable “Discipleschurches” (the other 19 are united churches), and with organicchurch union being seriously considered in three of these nine (GreatBritain, New Zealand, and United States), enter into dialogue with theRoman Catholic Church not with pride in a growing denominationalstrength, but in the evidences of the emerging oikoumene.

4. Status na baratelot ( soglasno ~len 3 to~ka (3) od Zakonot za carinski merki zaza{tita na prava od intelektualna sopstvenost) (1) :Nositel na pravo (*)Zastapnik na nositelot na pravoto(*)Ovlasten korisnik na pravoto (*)5. Vidot na pravo na koe se odnesuva baraweto (1) :Zastapnik na ovlasteniot korisnik(*)Trgovska markaAvtorsko pravo ili srodno pravoDopolnitelen sertifikat za za{titaPravo na dizajnPatentZa{titena oznaka na potekloZa{titena geografska oznakaGeografski oznaki na alkoholni pijaloci6. Ime i adresa na liceto za kontakt 7. Ime i adresa na liceto za kontakt(administrativni raboti)(tehni~ki raboti)Telefon:Telefon:Mobilen telefon:Mobilen telefon:Faks:Faks:e-po{ta (adresa):e-po{ta (adresa):Internet adresa:Internet adresa:8. Prilo`uvam su{tinski tehni~ki podatoci za originalnata stoka:Broj na prilo`eni dokumenti (2) Broj na prilo`eni fotografii (2)9. Prilo`uvam specifi~ni informacii za vidot ili {emata na izmamata:Broj na prilo`eni dokumenti (2) Broj na prilo`eni fotografii (2)

10. Prilo`uvam dokument(i) kako dokazdeka baratelot e nositel na pravoto zapredmetnata stoka soglasno ~len 3 to~ka3 od Zakonot za carinski merki zaza{tita na prava od intelektualnasopstvenost11. Ja prilo`uvam izjavata zaprevzemawe odgovornost soglasno ~len 7od Zakonot za carinski merki zaza{tita na prava od intelektualnasopstvenost so koja se obvrzuvam dekaprezemam odgovornost vo situaciiteizlo`eni vo toj ~len (*):Broj na prilo`eni dokumenti (2) Prilo`ena izjava za prevzemaweodgovornost12. Sekoja druga informacija koja ja poseduva nositelot na pravoto, na primer:Zemja ili zemji na proizvodstvo Br.na prilo`eni dokumenti (2)Lokacija na stokata ili nejzino odredi{te Br.na prilo`eni dokumenti (2)O~ekuvan datum na pristignuvawe ili poa|awe Br.na prilo`eni dokumenti (2)Podatoci za koristenite transportni sredstva Br.na prilo`eni dokumenti (2)Podatoci za uvoznikot,izvoznikot ili liceto Br.na prilo`eni dokumenti (2)Karakteristiki koi ja odlikuvaat pratkata Br.na prilo`eni dokumenti (2)Tarifna oznaka na orginalnata stoka Br.na prilo`eni dokumenti (2)Tehni~ki razliki pome|u originalnatai somnitelnata stoka: Br.na prilo`eni dokumenti (2)Drugi korisni informacii Br.na prilo`eni dokumenti (2)13. Den na podnesuvawe na baraweto:Den na negovo izgotvuvawe Mesto: Potpis i pe~at na baratelot(**)Den/mesec/godina:(*) Vidi Rubrika 10(**) Dokolku baratelot e zastapnik na nositelot na pravoto, toj mora da obezbedi dokazdeka e ovlasten za zastapuvawe na nositelot na pravoto.(1) Ozna~i ja/gi soodvetnata rubrika/rubriki.(2) Vnesi go soodvetniot broj, dokolku nema prilozi, vnesi "0".

14. POPOLNUVA CARINSKOT ORGANBaraweto e odobrenoRegistarski br.:Datum: den/mesec/godina: Potpis i pe~atMesto:Baraweto va`i do:Sekoe barawe za prodol`uvawe na rokot za va`nost treba da se isprati donadle`niot organ od Rubrika 2, najmalku 30 rabotni dena pred istekot na va`nostana baraweto.Baraweto e otfrlenoPrilo`eni se: zaklu~ok za otfrlawe so soodvetno obrazlo`enie i informacii zapostapkata za podnesuvawe na `alba.Den: den/mesec/godina: Potpis i pe~atMesto:

UPATSTVO ZA POPOLNUVAWE NA BARAWETO ZA PREVZEMAWENA DEJSTVIJARubrika 3: Se popolnuva Naziv / Ime, adresa i svojstvo vo koe se javuvabaratelot. Soglasno ~len 3 to~ka 3 od Zakonot za carinski merki zaza{tita na prava od intelektualna sopstvenost, baratelot mo`e da e isamiot nositel na pravoto, lice koe ima pravo da koristi pravo odintelektualna sopstvenost ili nazna~en zastapnik.Rubrika 4: Se ozna~uva soodvetnoto pole vo odnos na statusot nabaratelot.Rubrika 5: Se ozna~uva soodvetnoto pole vo odnos na vidot na pravoto zakoe se odnesuva baraweto za prevzemawe na dejstvie.Rubrika 6 i 7: Vo rubrikata 6 se zapi{uvaat podatoci za liceto za kontaktna baratelot koe gi izvr{uva administrativnite raboti. Rubrikata 7 e zapodatoci za liceto koe bi bilo odgovorno za kontaktirawe so carinskiteorgani za razgleduvawe na tehni~kite podatoci za zadr`anata stoka.Rubrika 8, 9 i 12: Rubrikata 8 se upotrebuva za precizni i prakti~niinformacii koi }e im ovozmo`at na carinskite organi brzo i korektno daja identifikuvaat avtenti~nata stoka. Rubrikata 9 se upotrebuva za bilokoja informacija koja imatelot na pravoto ja ima, a se odnesuva za vidotili na~inot na vr{ewe na izmamata (fotografii, dokumenti i t.n.).Informacijata treba da e {to e mo`no podetalna za da mo`at carinskiteorgani da gi identifikuvaat somnitelnite pratki na ednostaven na~in iefikasno so koristewe na analizata na rizik. Rubrikata 12 se upotrebuvaza razli~ni vidovi na informacii koi na carinskiot organ }e muovozmo`at da gi podobri razuznava~kite informacii za proizvodite ina~inite na vr{ewe na izmamata. Mo`e da se obezbedat i dopolnitelnikorisni podatoci kako {to se: vrednosta pred oddano~uvawe na legalnatastoka, lokacijata na stokata ili nivnata planirana destinacija, podatocikoi ja identifikuvaat pratkata ili paketite, planiraniot den napristignuvawe ili zaminuvawe na stokata, koristenoto transportnosredstvo, identitetot na uvoznikot, izvoznikot ili liceto koe ja poseduvastokata i sli~no.Rubrika 11: Se upotrebuva od liceto koe ja popolnuva rubrikata br. 3 odBaraweto za prevzemawe na dejstvija koe gi obezbeduva i dokumentitepredvideni vo rubrika 11 od Baraweto za prevzemawe na dejstvija.Rubrika 13: So potpi{uvawe na ovaa rubrika, nositelot na pravotopotvrduva deka gi prifa}a uslovite na Zakonot i svoite obvrski.

ZABELE[KI ZA POPOLNUVAWE NA BARAWETO ZAPREVZEMAWE NA DEJSTVIJA1. ZADOL@ITELNI INFORMACII ZA PRAVATA I MO@NOSTA NADEJSTVUVAWEa) Koga nositelot na pravoto li~no go podnesuva baraweto:- za pravo koe e registrirano pravo ili za koe e podneseno barawe,zadol`itelno e podnesuvawe na dokaz za registacija kaj nadle`en organili dokaz deka baraweto e podneseno,- za avtorsko pravo, srodno pravo ili pravo na industriski dizajn koene e registrirano ili za koe ne e podneseno barawe, zadol`itelno epodnesuvawe dokaz za avtorstvo ili za status na baratelot kako prvobitennositel.b) Koga baraweto go podnesuva drugo doma{no i stransko, pravno ifizi~ko lice koe ima pravo da koristi nekoe od pravata od ~len 3 to~ka 3podto~ka 2 od Zakonot, kako dopolnenie na dokazot od prethodnata to~kataa), zadol`itelno e podnesuvawe na dokument so koj liceto steknuva pravona koristewe na predmetnoto pravo.v) Koga zastapnik na nositelot na pravoto ili zastapnik na drugo doma{noi stransko, pravno i fizi~ko lice ima pravo da koristi nekoe od pravataod ~len 3 to~ka 3 podto~ka 2 od Zakonot, kako dopolnenie na dokazot koj sebara pod prethodnite to~kite a) i b) zadol`itelno se podnesuva idokument so koj mu se odobruva da deluva kako zastapnik.Liceto, doma{no i stransko, pravno i fizi~ko, koe ja popolnuvarubrikata br. 3 od Baraweto za prevzemawe na dejstvija, mora, vo siteslu~ai, da bide toa koe }e gi obezbedi dokumentite predvideni vo rubrika11 od Baraweto za prevzemawe na dejstvija.g) Rubrikata 5 gi sodr`i site geografski oznaki. Za{titen geografskinaziv so za{titena oznaka na poteklo na proizvodot ili za{titenageografska oznaka se oficijalnite oznaki soglasno propisite.

Individualni proizvoditeli kako i grupa na proizvoditeli mo`at dapodnesat barawe.d) Koga se podnesuva barawe, za za{titen geografski naziv so za{titenaoznaka na poteklo na proizvodot ili za{titena geografska oznakapotrebno e dostavuvawe na registracija i specifikacii.2. SODR@INA NA BARAWETO ZA PREVZEMAWE NA DEJSTVIJABarawe za prevzemawe na dejstvija mo`e da se koristi od strana nanositelot na pravoto, kako preventivna merka, koga toj ima pri~ina daveruva deka negovoto pravo ili prava od intelektualna sopstvenost sepovredeni ili ima pri~ini za somnevawe deka }e bidat povredeni.Baraweto mora da gi sodr`i site podatoci potrebni za stokata da mo`e dabide vedna{ prepoznatliva za carinskite organi, a osobeno:- precizen i detalen tehni~ki opis na stokata,- sekoja specifi~na informacija koja ja poseduva nositelot napravoto za vidot ili na~inot na vr{ewe na izmamata,- imeto i adresata na liceto za kontakt opredeleno od strana nanositelot na pravoto,- dejstvoto koe baratelot treba da go prezeme soglasno ~len 7 odZakonot i dokaz deka baratelot e nositel na pravoto za predmetnata stoka.Nositelite na pravoto zadol`itelno mora da go vratat dokazot zapriem na izvestuvaweto koe im e upateno od strana na carinskata slu`ba,soglasno ~lenovite 5 (postapuvawe po slu`bena dol`nost, ex-officio) i 10od Zakonot. Toa mora da se napravi vedna{ po priemot na ova izvestuvawe.Rokovite (tri do 10 rabotni dena) po~nuvaat od momentot na priem naizvestuvaweto. Zadol`itelno e nositelot na pravoto, vedna{ otkako }ebide izvesten od carinskiot organ, bez odlagawe da go potvrdi priemot naizvestuvaweto.Soglasno ~len 3 to~ka 4 od Zakonot, "raboten den" e raboten den naCentralnata uprava na Carinskata uprava. Pri presmetuvaweto na

abotnite denovi soglasno ~lenovite 5 i 13 od Zakonot, mora da se zemepredvid faktot deka denot na priemot na izvestuvaweto ne se zasmetuva vovo propi{anite rokovi. Rokovite koi se zemaat predvid vo smisla naZakonot po~nuvaat da se presmetuvaat od denot po priemot naizvestuvaweto.3. PODNESUVAWE NA BARAWE ZA PREVZEMAWE NA DEJSTVIJANositelot na pravoto mora da go podnese baraweto za prevzemawe nadejstvija kaj Centralnata uprava na Carinskata uprava od rubrika 2 odobrazecot. Po priem na baraweto, Centralnata uprava na Carinskatauprava go obrabotuva i go izvestuva baratelot vo pismena forma za svojataodluka vo rok od 30 rabotni dena. Dokolku organot go odbie baraweto soobrazlo`ena odluka, baratelot ima pravo na `alba. Rokot vo kojcarinskite organi prezemaat akcija e edna godina, so prodol`uvawe od poedna godina.4. OBJASNUVAWE NA GLAVNITE RUBRIKI KOI GI POPOLNUVABARATELOTRubrika 3: Naziv / Ime, adresa i svojstvo vo koe se javuva baratelot.Soglasno ~len 3 to~ka 3, baratelot mo`e da e i samiot nositel na pravoto,lice koe ima pravo da koristi pravo od intelektualna sopstvenost ilinazna~en zastapnik.Rubrika 4: Status na baratelot. Ozna~i ja soodvetnata rubrika.Rubrika 5: Vidot na pravoto za koe se odnesuva baraweto za prevzemawe nadejstvie.Rubrika 6 i 7: Vo rubrikata 6 se zapi{uvaat podatoci za liceto za kontaktna baratelot koe gi izvr{uva administrativnite raboti. Rubrikata 7 e zapodatoci za liceto koe bi bilo odgovorno za kontaktirawe so carinskite

organi za razgleduvawe na tehni~kite podatoci za zadr`anata stoka.Liceto mora da e lesno i brzo dostapno.Rubrika 8, 9 i 12: Rubrikata 8 e za precizni i prakti~ni informacii koi}e im ovozmo`at na carinskite organi brzo da ja identifikuvaatavtenti~nata stoka korektno i za bilo koja informacija koja imatelot napravoto ja ima, a se odnesuva za vidot ili na~inot na vr{ewe na izmamata(fotografii, dokumenti i t.n.).Informacijata treba da e {to e mo`no podetalna za da mo`at carinskiteorgani da gi identifikuvaat somnitelnite pratki na ednostaven na~in iefikasno so koristewe na analizata na rizik.Vo ovie rubriki treba da se zapi{uvaat razli~ni vidovi na informaciikoi na carinskiot organ }e mu ovozmo`at da gi podobri razuznava~kiteinformacii za proizvodite i na~init na vr{ewe na izmamata. Mo`e da seobezbedat i dopolnitelni korisni podatoci kako {to se: vrednosta predoddano~uvawe na legalnata stoka, lokacijata na stokata ili nivnataplanirana destinacija, podatoci koi ja identifikuvaat pratkata ilipaketite, planiraniot den na pristignuvawe ili zaminuvawe na stokata,koristenoto transportno sredstvo, identitetot na uvoznikot, izvoznikotili liceto koe ja poseduva stokata.Rubrika 11: Liceto, doma{no i stransko, pravno i fizi~ko, koe japopolnuva rubrikata br. 3 od Baraweto za prevzemawe na dejstvija, mora,vo site slu~ai, da bide toa koe }e gi obezbedi dokumentite predvideni vorubrika 11 od Baraweto za prevzemawe na dejstvija.Rubrika 13: So potpi{uvawe na ovaa rubrika, nositelot na pravotopotvrduva deka gi prifa}a uslovite na Zakonot i svoite obvrski.

PRILOG 2I Z J A V AZA PREZEMAWE ODGOVORNOSTJas, dolupotpi{aniot ___________________________________________________so MB____________________, l.k. broj _______________, izdadena od____________________, kako odgovorno lice na pravnoto lice nositel napravo soglasno ~len 3 to~ka (3) od Zakonot za carinski merki za za{tita naprava od intelektualna sopstvenost (Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija broj 38/2005) (vo ponatamo{niot tekst Zakonot) potvrdeno soprilo`enite dokumenti, prezemam obvrska vo soglasnost so ~len 7 odZakonot da prezemam odgovornost kon licata zasegnati soglasno ~len 1 stav(1) od Zakonot, vo slu~aj na prekinuvawe na postapka, poradi dejstvie ilineispolnuvawe od moja strana ili vo slu~aj dopolnitelno da se utvrdi dekazasegnatata stoka ne povreduva pravo od intelektualna sopstvenost.So ova prezemam obvrska za pla}awe na site tro{oci nastanati soglasno~len 10 i ~len 11 od Zakonot, za ~uvawe na stokata pod carinska nadzor,vklu~uvaj}i gi tro{ocite nastanati so uni{tuvawe na stokata kojapovreduva pravo od intelektualna sopstvenost.So ova prezemam obvrska da ja izvestam Centralnata uprava na Carinskatauprava za sekoja promena ili gubewe na moite prava od intelektualnasopstvenost. Istotaka potvrduvam deka sum zapoznaen so odredbite od ~len12 od Zakonot povrzani so upotrebata na dobienite podatoci od strana naCentralnata uprava na Carinskata uprava.Izgotveno vo______________Datum : __________________________________________________Potpis