16Reportažavih mest, ki privabljajo turistev to lepo pokrajino. Na odsekuproti Svetemu Roku se splačaobiskati Rogaško Slatino, našenajstarejše termalno središče,pa tudi muzej na odprtem alidvorec Strmol v Rogatcu.Na poti v Imeno ne smemospregledati romarske cerkve sv.Eme, do katere je mogoče pritinajbližje z železniške postajeSodna vas. Ko se peljemo protiPodčetrtku, na desni zagledamourejeno kolesarsko stezo.Vsa železniška postajališča imajosodobne čakalne lope. ObčinaPodčetrtek s 3.300 prebivalcevin kar tremi železniškimipostajališči je v slovenskih razmerahnekaj posebnega. V Podčetrtkuse zagotovo najde kaj zavsakega – vodni park, kompleksOlimje, prva slovenska čokoladnica...Župan občine je PeterMisja, ki je končal železniškošolo v Ljubljani in je še vednoinštruktor strojevodij za elektroin dizel vlake. Da je infrastrukturav občini tako urejena, grezasluge pripisati prav njemu.Nad Podčetrtkom dominiraistoimenski grad iz 13. stoletja.Grad je v zasebni lasti in niodprt za obiskovalce. Zamenjalje veliko lastnikov. V kmečkemuporu leta 1515 ga je začasnoosvojil Matija Gubec. Vvasi Olimje, le tri kilometre odPodčetrtka, stojita samostanin tretja najstarejša lekarnav Evropi.Za Imenim proga po kilometruin pol prečka Sotlo in vodiv Kumrovec na Hrvaškem. Takojza zapuščeno postajo pa vodiPostaja Imenov Slovenijo. Po štirih kilometrihSotla teče skozi kanjon pri Zelenjaku.Na ozkem prostoru sestiskajo proga, reka in cesta.Proga je večinoma na hrvaškistrani, predor Zelenjak pa je vSloveniji.Pri Podčetrtku se začne, zaBizeljskim pa konča kozjanskiregijski park. V njem so trije pomembnigradovi: Podsreda, Pišecein Bizeljsko. Kozjanski parksodeluje s Hrvaško in Avstrijo vrazličnih skupnih projektih, kijih sofinancira Evropska unija.Občini Podčetrtek in Zagorskasela (Hrvaška) sta leta 2002ustanovili Turistično cono Sotla,ki promovira lepote sotelskedoline.PrihodnostV Izhodiščih za resolucijo onacionalnem programu razvojaželezniške infrastrukture zaobdobje 2011 do 2030 (http://www.mzp.gov.si/fileadmin/mzp.gov.si/pageuploads/DZZ/RAZNO/ReNPrJZI.pdf) , ki jih jepripravilo Ministrstvo za prometoktobra 2011, med drugimpiše, da je med letoma2019 in 2021 predvidena gradnjatretjega tira med Celjem inGrobelnim. Tir bo omogočil, davlaki proti Sotli ne bodo oviralitranzitnega prometa na progiCelje–Maribor. Upravi Slovenskihin Hrvaških železnic stase pred letom dni na sestankuv Kraljevcu ob Sotli zavzeli zaobnovo prometa na progi Imeno–Kumrovec–SavskiMarof.Hrvaške železnice so obnovileGrad Podčetrtek, pogled z železniške postajePostaja Grobelnoin elektrificirale tretji tir od SavskegaMarofa do meje s Slovenijov Harmici. Železnici menita,da ima proga velik turističnipotencial, in načrtujeta, da bipo njej lahko prevažali tridesetdo petdeset tisoč ton tovorana leto.Žal nikjer nisem zasledil remontaproge od Stranja doSvetega Roka ob Sotli, ki biomogočil hitrost 80 kilometrovna uro. Domačini, strojevodjein vsi prebivalci sotelske dolinesi želijo obnove železniškegaprometa s Hrvaško in upajo,da se bo to zgodilo po vstopuHrvaške v EU. Kar zadeva voznired, bi kazalo premisliti o uvedbikopalnega vlaka iz Ljubljanev Podčetrtek, ki bi vozil vsak danv poletni sezoni. Na koncu papovejmo še, da bi obnova železniškihlokov v Dobovi, Stranjuin Grobelnem izpolnila stoletneželje Brežičanov in drugih prebivalcevosrednje Dolenjske ponajkrajši in neposredni železniškipovezavi po sotelski dolinido Rogaške Slatine, Celja inMaribora.EpilogKo me strojevodja GorazdFritz, doma iz Dobovca pri Rogatcu,ljubitelj motociklov, naravein fotografije, pelje nazajv Celje, poslušam pripovedi onjegovih bogatih izkušnjah naobsotelskih progah. Ima tridesetlet delovnih izkušenj, poznavsako vas, ve, kaj vse je na novozgrajeno, želi pa si več potnikov,zlasti turistov v tem prelepemdelu naše domovine. Ko ob progizagledam veliko vaško hišo,popolnoma prekrito s sončnimicelicami, mi Gorazd zatrdi,da so prebivalci sotelske dolineekološko osveščeni in skrbijo začisto energijo in okolje. Slovenijaob sotelski progi je zmeszgodovine, narave ter prijaznihin pridnih ljudi. Tam se splačapreživeti nekaj časa.Cerkev pri PodčetrtkuReka Sotla
17ReportažaIgor FabjanPo tirih še zdaleč ne vozijosamo vlaki. Tehnično rešitevso za vleko raznih tovorovuporabljali že davno pred izumomlokomotive. Nekateriprojekti, ki še danes delujejo,so bili ekološko naravnani žepred več kot stoletjem. Edentakšnih je vzpenjača v grofijiDevon, ki se nahaja v jugozahodniAngliji.Dve kabini vzpenjače po tirihpremagujeta strm obalni klifmed pristaniščem Lynmouth inmestom Lynton. Slednjega se ježe pred več kot stoletjem prijeloime »Mala Švica«. Leži namrečsredi hribovite pokrajine,mnoga lesena pročelja starihvil pa spominjajo na švicarskehiše. Mesto so turisti množičnoobiskovali že v 19. stoletju.V bližino spodaj ležečegapristanišča so prihajale ladjekrižarke z izletniki, ki so jih nakopno vozili s čolni. Ker je bilastrma pot od obale do mestaLynton za mnoge prenaporna,so začeli razmišljati o prevozu.Ne samo za turiste, temveč zavsakdanje potrebe, saj je bilotreba vse življenjske potrebščineprinesti na hrib. Prevoze sosprva opravljati s pomočjo oslovskein konjske vprege, 7. aprilaleta 1890 pa so slovesno odprlivzpenjačo.Za gradnjo so potrebovaliskoraj tri leta. Najprej so urediliobalno promenado in zgradilivečji pomol, ki je omogočil pristajanjeparnikov. Ob gradnjivzpenjače so vsa zemeljska delaopravili ročno. Glavni investitorje bil uspešen založnik GeorgeNewnes, idejno zasnovo zavzpenjačo pa je prispeval inženirGeorge Marks. Marks je zaradivelike strmine še posebnoskrb namenil zavoram. Tako si jezamislil dva ločena sistema zavorza vsakega izmed vagonov.Za uresničitev zamisli so zaposliliBoba Jonesa, ki je obenempostal tudi finančni partner.Njegovi potomci so še daneszaposleni v podjetju, ki upravljavzpenjačo.Vzpenjača premaguje veliko strmino.Ekološka vožnjaPo 275 metrov dolgih tirihvozita dva vagona, ki prema-