Revijo si lahko v celoti prenesete tukaj - Zelena Slovenija

7. okoljski simpozij(Ne)varno ravnanjez nevarnimi odpadki v Slovenijisreda, 19. maj,četrtek, 20. maj 2010Celje, Celjski sejem(sočasno z Eko sejmom)Soorganizatorja:Mestna občina Celje in Fit media d.o.o.,v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostorpRoGRAm simpozijA:SREDA, 19. majUvodni nagovoridr. Marta Svoljšak, predsednica programskegasveta simpozijaBojan Šrot, župan Mestne občine Celjedr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo zaokolje in prostorUvodne strokovne razpravemag. Katja Buda,Ministrstvo za okolje in prostor:Doseganje okoljskih ciljev na področjuravnanja z nevarnimi odpadki v SlovenijiBrigita Šarc, Agencija RS za okolje:Življenjski cikel nevarnega odpadka – odpovzročitelja do reciklaže; razmere v Slovenijidr. Viktor Grilc, Kemijski inštitut:Nevarni odpadki – samo odpadki ali sekundarnasurovina?Primeri praksEmil Šehič, ZEOS:Trg in možnosti za učinkovito ravnanje zodpadno električno in elektronsko opremoter problemi reciklažeFranci Lenart, Karbon:Problematika razgradnje izrabljenih vozil vSloveniji in nevarni odpadkiPeter Schwarzbartl, Dinos:Predelava odpadnih vozil v novem predelovalnemcentru za kovinePrimeri praksMilka Leskošek, Simbio:Izkušnje in problematika pri ravnanju znevarnimi odpadki iz gospodinjstev v okviruRCERO CeljeJure Flerin in Emil Nanut, Kemis:Možnosti za učinkovitejše ravnanje z nevarnimiodpadki iz gospodinjstevRazprava in zaključekČETRTEK, 20. majUvodni nagovorDirektorat EU za okolje:Ravnanje z nevarnimi odpadki v Evropi –daleč in blizu do ciljevStrokovne razpraveKarmen Krajnc, Urad RS za kemikalije:Izvajanje direktive REACH v Sloveniji z vidikanevarnih odpadkov in priprava poročil okemijski varnostiDavorin Poherc, Kemofarmacija:Odpadki iz zdravstvene dejavnosti –izvajanje Uredbe o ravnanju z odpadnimizdravili in nova shema»Vi vprašujete, MOP pojasnjuje«Sodelujejo:MOP, ARSO, Inšpektorat RS za okolje inprostorStrokovna razpravaDarja Potočnik Benčič in Lidija Savnik,Lekarniška zbornica Slovenije:Zbiranje odpadnih zdravil v lekarnah – kajkaže praksaPrimeri praksAndrej Sotelšek, Slopak:Ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,ločeno zbiranje in izvajalci javnih službKarel Lipič, Zveza ekoloških gibanj:Proizvodnja, predelava, skladiščenje in prevozinevarnih odpadkov v urbanih središčih(NIMBY in NIMET efekt)Peter Kovač, Surovina; Emil Nanut, Kemis:Sanacija gudronske jame v Pesnici (problemgudronskih jam v okolici Maribora)Primeri praksKarl Steinlechner, SaubermacherDienstleistungs AG, Gradec, Avstrija:Vidiki snovne in termične predelave napodročju nevarnih odpadkovDrago Mir, SaubermacherSlovenija; Srečo Pavlin, Ekologija:Nevarni odpadek po obdelavi - še nevarenza okolje?Kosilo s slavnostnim sprejemom ob 50.številki revije EOLPrijazno vabljeni partnerji in sodelavci spodročja embalaže, okolja in logistike!PromocijaOrganizator si pridružuje pravico do spremembe programa.Več informacij: Fit media d.o.o., kontaktna oseba: Lucija Lorger, tel.: 03/42 66 722, lucija.lorger@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.Glavna sponzorja:Sponzorji:

MinisterŽarnićpa ničŽe za prejšnjo, še ne jubilejno številko revijeEOL smo se začeli dogovarjati s službo zaodnose z javnostmi na Ministrstvu za okoljein prostor za intervju z novim okoljskim ministromRokom Žarnićem. Seveda smo sprejeliobrazložitev, da je prehitro. Pa še bolje je,smo razmišljali, če bo minister v jubilejni, 50.številki. Kajti prav zdaj je deset let, kar smozačeli izdajati revijo Embalaža. Takšno je bilonamreč najprej ime revije. No, v dveh mesecihse je v dogovoru s kabinetom ministra in služboza odnose z javnostmi marsikaj dogajalo,a nič zgodilo. Tudi v zakonitem roku ne, ko biminister moral odgovoriti na vprašanja. Zatojih v tej številki objavljamo in pričakujemoodgovore.Skorajda samoumeven bi bil komentar otej ministrovi nerodnosti ali neodgovornosti.Ali kar koli je že to. Saj brezbrižna zbeganostpred javnostjo najbrž ni. Toda javnostupravičeno pričakuje polnokrvne ministre, čese že odločijo, da so ministri. Še posebej, čegre za okoljsko ministrstvo in okolje, ki potrebujemočnejše politične in menedžerske sape.Če ne že kar veter.jubilejni reviji smo objavili nekaj mnenjV bralcev, partnerjev. Posebej smo prijaznopozorni do več kot 250 oglaševalcev, ki so EOLsprejeli kot medij za tržna sporočila. In takoreviji polnili pljuča, nam pa dajali pogum. Zanaprej, seveda.Ne prezrite. Podpisali smo koprodukcijskopogodbo s TV Slovenijo o snemanjuokoljskih oddaj. Sicer pa, dobimo se v Celju,na VII. okoljskem simpoziju (Ne)varno ravnanjez nevarnimi odpadki v Sloveniji. Takrattudi nazdravimo petdeseti številki.Minister ŽarnićSays NothingFor our last, pre-anniversary issue of the EOLmagazine, we began making arrangementswith the Public Relations Office at the Ministryof the Environment and Spatial Planning for aninterview with Rok Žarnić, the new EnvironmentMinister. They told us that it was too soon and wenaturally accepted their explanation. It wouldbe even better, we thought, to publish the interviewin the 50th anniversary issue. It has beenten years now since we first started publishingEmbalaža (Packaging), which was what themagazine was once called. Well, in the past twomonths, certain events took place in agreementwith the Minister's office and the Public RelationsOffice, but nothing really happened. Not evenwithin the legal deadline when the Minister wassupposed to reply to our questions. So we are publishingthe questions in this issue and expecting toreceive the answers.It seems obvious to expect some comment on theMinister’s clumsy, perhaps even irresponsiblereaction or whatever you wish to call it. It wasprobably not just indifferent bewilderment in theface of the public. The public legitimately expectsministers to be strong and responsible, if theydecide to be ministers. Especially if the ministryin question is the Ministry of the Environment,which – much like the environment itself – is inneed of a strong and fresh breath of air (or, betteryet, a gale) from both from politicians andmanagers.In the anniversary issue, we have publishedsome of our readers’ and partners’ opinionsand given a special focus to over 250 advertisers,who have accepted EOL as a medium for marketingmessages. This provided the magazine withsupport and gave us courage. Courage to carry on,of course.Do not miss this: we have signed a co-productionagreement with TV Slovenia for filmingenvironmental shows. And finally: we will see youin Celje at the 7th environmental symposium (Un)safe Handling of Hazardous Waste in Slovenia.We will drink a toast to our 50th issue then.Uvodnik EditorialEOL 50 3Uvodnikmaj may 2010Jože volfandglavni urednik editorfoto PM

50 4maj may 2010 EOLdušan Marc Janja Leban vilma Fece Barbara Benčina Jani Bavčer Marko notar50Zapisali so obpetdeseti številkifoto: arhiv Fit mediefoto: osebni arhivfoto: arhiv Fit mediefoto: osebni arhivfoto: osebni arhivfoto: osebni arhivRevija EoL izhaja deset let.Petdeset številk. več kot dvatisoč strani. Premalo, seveda.A dovolj, da nekaterim bralcempostavimo tri vprašanja:1. Ob katerih treh temah iz revije EOLste se zamislili in zakaj?2. Revija je tematsko razdeljena na tripodročja: embalaža, okolje, logistika.Kateri problem z vsakega navedenegapodročja je po vašem mnenju prednostnanovinarska tema za revijo?3. Česa v reviji ni, pa bi moralo biti (rubrike,problematika)?Marko Notar,TE-TOL Ljubljana:1. Praktično v vsakem izvodu revije EOLnajdem prispevek, ki me tako ali drugačepreseneti. Ogromno je predstavljenega znanjain zanimivih aplikativno demonstracijskihprojektov, ki se uravnoteženo pojavljajo navseh obravnavanih področjih revije. Te projektein ideje spremljam. Nemalo je takšnih,za katere lahko suvereno trdim, da so obtičaliv predalih zaradi administrativnih ovir in neprožnostidržavnih organov …in to sporočiloni dobro.2. Sam sicer težko sodim, kakšna bi moralabiti prednostna novinarska tema vprihodnje na področju logistike, saj je to področje,ki ga ne poznam. Vsekakor pa lahko tonakažem za področje embalaže in okolja. Napodročju embalaže bo treba poleg specifičnihproblemov, ki se pojavljajo v Sloveniji, pozornostusmeriti v dogajanje tudi na globalnemnivoju. Razkorak med realnim stanjem in zastavljenimicilji krovne EU direktive o odpadkihje čedalje večji. Nizka cena električne energije,nizke cene osnovnih surovin in svetovniekonomski krč so dejstva, ki niso naklonjenarecikliranju. Na področju okolja bomo po mojiskromni oceni v tem letu v Sloveniji temeljitoobravnavali širše področje ravnanja z odpadkiin posvetili pozornost projektom varstvazraka. Na področju finančnih vzvodov ingonil pa je nujno treba odkrito spregovoriti oneučinkovitosti črpanja kohezijskih sredstevin posledično o nerealizaciji Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometne infrastrukturev Sloveniji za obdobje 2007-2013.3. Sam osebno bi si želel, da bi v prihodnje vreviji postopoma pričeli obravnavati tudipodročje informacijskih tehnologij v povezaviz varstvom okolja.Jani Bavčer,Arsenal:1. Če razmišljam o embalaži nasploh, EOLodpira mnoga pereča vprašanja. Najboljvznemirljiva se mi zdi tematika, ki govori opretresih na trgu embalaže in kako se ti odražajopri nas. Druga tematika, ki se mi zdi zeloaktualna, je tista o pomembnosti blagovnihznamk – brendov. Brendi vladajo svetu – inkakšen del torte si bomo pri tem odrezali mi?Tretja tema pa je – embalaža in okolje.2. Mislim, da je odgovor zajet že v prejšnjemvprašanju, saj je vse med seboj zelopovezano.3. Pogrešam kritične komentarje na odločitvenaših podjetij glede trženja, brendingain embaliranja, saj tudi pri nas ni vse zlato,kar se sveti, in čisto vsaka »novotarija«, ki sejo naša podjetja izmislijo, res ni vse hvale vredna.Reviji EOL gredo glede njene usmeritvevse pohvale. Lahko bi bila malce bolj sodobnooblikovana. Sedaj mi izgleda bolj kot nekakšenstrokovni bilten.Barbara Benčina,Mollier:1. Vsake nove številke se zelo razveselim. Znašim posebnim načinom internega obveščanjasodelavcev (lepljenja tixov z opomnikitistim, ki naj bi bili obveščeni o napisani temi)ugotavljam, da je raznobarvnih listkov neverjetnoveliko. To pomeni, da je revija izjemnopoučna in uporabna za našo dejavnost, našstrokovni napredek, okoljsko razgledanost,naša razmišljanja, poznavanje trendov.Težko bi izpostavila kakšno od tem, velikopa mi pomenijo na kratko zbrane informacijeo novostih / trendih, ki mi omogočajo,da sem ves čas na tekočem na tem področju.Prav tako rubrike aktualno, da preveriš svojepoti in usmeritve v primerjavi z izkušnjamidrugih.

2. Po pomembnosti za naše podjetje inmene osebno je vrstni red sledeč: okolje,embalaža, logistika.Vilma Fece,Gorenje:1. Slovenski sistem z embalažo je boljši?Sistem zbiranja odpadne embalaže vSloveniji po moji oceni ni uspešen, saj so finančneobremenitve za zavezance velike inniso v sorazmerju z zbranimi in predelanimikoličinami. Tudi "spori" med družbami nisojamstvo za uspeh delovanja sistemov. Osebnopodpiram sistem kavcij, saj so na primer naHrvaškem resnično očistili naravo tovrstneembalaže. Doslej le ena bančna garancija -ravnanje s komunalnimi odpadki je v tem trenutkupodročje, ki je najmanj dobro urejeno,pravzaprav sploh ni strategije. Odlaganje odpadkovje zgodba, za katero ne vidim rešitvev bližnji prihodnosti. Ravno bančne garancijebodo pokazale, da občine ne bodo, brez dvigacen ravnanja z odpadki, izpolnile tako zahtevneobveze. Novi premazi za sončne sprejemnike- pohvalno, da slovenska industrija lahkopredstavi okoljske inovacije.2. Embalaža - manjka kritična ocena ravnanjaz odpadno embalažo.Okolje - neskladje okoljske zakonodaje.Logistika - vpliv prometa na emisije toplogrednihplinov.3. Odnos mladine do okoljskih problemov,njihove sugestije.Janja Leban,GZS:Največ pozornosti namenjam vsebinam spodročja embalaže in okolja, še posebejso mi všeč kratke informacije, novosti in zanimivostis tega področja. Z zanimanjem preberemtudi kritična mnenja, različne poglede indileme, ki se pojavljajo pri reševanju okoljskihvprašanj. S primeri dobrih praks, pozitivnihpristopov, ki nakazujejo možnosti in poti kpreprečevanju onesnaževanja okolja, učinkovitejšerabe surovin, zaokroževanja proizvodnihin snovnih (odpadnih) tokov, lahkorevija spodbudi k ozaveščanju in prepoznavanjuokolja kot izziv in poslovna priložnost. Spozitivnimi primeri naj revija nadaljuje tudiv bodoče, predlagam pa, da se tudi področjelogistike nekoliko bolj "zeleno" obarva.Pripravljavcem revije čestitam za dosedanjedelo in želim veliko uspehov pri ustvarjanjurevije še naprej!Mag. Dušan Marc,Papir servis d.o.o.:1. Ugotovitve Računskega sodišča na področjuravnanja z odpadki:»Računsko sodišče RS se je z objavo ugotovitevglede stanja na področju ravnanja z odpadki,vključno z ravnanjem z odpadno embalažo,ter s predlogom ukrepov, zavezujočih za posameznesubjekte v verigi, postavilo v vlogo»supernadzornika«, ki poskuša kolo zgodovinepridruževanja Slovenije v EU na področjuravnanja z odpadki zakrpati na vseh tistihpoškodovanih mestih, kjer danes zrak uhajazaradi takratnega hitenja po ne najboljšihpoteh.«»Začaran krog« delovanja nacionalnih sistemovravnanja z odpadno embalažo:»Čeprav je država s postavitvijo pravnihpodlag za delovanje več družb za ravnanje zodpadno embalažo sicer upoštevala temeljnanačela prostega delovanja gospodarskega trga,se je v zadnjih dveh-treh letih jasno pokazalo,da ob doslednem upoštevanju »pravil iger« sstrani vseh družb majhnost slovenskega trgapač ne more vsem zagotavljati dobrega poslovanja.Svetovni padci cen surovin še dodatnopripomorejo k temu, da materiali zgubljajo navrednosti in s tem posledično silijo družbek zniževanju stroškov, ki praviloma vodijo kslabši kakovosti storitev.«Uvedba kavcijskega sistema na področju ravnanjaz odpadno embalažo:»Pri nadgradnji nacionalnega sistema ravnanjaz odpadno embalažo podpiram tiste ukrepein aktivnosti, ki temeljijo na dosedanjihizkušnjah delovanja sistema ter upoštevajoposebnosti slovenskega prostora, zlasti večletnetradicije ločenega zbiranja odpadkovter majhnosti gospodarskega trga in njegovepovezanosti s svetovnimi trgi.«2. Embalaža: »Primeri dobre prakse na področjuizdelave embalaže z vidika zmanjševanjakoličin embalažnega materiala inuporabe okolju prijaznejših materialov.«Oglaševalciin partnerjiv desetihletihMorda ne veste. Vse doslej so za izdajanjespecializirane strokovne revijevečinoma poskrbeli oglasi. Brez lažneskromnosti, to ni čisto od muh. RevijaEmbalaža&Okolje&Logistika v desetih letih,kljub nekaterim obljubam kajpak, na primerni našla razumevanja za stalno finančno soudeležboali partnerstvo na Ministrstvu zaokolje in prostor. Ve se, kako močne so željez vseh strani, z vladne še posebej, kako se največ okoljsko izobražuje, ozavešča in informira.Celo obveznosti so bile sprejete in EUje nanje opozarjala. In še opozarja. Toda prireviji EOL smo kmalu spoznali, do kam sežepopulistična retorika s praznimi obljubamivred. O brezbrižnosti ne bi. No, revija EOL seje s programsko in uredniško vsebino, pa tudiz dokazanim strokovnim pristopom v pisanju,ki vedno kaže še na primere dobre okoljskeprakse, prijavila tudi na nekatere javne razpiseza sofinanciranje. Nič. Pri enem razpisu sose reviji vrata zaprla že zato, ker je brezplačna.A za deset let izhajanja je že teh nekaj dejstev osofinanciranju okoljskega ozaveščanja dovolj.Gre zgolj za ilustracijo. Tako pač je.Petdeset jih je, več kot dva tisoč strani. Inče se zapiše samo to, da želijo EOL mnogištudenti kot strokovno študijsko gradivo, nitreba še kaj dodajati.O, pač. Kdo pa je bil ves čas z revijo EOL?Mnogi. Povsem na začetku so jo močnopodprli v Valkartonu. Nato pa v desetih letihokrog 250 oglaševalcev. Tako je lahko revijaživela in preživela. Tudi s partnerskim sodelovanjemz nekaterimi, ki so se reviji pridružili vzadnjem času. Fakulteta za logistiko Univerzev Mariboru in celjsko podjetje Simbio.Oglaševalci, ki so bili reviji EOL v desetihletih najzvestejši, pa so bili: Adheziv,Slopak in Koding, nato pa Valkarton, ŠpicaInternational, Duropack Tespack, Gopack,Cetis, EMA, JAPTI, Papirnica Vevče, Celjskisejem in K.M.K. BOX. Rekorder je Adheziv, kije z oglasi sodeloval v 34-tih številkah.Revija EOL se je 10 let torej hranila z oglasi.Izjemno, a preskromno seveda, saj bi brezfinančnega deleža Fit medie ne šlo. A zmagalaje sinergija. Dva, ki vesta, za kaj gre, sta vednonajbližje cilju, zmagi.EOL 50 5maj may 2010

50 6maj may 2010 EOL10 na trgu naj bo več povratne embalaže12 Bio proizvoda se ne da prodajati v plastiki15 Za samozavest in hrepenenje16 Luksuz – da, hkrati pa še eko varčevanje!vsebina18 Avtomatsko sortiranje odpadkov z infrardečimi senzorjiStrogi okoljski standardi so lahkokonkurenčna prednostStrict Environmental Standards can be a Competitive advantageRan v okolju vse več, inšpektorjev premaloEnvironmental Sores are on the increaseand there are not Enough inspectors202226 Po novem se bo znesek dajatve izračunal avtomatsko28 Pot do zelenega odločanja30 Zelene davčne reforme ne bo32 Regija lahko izgubi milijone nepovratnih sredstevFarmacevtsko podjetje ravna po strožjih34 standardih, kot so okoljski37 Javna vprašanja za okoljskega ministraŠtudentje prihajajo z vseh koncev sveta38 Students from all over the World40 dopolnilne dejavnosti so dodana vrednost42 diplomanti kot ambasadorji logistike44 vpliv logistike na zadovoljstvo kupcevimpresumVsebina ContentsFakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje zodpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistikospecialist magazine for packaging, environment and logistics • izdala in založilapublished and issued by: Fit media d.o.o., Celje • glavni urednik editor-in-chief: JožeVolfand • odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji • oblikovanje, prelom ingrafična priprava / layout and graphic design: : Fit media • tisk / Printed by: Mondgrafika • oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) •Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan(Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović(Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.),Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), PetraPrebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), AndrejSotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) •Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko),dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik(Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) •Celje, maj may 2010 • Revija je brezplačna. • ISSN 1855-4849novosokovi in kašiceZa najmlajše vnovi podobiv začetku pomladi je novo podobodobil Fructalov Frutek, ki je obogatens povsem novo linijo izdelkov - BioFrutek. Embalaže Frutka so dobile noveetikete, ki imajo prepoznavne fotografijesadja ter poudarjeno oznako, od katerestarosti naprej lahko starši kašico ali sokponudijo otroku. S tem želijo v Fructalumladim staršem olajšati izbiro okusa alivrste Frutka. na etiketah so označenetudi vse ključne informacije o izdelku,ki so poleg okusa najpomembnejše priizbiri izdelka. Prepoznavnost Frutka pa šenaprej ohranjajo z obstoječim logotipomin značilno embalažo s 125 mililitrskostekleničko ter s 120 in 190 gramskimakozarčkoma za kašice.pomladno sanjajmo spomladno embalažov Žitu s svojo blagovno znamko Gorenjka žedrugo pomlad zapored nudijo ekskluzivneizdelke posebne izdaje Pomladne sanje,ki so namenjene le prodaji v pomladnihmesecih. izdelke iz kakovostne čokolade,čokoladnega sadja in prefinjenega pecivanadgrajuje embalaža, ki s svojo zlatopodobo in posebno tehniko lakiranjapritegne potrošnikov pogled. EmbalažoPomladne sanje je oblikovala agencijaStudio Marketing JWT. izdelki so na voljov trgovinah vseh trgovskih sistemov vpomladnih mesecih.

stidišava ZdrUžUjeles in stekloSkupina Gerresheimer je na letošnjemkreativnem embalažnem sejmu Cosmopack,ki je potekal aprila v Bologni, predstavilainovativno paleto steklenih in plastičnihizdelkov sodobnih oblik in zanimivih barvnihučinkov. Med drugim so predstavili steklenoembalažo nove dišave vodilnega ameriškegaproizvajalca luksuzne moške kozmetike(izdelkov za nego kože) Alford & Hoff. Taje mehak sijaj stekla samozavestno združilz grobim, lesenim pokrovom – embalažaizdelka s to nenavadno kombinacijo oblik,materialov in barv pritegne pozornost,hkrati pa je tudi polnačutnihkontrastov: očitenprehod iz toplebarve lesa khladnemu,sijočemusteklu;preprostin komajopazenlogotipAH; reliefnatekstura neštetodrobcenih kraticAH, ki so diskretno skrite pod steklenicoin ustvarjajo bleščeče svetlobne učinke terzlato rjava barva toaletne vode, ki skozi čistolinijo stekla ustvarja svojevrstno estetiko ineleganco ter izpolnjuje potrebe sodobnega,razkošnega moškega.okoljU prijaZnaembalaža Za čevljekartonske embalaže za čevlje povzročajomilijone ton odpadkov. Puma, priznaniproizvajalec športne opreme, se tegaproblema zaveda, saj si z novo embalažoza čevlje in novim distribucijskim sistemomprizadeva zmanjšati količino porabljenegapapirja za okoli 8.500 ton, emisijeogljikovega dioksida pa za 10.000 ton naleto. Z izboljšano proizvodnjo se bo količinaodpadkov zmanjšala za 60 % letno, porabaenergije bo manjša za 20 milijonov MJ,poraba vode in kurilnega olja za milijonlitrov, pri transportu pa se bo prihranilo500 tisoč litrov dizelskega goriva. novaFotografije: arhiv proizvajalcevembalaža je tako v primerjavi z običajnoškatlo za čevlje okolju prijaznejša, saj jenarejena iz 65 % manj papirja, lahko sereciklira in ponovno uporabi. Embalaža jeza uporabnika tudi bolj praktična, saj nepotrebuje dodatne vrečke za nošenje, sčimer bo prihranjenih do 275 ton plastike,embalaža je za shranjevanje čevljev zelopriročna tudi na potovanjih, izdelek pa jeskozi celoten distribucijski sitem ustreznozaščiten.kreativna in hkrati okolju prijazna embalažaje ideja priznanega industrijskegaoblikovalca, humanista in naravoslovcaYvesa Beharja, ki pravi, da morajooblikovalci razvijati nek nov odnos do sveta.s steklenicami viskijado Zasajenih drevesob svetovnem dnevu Zemlje, ki gavsako leto praznujemo 22. aprila, je znamenom varovanja okolja Jack daniel’sTennessee Whiskey sklenil partnerstvo zneprofitno organizacijo American Forests.American Forests, vodilna organizacija nasvetu za sajenje dreves in obnovo okolja,bo z vsako kupljeno steklenico viskijaTennessee (blagovne znamke Jack daniel's)posadila drevo. organizacija pričakuje,da bo 100.000 dreves, ki bodo posajenas prodajo več kot 100.000 steklenic,zmanjšalo emisije ogljikovega dioksidaza najmanj 33.333 ton, kar je enako, kotče bi iz cestnega prometa izločili 6.000avtomobilov na leto ter ohranili 3,3 milijonegalon bencina. "Jack daniel's je v svojembistvu produkt okolja in zato je pomembno,da se trudimo ohranjati naše naravnevire. Zdravje in trajnost ameriških gozdovAmerica's so bistvenega pomena zaohranjanje kakovostinašega viskija,saj črpa barvoin okus iz lesenihsodov, ki žganjudajejo sočnost inzrelost,« pravi JeffArnett, strokovnjakza pripravo žganjaJack daniel’s.Kratko,zanimivoBisol tudi v FrancijiBisol ni po naključju odprl predstavništvav Franciji. V tej državi se je hitra rast fotovoltaičnegatrga začela leta 2008. Samolani so zgradili 185 MW sončnih elektrarn.Potencial francoskega trga je po podatkihevropskega združenja fotovoltaične industrije(EPIA) zelo velik. Cilj, ki ga je določilafrancoska vlada je, da do leta 2012 postavi1100 MW fotonapetostnih sistemov, do leta2020 pa kar 5400 MW.Hrvaška okoljskadelegacija v celjuPod pokroviteljstvom Mestne občine Celje inhrvaškega Ministarstva zaštite okoliša, prostornoguređaja i graditeljstva (MZOPUG)ter v organizaciji podjetja Mollier je v aprilupotekalo strokovno srečanje s hrvaško okoljskodelegacijo v Celju. Okoljske ekskurzijeoziroma strokovnega srečanja se je udeležilovečje število gostov iz Hrvaške, med drugimoba državna sekretarja hrvaškega okoljskegaministrstva.Delegacija si je pod strokovnim vodstvomizvajalcev na posameznih lokacijah ogledalaRCERO, Toplarno Celje in Centralno čistilnonapravo. Obiskovalci so imeli možnostizmenjati izkušnje in dosežke na področjuravnanja z odpadki in odpadnimi vodami,saj se tudi sosednja Hrvaška pred vstopomv EU srečuje z visokimi zahtevami, kaj bomorala spremeniti na okoljskem področju.Okoljsko druženje je prav gotovo vsem udeležencevdoprineslo veliko koristnih informacij,kar je mogoče razbrati tudi z odzivovna ta dogodek.v celju XXvi. koMunaliadaXXVI. igre komunalnih delavcev Slovenijebodo letos ponovno v Celju, tokrat že četrtič.Leta 1983 so v Celju izvedle prve igre, I.komunaliado. Lokacija je bila podobna, kotbo letos: športne in delovne igre bodo organiziralina Golovcu in pri »sončnem parku«,razstavo komunalne opreme pa pri HoteluTurška mačka. Ideja o organizaciji športnihin delovnih iger komunalnih delavcev jenastala na Združenju komunalnih podjetijSlovenije v Ljubljani. V poslovniku iger se jedo danes ohranil osnovni cilj, ki se je rodilob organizaciji iger: »Dvig kakovosti dela,razvijanje delovno-ustvarjalnih sposobnostiin aktivnosti na področju komunalnihdejavnosti, izmenjava izkušenj med delavciter utrditev delovnih navad, prijateljstva inmedsebojnih odnosov.« Čeprav je srečanjenamenjeno predvsem druženju, pa bo letosše posebej zanimiv posvet o razmerah v komunalnemgospodarstvu. 26. komunaliadaEOL 50 7maj may 2010

Za večjo sterilnostiZdelkaSerac je razvil nov model za sterilnopakiranje SAS 4, ki temelji na aktivnivarnosti. Pospešuje delovanje stroja inintervencijo upravljavca stroja, hkrati paomogoča primerno zaščito proti izgubisterilnosti. ključna komponenta te tehnikeaktivnega varovanja je RABS (RestrictedAccess Barrier System), katerega sestavaima pomembno vlogo pri ohranjanjusterilnosti izdelka. To tehnologijouporabljajo v mnogih farmacevtskihlaboratorijih. novi sistem omogočatehnologom lažje delo s stroji brez tveganjaza izgubo sterilnosti izdelka, povečana paje tudi sama produktivnost, saj so strojiizoblikovani tako, da delujejo hitreje.dvd-ji v recikliraniembalažikurdoroy predstavlja novi ECopack, toje nova 100% reciklirana embalaža zadvd-je. Tisk na embalažo je iz rastlinskopridobljenega črnila. Embalaža niti vnotranjosti ne potrebuje plastike zapodporo in zaščito dvd-ja. Paket je lažji, karomogoča prihranek tudi pri ceni transporta.ECopack je preko Greenprinterja navoljo vsem, ki iščejo okoljsko odgovornoalternativo za pakiranje dvd-jev.mleko v okoljUprijaZnejši embalažiPodjetje Elopak je za TinE, največjonorveško skupino mlečnih izdelkov, razvilonovo okolju prijaznejšo in lažjo embalažo,s katero želijo zmanjšati vpliv ogljikovegadioksida (Co 2) na okolje in na samizdelek. Za novo embalažo, ki je narejenaiz kartona in z navojnim pokrovčkom, soizbrali material korsnäs Liquid, ki ima rjavonotranjo stran, kar deluje kot naravnasvetlobna pregrada. korsnäs embalažaproizvaja 8 gramov manj Co 2na embalažo,kot embalaža, ki so jo uporabljali predtem. informacije o izboljšavi embalaže sozapisane tudi na sami embalaži. korsnäskarton je pobeljen, tako da omogoča boljšetiskanje. Z novo embalažo so tako doseglidvoje: boljšo zaščito pred svetlobo, kipreprečuje primesi v izdelku,ter pobeljeno površino, kiomogoča boljšetiskanje in manjšivpliv na okolje.nagrajena hiškahišnega ljUbljenčkaBurgopack, mednarodno podjetje zaoblikovanje embalaže, je že drugo letozapored osvojil ameriško nagrado zanajboljši dizajn, in sicer za njihov SonyEyePet promocijski paket. Paket je oblikovaniz lepenke v obliki hiške, v kateri je shranjenaigračka s karakterjem EyePet-a, kot hišnegaljubljenčka. Burgopack je na tem projektudelal skupaj z grafično in interaktivnooblikovalno agencijo GR/dd, ki je razvilagrafiko embalaže in "pop-up" koncept."Pop-up" koncept predstavlja del paketa,ki omogoča, da se lahko strešni del hiškev vsako stran premakne za 90 stopinj vvodoravno ploskev, kar nato služi kot igralnaploskev za igranje. Zaprta hiška pa omogočavarno spravljanje in prenašanje igralnih figur.Kratko,zanimivoin prostor, Gospodarsko zbornico Slovenijein Odbor za okolje pri Državnem zboruRepublike Slovenije.Zavezanci za ravnanje s pretežno nekomunalnoodpadno embalažo so prepričani, dabi moralo Ministrstvo za okolje in prostorzagotoviti ločitev sistema ravnanja z odpadnoembalažo, ki ni komunalni odpadek,od sistema ravnanja s komunalno embalažotudi zaradi »načela povzročitelj plača«. Tonačelo je tudi v duhu EU Direktive o ravnanjuz embalažo in odpadno embalažo 94/62/EC. Načelo povzročitelj plača temelji namrečna pravilu, da mora povzročitelj oziromaproizvajalec, ki daje na trg tisto embalažo,ki konča kot komunalna odpadna embalaža,tudi v celoti pokrivati stroške njenega zbiranjain predelave, ne pa da se del teh stroškovprevali tudi na tista podjetja, ki te odpadneembalaže sploh ne povzročajo. Posvet zavezancevje organiziral Interseroh.strokovna konFerencao keMiji in okoljuUniverza v Novi Gorici v sodelovanju zEvropskim združenjem za kemijo in okoljeorganizira konferenco EMEC (11thEuropean Meeting on EnvironmentalChemistry). Konferenca bo v Portorožu od 8.do 11. decembra 2010. Združenje ACE (TheEuropean Association of Chemistry andthe Environment) je evropska neprofitnaznanstvena organizacija, ki povezuje znanstvenikerazličnih področij, kot so kemija,biologija, geologija, industrijska kemija,medicina, sociologija, vede o zemlji, vodi inozračju, toksikologija. ACE močno vzpodbujain podpira povezovanje med znanstvenikiin predstavniki politike in družbe tako navladni kot tudi na regulatorni ravni. Vsakoleto je v mesecu decembru pod okriljem ACEorganizirana konferenca European Meetingon Environmetal Chemistry (EMEC), ki potekavedno v drugi državi in se je vsako letoudeleži približno 250 udeležencev.Znanstvene dosežke predstavijo udeleženciv obliki vabljenih predavanj, usmerjenihpredavanj (keynote lectures) ter v seriji kratkih,15 minutnih predavanj znotraj sekcij,kot so na primer: nova onesnaževala, kemijaozračja, čiščenje vod in ravnanje z odpadki,analizne metode za raziskave v okolju, kemijatal, kemija onesnažil, kemija vod in morij,biogeokemija, čiste tehnologije in zelenakemija, ekotoksikologija. Preostali prispevkiso predstavljeni v okviru posterjev.Več informacij o programu konference lahkonajdete na spletnem naslovu: http://www.ung.si/~EMEC11/.EOL 50 9maj may 2010

50 10maj may 2010 EMBALAŽAEMBALAŽA vPivovARni LAŠkona trgu naj bo večpovratne embalažebarbara černekupci postajajo vseembalaža vpivovarni laškobolj vedoželjni in sledijospremembam na trgu, tudi napodročju embalaže, vendarjih bolj kot cena in odnosdo okolja še vedno zanimatafunkcionalnost in uporabnavrednost izdelka. Potem ko so vPivovarni Laško zaradi prenovecelostne podobe pred časomzamenjali barvo embalaže zapivo, je bila za uporabnike zahip vprašljiva tudi vsebinaizdelka. A le za hip. v PivovarniLaško namreč skušajo biti, kotpoudarja tehnični direktor Matejoset, korak pred ostalimi, obtem pa slediti bistvenim ciljem:ohranjati dolgoletno tradicijo,zagotavljati kakovost, zadovoljitipotrošnika in postajati vse boljzeleni. in to ne le navzven ...navade potrošnikov se spreminjajo iz dnevav dan. na spremembe v proizvodnji pijačopozarjajo tudi nekatere okoljske uredbe inraziskave. vse to vpliva na uporabo embalažnihmaterialov in embalaže. katere embalažeuporabljate v pivovarni laško največ?Pri pivu uporabljamo v glavnem povratnoembalažo, to je steklenice in nerjaveče kovinskesode. Na drugem mestu je pločevinastaembalaža, ki se v trgovinah najbolj prodaja indosega prevladujoč delež (do 70 odstotkov). Skupcem v Italiji trenutno razvijamo proizvodnjovečslojne PET in manjše embalaže. Greza produkte z visoko dodano vrednostjo – sonamreč nekakšen nadomestek za steklenoembalažo. Vodo še vedno polnimo v enoslojnoPET embalažo. Velik poudarek dajemo funkcionalnostiin tudi stroškovnemu vidiku terzniževanju gramatur embalaže, ki bistvenovplivajo na končno ceno izdelka. Pri vodah zokusi je zgodba drugačna, saj so te bolj občutljiveza migracije kisika iz okolja, kar posledičnolahko vpliva na okus. Zaradi dodanihsladkorjev jih polnimo na posebnih, aseptičnihlinijah, lahko pa bi jim namesto tegadodali konzervanse. Aseptična polnitev, kismo jo v Skupini Pivovarna Laško začeli medprvimi v Evropi, pomeni, da je atmosfera, kjerse polnitev izvaja, mikrobiološko sterilna, karpodraži ceno izdelka. Vode z okusi so polnjenev PET materiale, ostale sadne pijače pa različno.Sadni sokovi so v glavnem v tetrapaku, kije zaradi kartona in aluminijastega dela težkoreciklabilen in težaven za ločevanje.na globalnem trgu se proizvajalci odločajotudi drugače.V svetu prevladujeta dva trenda pakiranjapiva. V pivsko razvitih deželah, na primer vNemčiji, Veliki Britaniji, Danski, Češki in naIrskem, prevladujeta točeno pivo in pivo v steklenicah.V pivsko dokaj nerazvitih državah,to je predvsem v državah bivše Jugoslavije,Sovjetske zveze, v Albaniji, Bolgariji, kjer greza cenovno občutljivost, pa uporabljajo predvsemPET embalažo, v glavnem enoslojnooziroma dvolitrsko in večjo embalažo, ki pažal predstavlja veliko obremenitev za okolje.V Nemčiji recimo težijo k čim večji uporabi povratneembalaže pri pivu in vodah, tudi PETpovratne embalaže. Po drugi strani je to povezanoz velikimi stroški. Proizvajalci se zatovčasih vprašamo, ali spodbujati in zagotovitifoto: arhiv Pivovarne LaškoMatej oset

eciklabilnost obstoječe ali uporabo povratnePET embalaže. V Nemčiji imajo na primer vsopodporo države, ki destimulira porabo nereciklabilneplastike.torej, kakšna je okoljska ustreznost izdelkovv pivovarni laško?Trend okoljsko ozaveščenih držav, za kar jepotrebna tudi politična volja, je po eni stranispodbujanje povratne embalaže. Naši kupciše vedno raje kupijo zavojček in ne zabojapiva, saj bolj cenijo funkcionalnost in priročnostin manj ekološki ter cenovni vidik.Avstrijci in Nemci so začeli uporabo zabojevs klastri, ki jih uporabljajo tudi v povratniembalaži. V Sloveniji bi na primer pri vodahlahko uvedli takso na nepovratno embalažo,kar je novi minister že napovedal in kasnejeumaknil, in sicer na način, ki ne bi obremenilproizvajalcev.pivovarna laško proda precej piva v povratniembalaži, vendar manj kot nekatere drugeevropske države. Zakaj?Povratne embalaže na pivskem segmentu jemanj kot 30 odstotkov. V zadnjih osmih letihje namreč ta delež precej upadel, in sicer odleta 2001 z dobrih 49 odstotkov na slabih 32odstotkov. Pred več leti smo začeli uporabovisokokakovostnega in večslojnega PET materiala,ki omogoča daljšo trajnost oziromamanjšo migracijo kisika iz okolja. Z ekonomskegavidika gledano se nam sicer najmanjsplača prodajati embalažo, ki je prodamonajveč, to je piva v aluminijasti embalaži. Nato sami tudi težko vplivamo, saj so dobaviteljimultinacionalke, ki jih je malo in so odvisneod trga aluminija.je v vaši panogi pomembno optimiranje embalažezaradi mikrobiološke varnosti?Kot živilsko podjetje smo zavezani k temu,da spoštujemo standarde, ki veljajo v živilskiindustriji. Letos smo dobili certifikat HACCP,ki zagotavlja mikrobiološko varnost živil.Nalaga veliko obveznosti, po drugi strani pavzpostavlja red in kontrolo nad proizvodnjoin spodbuja odgovorno ravnanje zaposlenihv proizvodnji. Se pa kljub temu lahko zgodi,da proizvod, ki gre sicer iz proizvodnje neoporečen,nato ni primerno skladiščen ali z njimne ravnajo pravilno, recimo gostinci s točenimpivom. Kar zadeva mikrobiološko varnost,lahko povem, da je pivo mikrobiološko manjobčutljivo kot voda z okusom, ki ima dodansladkor. Pri pivu se sicer poslužujemo postopkakratkotrajne pasterizacije, ki zagotavljamikrobiološko trajnost. Tudi membransketehnike omogočajo mikrobiološko stabilnost,predvsem pri vodi in zelo občutljivih proizvodih,kot je voda z okusi. Te ne prenesejo termičneobdelave in zahtevajo polnitev pod žeomenjenimi aseptičnimi pogoji. Običajno tudivsaka termična obdelava povzroči poslabšanjeokusa, je pa res, da se ljudje nekega okusanavadijo. Včasih je tehnološko pravilnejšetudi »slabše« za potrošnika.kdo so dobavitelji embalažnih materialovoziroma embalaže, za kakšno sokreatorstvose odločate? ali so dobavitelji pretežno zdomačega trga?Pretežni del embalaže nabavljamo pri slovenskihdobaviteljih. Dobavitelj stekla, s katerimdelamo še iz časa bivše Jugoslavije, je hrvaškopodjetje Vetropack Straža. Pločevinastoembalažo v glavnem nabavljamo pri multinacionalkah,kot so Rexam PLC, Can-packin drugi. Radenska na primer proizvaja PETpredforme, iz katerih proizvajamo plastenkein v petdesetih odstotkih zadostimo potrebamSkupine. Zamaške nabavljamo pri multinacionalkahin slovenskih podjetjih. Kronskezamaške za pivo na primer kupujemo pri trehdobaviteljih: enem slovenskem in dveh tujih.Folije so nabavljene izključno pri slovenskihdobaviteljih, prav tako kartonska pakirnaembalaža. Zabojnike bomo v prihodnje nabavljalipri hrvaškem dobavitelju, ki se je izkazalza cenovno najugodnejšega.kje vidite največ možnosti za izboljšavoembalaže?Potem ko smo iz klasične, evro stekleniceza pivo naredili preskok k steklenicam s podaljšanimvratom, smo na primer tudi priBandidosu začeli z uporabo kronskih, twistoff zamaškov, to je zamaškov z možnostjoročnega odpiranja. Možnosti so še odprtetako pri zamaških kot tudi pri stekleni embalaži.Na plastičnih steklenicah za pivo bomoza znanega kupca začeli z uporabo zamaškovring pull. Je pa res, da je pri stekleni embalažipotrebno upoštevati tudi tehnične danostipolnilnih linij in dimenzij. Tudi pri plastičniembalaži bi lahko storili še več. Pri Odi smonamenoma ostali pri klasičnem, kaskadnemstilu. V to blagovno znamko nismo vlagali,niti na področju etiketiranja. Korak naprej prietiketiranju smo naredili leta 2008 s postavitvijodveh novih linij piva. Z novo papirnatoetiketo smo opremili Laško Zlatorog, pri pivuLaško Club pa smo se raje odločili za tako imenovanono label look etiketiranje, z gravuroza premijski produkt. Nove možnosti so še pripakiranju. Za italijanskega kupca trenutno delamotrojno in šesterno pakiranje, kar zadevopodraži, poleg tega je embalaža nepovratna.kaj pa dizajn? kateri kriteriji so v ospredju,ko izbirate in oblikujete dizajn embalaže prinovih izdelkih? na katere funkcije prodajneembalaže ste najbolj pozorni?Zagotovo na funkcionalnost, všečnost izdelkaoziroma na komunikacijo izdelka s kupcem, kimora biti skladen s celostno podobo podjetja,in okoljsko primernost izdelka. V podjetju zasledujemopredvsem uporabno vrednost, ki joima izdelek za potrošnika, ob tem pa želimo,da čim več embalaže vrnemo v obtok.potrošniki smo pogosto nezadovoljni z nefunkcionalnostjoposameznih delov embalaže.se potrošniki pritožujejo ali bolj hvalijovaše embalažne rešitve?Reklamacij skoraj ni oziroma so v zelo omejenihkoličinah. Če do njih pride, jih resnoobravnavamo. Uporabniki so imeli sprvanekaj težav pri odpiranju twist off zamaškovna Bandidosu, tu in tam tudi pri kaki vodi.Lahko se namreč zgodi, da del sladkorja pridena notranji del pokrovčka in je odpiranje zatooteženo. »Športne« zamaške pri vodah smo vglavnem opustili.ali ideje za oblikovanje prihajajo iz hiše aliprepuščate oblikovanje dizajna zunanjimoblikovalskim agencijam?Osnovna ideja je največkrat naša. Po izdelaviosnutka razpišemo natečaj za agencije. Vnadaljevanju se potem odločimo za najboljšorešitev. Veliko navdiha dobimo tudi v tujini,vendar ne kopiramo. Kar zadeva oglaševanje,delamo v glavnem s slovenskimi agencijami.Pri projektu, ki ga pripravljamo, pa upamotudi na belgijsko podporo, kjer že imajo izkušnjena tem področju.Za embalažo ste bili tudi nagrajeni ...Za stekleno embalažo Laško Club smo za najboljšotujo embalažo na hrvaškem trgu dobilinagrado cropack za leto 2008. To je nekakšenoskar za embalažo, ki je za nas veliko priznanjein pomeni potrditev, da je steklenicaLaško Club najbolj atraktivna embalaža zapotrošnike.katera embalaža za pivo je med potrošnikinajbolj priljubljena in zakaj?To je povratna steklenica Laško Zlatorog, kise marsikomu že zdi izpeta. Kljub zunanjimspremembam embalaže vsebina ostaja tista,ki je tradicionalna in na katero smo ponosni.Poleg številnih mednarodnih priznanj smotudi na letošnjem ocenjevanju piva Mondselection 2010 za pivo Laško Zlatorog prejelizlato medaljo.kako je z ekonomičnostjo embalaže? kolikšendelež stroška predstavlja embalaža v ceniizdelka?Pri pivu predstavlja strošek pločevinasteembalaže dvakratno vrednost proizvedenegapiva, kar je veliko. Še večji delež predstavljadelež embalaže v ceni vode, saj je namrečvoda sama po sebi zelo poceni. V variabilnemdelu cene predstavlja embalaža minimalno50 odstotkov cene pri pivu in do 70 odstokovpri vodi. Proizvajalci danes tekmujemo v tem,kje čim ceneje nabaviti plastenko. Pri tem selahko pojavlja tudi veliko manipulacij. Porajase namreč vprašanje, ali je vse certificirano.Na trgu je poplava vod, tudi nizkocenovnih,nekakovostnih, ki niti proizvajalcu niti kupcune prinašajo ničesar. Ko primerjamo povratnooziroma nepovratno embalažo, pa gre zavelike razlike v ceni. Pri povratni embalaži jestrošek tako bistveno manjši in tudi okoljskomanj obremenilen.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/21EMBALAŽA 50 11maj may 2010

50 12STEkLo koTEMBALAŽni MATERiALbio proizvoda se neda prodajati v plastikijože volfandfoto arhiv Steklarne Hrastnikmaj may 2010 EMBALAŽAStroka za steklo pravi, da jematerial prihodnosti, čepravbolj poudarja vlogo steklav gradbeništvu, v gradnjisteklenih stavb. Zakaj? ne lezato, ker ima dobre tehničnelastnosti, pač pa tudi zaradidobrega razumevanja stekla zokoljem. in steklo kot embalažnimaterial? Andrej Božič, novisteklo kotembalažnimaterialpredsednik uprave SteklarneHrastnik, verjame v mnogeprednosti steklene embalaže.Če hočemo zeleno prihodnost,potem je steklo zares embalažnimaterial prihodnosti, poudarja.Je hrastniška steklarna dovoljizkoristila te priložnosti?Andrej Božič meni, da jih še ni,a jih mora.kateri globalni trendi v proizvodnji stekleneembalaže so v zadnjih letih najbolj vplivali naprogram in izbor artiklov steklarne Hrastnik?kateri vaši proizvodi so paradni?Trendi so podobni kot pri drugih embalažnihmaterialih. Racionalizacija in zahteva po višjikakovosti. Naročniki steklene embalaže želijozniževati težo artiklov predvsem zaradi nižjihstroškov transporta ter lažjega prenašanjaizdelkov za kupce. Dobavni roki se krajšajo.Trendi so še majhne serije in eko embalaža.Vemo, da je sicer steklo energetsko požrešnaembalaža, če govorimo o proizvodnji, toda kotproizvod ne obremenjuje okolja. Eko embalažaje prihodnost, zagotovo. Izdelkov višjega cenovnegarazreda se ne da prodajati v plastiki,še manj pa bio proizvodov. Kako je z našimiparadnimi proizvodi, največ pove podatek,kdo so naši kupci na svetovnem trgu. To soHeineken, Henessy group, vodka Trump,vodka Belvedere, vodka Roberto Cavalli indrugi. To so cenjene blagovne znamke insvetovno znane stranke. Ponuditi smo moraliceloten servis. Od začetnih črt na papirju,slik, kipcev, torej od načrtovanja in izdelaveAndrej Božičorodja do prototipov in serij. Včasih se moramos kupcem ujeti tudi pri najbolj norih idejah.Vse, tudi takšne, smo sposobni uresničiti.Nove in nove ideje velikokrat simbolizirajolokalne simbole, zgodovinske znamenitosti,to, kar želi naročnik. Na leto razvijemo okrog130 novih proizvodov. Naša enota PE Specialproizvaja specialno stekleno embalažo posebnihoblik, majhnih serij in skoraj izključnopo naročilu strank. Kot zanimivost informacija,Steklarna Hrastnik – Opal s partnerjempokriva 45 % nemškega trga na področjugradbeništva, pri tem mislim na razsvetljavovišjega cenovnega razreda. Je tudi dobaviteljvsem znani IKEI, in sicer v višjem cenovnemprogramu. S partnerjem RZB smo za področjeekskluzivne razsvetljave dobili Red DotAward.ali potemtakem steklarna ostane pri sedanjirazvojni usmeritvi steklene embalaže? Bostemorda proizvajali več embalaže s posebnimdizajnom, posebne barve, oblike?Naša usmeritev je še vedno belo/transparentnosteklo specialnih oblik. Seveda je možnost,da morda v prihodnosti proizvajamo

arvno steklo, vendar zaenkrat za trg, ki biga lahko pokrivali, ni rentabilno. Zavedamose prednosti stekla. To je material, ki ga jemogoče v celoti izkoristiti in neomejeno reciklirati,zato pričakujemo predpis, s katerim bidržava omejila plastiko. Profil našega podjetjaje jasen. Mi smo najbolj fleksibilna steklarna.Žal nas to preveč stane. Imamo daleč najboljtransparentno in čisto barvo, ki pa ji ne postavimoprave cene. Proizvajamo super referenčneizdelke, ki pa nas še vedno preveč stanejo.Kupec res vedno dobi želeno, toda izmet vproizvodnji je prevelik. Naš kratkoročni izzivje, če hočemo doseči boljše poslovne rezultate,dvig inovativnosti in kreacija lastne blagovneznamke.ali vaši naročniki od vas pričakujejo, da slediterazvojnim trendom na področju dizajnain ga prilagajate celostni podobi embalaženaročnika?Steklarna s tehnologijo sledi razvojnim trendomv oblikovanju embalažnega stekla, ne sodelujepa v celostni podobi izdelka. To je stvarkupca. V bodoče bomo sodelovali z različnimioblikovalci, nekaj pogovorov že poteka. Nemoremo biti samo sledilci, trende moramosoustvarjati.Želje kupca morate upoštevati. v kolikšnimeri je pri naročnikih prisotna trajnostnamiselnost, ko gre za embalažo?Z naročnikom aktivno sodelujemo v celotnempostopku razvoja in kreiranja izdelka. Kotsem povedal, naročniku želimo dati popolnservis. Da smo to dosegli, smo se morali zelohitro razvijati na vseh področjih in velikovlagati, vendar to ni dovolj. Okrepiti moramopredvsem oblikovalski tim, zlasti z zunanjimisodelavci.trajnostne okoljske usmeritve od proizvajalcevembalaže zahtevajo nižanje gramatur,manj materiala, cenejšo logistiko, manj odpadneembalaže. kako sledite tem trendom?V specialni embalaži ta trend ni izrazit, akadar naročnik to zahteva, mu sledimo. Krizazahteva racionalizacijo, nižje stroške. Hkratimoramo ohranjati in še izboljševati kakovost.koliko steklene embalaže letno izdelate?kateri so vaši najpomembnejši trgi?V PE Special izdelamo približno 25.500 tonspecialnih steklenic letno. Največ izvažamo,okrog 95 % proizvodnje, v države EU.pred leti je steklarna Hrastnik jasno izrazilaposlovno ambicijo, da bi sama predelovalastekleno odpadno embalažo. do napovedanihinvesticij kasneje ni prišlo. kakšna je sedajposlovna usmeritev steklarne Hrastnik? ševedno vidite reciklažo stekla kot poslovnopriložnost?Ne, te opcije nismo izkoristili zaradi možnostiogrožanja našega glavnega atributa, čistegastekla. Naše steklo je resnično vrhunskekvalitete in smo nanj upravičeno ponosni.Kakovost in čistost stekla predstavljata našinajmočnejši konkurenčni prednosti. Da julahko zagotavljamo, imamo urejen procesnabave in kontrole surovin ter izdelkov.Osnovna surovina, kremenčev pesek, izhajaiz najboljših evropskih virov.na trgu embalaže predvsem proizvajalci pijačopozarjajo, da je plastika pri potrošnikih boljpriljubljena kot steklo, vendar nekateri kljubvsemu poskušajo dajati prednost steklu.kako se vam to pozna pri naročilih?V specialni embalaži ta trend ni tako očitenkot v masovni proizvodnji. V branži žganihpijač, olivnih olj in kvalitetnejših pijač plastikani toliko prisotna ali je sploh ni. Steklokot material ima posebno vrednost in ugled,tudi drugačno estetsko ugodje nudi. Trdnoverjamem, da je steklo ogromen potencialter material prihodnosti. Ne le kot ekološkočista tvarina, ki jo je mogoče v celoti reciklirati,ustreza tudi strogim normam živilske indrugih industrij ter zagotavlja in identificirakvaliteto končnega izdelka. Eko prihodnostnapoveduje rast uporabe stekla kot embalažnegamateriala. To že zdaj ve živilska industrija,tudi proizvajalci pijač. Ne pozabite,Steklarna Hrastnik ima certifikat HACCP zaembalažno steklo.okoljski minister je tudi steklarni Hrastnikzažugal zaradi počasnosti pri pridobitvi okoljevarstvenegadovoljenja. Zakaj?Steklarna Hrastnik je svoje obveznosti s tem vzvezi izpolnila v zakonsko predpisanem roku.Zavedamo se, da s svojim obstojem vplivamona okolje, zato s stalnimi vlaganji in uporabonajboljših tehnologij skrbimo, da smo do okoljaprijazno podjetje. Vsega se ne da nareditičez noč. Steklarna Hrastnik ima proizvodnjosteklenih izdelkov na dveh različnih lokacijah.Nova lokacija, v kateri izdelujemo tehnološkozahtevne izdelke za embalažo, obratujeod leta 2005. Ta objekt je bil zgrajen v skladuz vsemi novimi predpisi in najboljšo razpoložljivotehnološko opremo. Samo za čistilnenaprave v tem objektu smo investirali dobra 2milijona evrov, vrednost celotne investicije jeznašala 30 milijonov evrov. Tovarna na tej lokacijiobratuje z okoljskim dovoljenjem IPPC.toda stara tovarna ga še nima.Za staro tovarno je bila oddana vloga za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja oktobra2006, v zakonsko predpisanem roku, enakokot za novo tovarno. Vloga je še v postopkuobdelave, vendar pričakujemo odgovor s straniARSO v maju oziroma najkasneje v juniju2010. Kljub temu tudi v prihodnjih nekaj letihnačrtujemo investicije, s katerimi bomo šedodatno izboljšali tako delovno kot zunanjeokolje.v čem je in v čem steklarna Hrastnik ni zelenopodjetje? na kaj pomislite ob pojmuzelena slovenija?Želimo biti zeleno podjetje – to je našausmeritev. Slovenija se je odločila za boljzahtevne okoljske standarde kot preostalaEU, ampak takšne je država sprejela in mi sepač bolj trudimo. S stalnim izboljševanjem ininvesticijami smo se zavezali k izpolnjevanjuteh standardov tako v preteklosti kot tudi vprihodnje. Toda naš produkt, steklo, je okoljskočisto, prijazno. Ali ni to v resnici zelenaproizvodnja?glass as packagingMaterialBio ProductsCannot BeSold in PlasticPackagingProfessionals say that glass is thematerial of the future, even though thismostly reiterates the importance of glass inconstruction, specifically in the constructionof glass buildings. Why? Not only becauseof its good technical characteristics butalso because of its good harmonising withthe environment. But what about glass aspackaging material? Andrej Božič, the newboard chairman of the Steklarna Hrastnikglass factory, believes glass packaging tohave numerous advantages. If we want tobe green, glass truly is the packaging materialof the future he says. Has the Hrastnikglass factory utilised these opportunities?According to Andrej Božič, not yet but itneeds to.Will the glass factory keep its current developmentaldirection for glass packaging?Will you begin to produce more packagingwith a special design, colour or shape?Our direction is still white/transparent glassin special shapes. There is, of course, the possibilitythat we might manufacture stainedglass in the future but so far, this is not profitablefor the market that we would be able tocover. We are aware of the future of glass. Thisis a material that can be utilised in full withlimitless recycling possibilities. This is whywe are expecting a decree from the state thatwould limit plastic. Our company’s profile isclear. We are the most flexible glass factory.Unfortunately, this costs us too much. Wehave by far the most transparent and clearcolour, but we do not set the correct pricehowever. We manufacture the best referenceproducts, but they still cost us too much.It is true that the buyer always gets what hewants, but there are too many rejects in themanufacturing process. If we wish to achievebetter results, our short-term challenge is toraise the level of innovativeness and to createour own brand.EMBALAŽA 50 13maj may 2010

Promocija

foto: Shutterstockindustrija lepote predstavljanajvišjo tržno vrednost medglavnimi odjemalci embalaže.nič čudnega. Tu je pomembenvidez, produkti so zeloraznovrstni, zahtevana zaščitavisoka, povrhu vsega pa soše druge zahteve, na primerspecifična porazdelitev vsebinev embalaži. Lisa Goodwin,soustanoviteljica podjetjaYing&Yang design, in Mariaviegas, direktorica marketingaza parfumske in kozmetičnedejavnosti pri Alcan PackagingBeauty, sta za revijo PackagingEurope spregovorili oembalažnih trendih v industrijilepote.trgparfumovin lepoteTREndi PRi EMBALAŽiv indUSTRiJi LEPoTEZa samozavestin hrepenenjeBistvo je v detajlihLisa Goodwin: Pakiranje luksuznih predmetovima pomembno vlogo, ki je drugačna oddrugih vrst pakiranja. Ne gre le za transportposamezne vrste blaga, saj mora embalažaposredovati izdelek na spektakularen način.Pri pakiranju razkošnih predmetov je bistvo vdetajlih. Izdelava mora biti visoko strokovnaoziroma zahtevna, hkrati pa mora že videzupravičevati višjo ceno izdelka. Tako uporabljamodetajle in teksture, ki dajejo dodatnostopnjo 'posebnosti', s katerimi nagovorimovse potrošnikove čute.Pri pakiranju luksuznih predmetov greveč kot le za predstavitev izdelka, gre zaobčutek, za vzbujanje vseh čutov. Embalažamora pri potrošniku vzpodbuditi samozavestin hrepenenje. Njegova izkušnja z embalažoluksuznega predmeta mora biti močna, takoemocionalno kot časovno, hkrati pa se morananašati na več čutov.Celovita izkušnjapotrošnikaNajprej mora potrošnik doživeti izkušnjoodvijanja oziroma odpiranja embalaže, kise mora nadaljevati z izkušnjo samega izdelka.Večina luksuznih izdelkov ima glede pakiranjadoločena vizualna pravila, ki zajemajodizajn celotne družine embalaže: od embalažeizdelka do nosilnih vrečk, trgovinskih izložb,ovijalnega papirja … Vsaka embalaža je opremljenaše s podpisom (npr: Luis Vuitton z LVin Veuve Clicqot Orange).Ena izmed izrazitih lastnosti našega trga je,da se kozmetika in parfumi pogosto kupujejokot darilo, zato je sekundarna embalažapogosto oblikovana temu primerno. Obstajatemeljna razlika med zahtevami kozmetikein finimi parfumi. Pri obeh gre za videz, leda je pri kozmetiki embalaža oblikovna boljz vidika formata samega izdelka in glede napotrošnikovo uporabo (kot je na primer torbaza dekleta). Pri dišavah gre samo za videzembalaže – 'poglejte me!'. Zato ima lahko hvalisav,kontroverzen videz, ki je seveda prijetenza pogled. Sam izdelek v embalaži pa presegavidez in komunikacijo.Druga zgodba je prijaznost uporabe. Priembalaži dišave to ni nujni pogoj, medtemko mora biti v kozmetiki embalaža bolj funkcionalnain usmerjena k uporabnosti.Hitra rastkozmetikeza moškeTrendi na trgu se v kategoriji parfumov inkozmetike rahlo razlikujejo. Embalaže zaparfume so odvisne bolj od načina življenja, solahko bolj provokativne, kontroverzne, izdelane(Baz Luhrmann, Calvin Klein, Guerlainidr.). Kozmetika pa je lahko bolj usmerjenav zabavo, če trendi to narekujejo, in lahkodoseže tudi mlajše uporabnike (na primerBourjois in Too Faced). Zadnje čase opažamohiter vzpon kozmetičnega trga za moške, sajso tudi moški na tem področju začeli bolj skrbetizase. To zahteva moški pristop, kar vodipodročje kozmetike v nove smeri.inovacija jegonilna silaMaria Viegas, direktoricamarketinga za parfumskein kozmetične dejavnosti, AlcanPackaging Beauty: Trenutno dinamikotrga lahko opišem z besedo'inovacija'. Zaradi ekonomskihtežav, ki vplivajo na bolj ali manj vsapodročja, ostaja inovacija gonilnasila. Kar je zanimivo za analizo, pa jeorientacija, ki jo inovacija prinaša.Po mojem mnenju prinaša nekajbolj subtilnega, bolj učinkovitegain bolj ustvarjalnega. Vodi nask temu, da razmišljamo zunajokvirov znanega in raziskujemorazlične kote tega področja. Če pogledamona trg za make-up in negokože, so blagovne znamke s svojimiformulami storile čudeže. Začeli sose zavedati, da sam izdelek ni vse.Nanašalci ali aplikatorji so postali gonilorazlikovanja. Nanašalci pomagajopotrošniku, da iz formule izdelka dobinajboljše učinke. Zadnje pridobitve na tempodročju pri maskarah, lip-glossih in celo prikompaktnih proizvodih so postali dobri simbolitega trenda.EMBALAŽA 50 15maj may 2010

50 16maj may 2010 EMBALAŽAnovo PoLnJEnJEEMBALAŽEluksuz – da, hkratipa še eko varčevanje!kako ohraniti glamurozenobčutek izdelka, hkrati panovo polnjenjeembalažeomogočiti okoljske in finančneprihranke, je bil glavni izzivnovega koncepta embalažeTwistub. nova embalaža jesestavljena iz dveh delov: izrazdeljevalca in polnilnegavložka (Twispack).vrtenje temelja lončka omogočaapliciranje natančne količinekreme, ki prihaja skozi majhnoodprtino na vrhu polnila.ko je embalaža prazna, selahko Twispack zamenja inse razdeljevalec še naprejuporablja. S tem se izboljšujeekološki odtis embalaže.Finančni inokoljski prihrankiKer je količine materiala, ki se uporablja zaizdelavo Twispacka, veliko manj kot prilončkih za enkratno uporabo, se s ponovnouporabo polnila prihrani pri plastiki. Po mnenjupodjetja se v razdobju 1-2 leti lahko prihranido 50 odstotkov materiala, v razdobju3-4 let pa celo do 75 odstotkov.Poleg okoljskih koristi – polnilo se da tudireciklirati – manjša poraba materialaproizvajalcem omogoča finančne prihranke.Cena proizvodnje polnila, ki omogoča ponovnopolnjenje, je 1 : 7 v primerjavi z embalažoza enkratno uporabo.Twistub embalaža lahko pomaga zmanjšationesnaženost samega izdelka, saj uporabnikiv izdelek ne sežejo s svojimi prsti. Podjetjemeni, da bi lahko ta embalaža, skupaj z zmanjšanoizpostavljenostjo zraku, omogočala tudipotencialno zmanjšanje števila konzervansovpri samem oblikovanju embalaže.Spodbuda klojalnostiKoncept ponovnega polnjenja lahko pomembnoprispeva moči blagovne znamke,saj promovira uporabnikovo lojalnost.foto: Shutterstock

Big enough to dare, small enough to care.Promocija

maj may 2010 OKOLJE 50 18oBRAZavtomatsko sortiranje odpadkovz infrardečimi senzorjisebastijan kopušarv podjetju Riko Ekos iz MalegaLoga pri Loškem Potoku sikruh služijo (tudi) z odpadki.So namreč ponudniki sodobneopreme za obdelavo odpadkov.nastali so iz nekdanjega RikoHoldinga, ki je razpadel kmalupo osamosvojitvi. Ekos je bileden od tozdov, oče sedanjegadirektorja Aleša knavsa paje takrat zmogel dovolj vizijein poguma, da je ob stečajuprevzel podjetje in nadaljevals proizvodnjo in razvojemekološkega programa. Ta hip soosrednji del njihove proizvodnjesistemi za celovite rešitve priravnanju z odpadki, bodisiobraZza ločeno zbrane frakcije, zakomunalne odpadke ali zaindustrijske odpadke.Res, tu so doma mojstri za odpadke. AlešKnavs pri 33 letih vodi največje podjetje vobčini Loški Potok – Hrib, ki hkrati zaposlujenajveč ljudi v kraju in okolici. Po izobrazbi jeekonomist, diplomiral je z nalogo o upravljanjus tečajnim tveganjem v Sloveniji. Najprejse je ukvarjal s financami, še pred devetimileti je denimo tekmoval v rokovanju s fiktivnimidelniškimi portfelji na študentski borzi.ato smo se morali odločiti, kako naprej"Ns podjetjem. Ali še naprej vlagati inširiti ali pa zmanjšati proizvodnjo,“ pravi opreobratu v svojem življenju. Z bratom, ki jepo izobrazbi strojnik, sta se odločila za prvomožnost in svojo energijo posvetila razvojuin rasti podjetja. Zagotavlja, da mu do sedaj nibilo nikoli žal.nizozemskaspodbudaNjihov ekološki program je nastal kotposledica sodelovanja s podjetji nanizozemskem trgu, kjer ima zbiranje in recikliranjeodpadkov že kar dolgo tradicijo. RikoEkos je za nizozemskega partnerja izdelovalposamezne strojne sklope. Ob uvajanju sodobnejšegaravnanja z odpadki v Slovenijise je tudi pri nas pojavilo povpraševanje potakšnih strojih, z njimi se je razvijalo tudipodjetje v Malem Logu. „Sedaj smo sposobnisami celovito vlagati v razvoj ter izvesti različneprojekte, za ročno sortiranje, za mehanskosortiranje ali pa za predelavo v gorivo,“ pojasnjujeAleš Knavs delo podjetja, ki je skupaj zzunanjimi partnerji oblikovalo svojo razvojnoskupino.Po njegovih besedah je Riko Ekos, ki delaod leta 1993, relativno majhno podjetje,kar mu omogoča, da so prilagodljivi in selahko hitreje odzivajo na razmere na trgu inprisluhnejo potrebam kupcev. „Trenutno sona tržišču nekoliko neobičajne razmere, sajso cene starega papirja precej zrasle. Vzrok jepomanjkanje celuloze, kar nekateri povezujejoz nedavnim potresom v Čilu. V tej državije namreč ogromno podjetje za proizvodnjoceluloze. Ti sunki na trgu so tako nenadni infoto: arhiv Riko EkosAleš knavs

nepredvidljivi, da jih večja podjetja ne uspejoobvladovati. Tako je papir postal najbolj donosnasurovina, kar je prvič v recimo zadnjihdvajsetih letih, ko je bila na prvem mestuponavadi plastika,“ razlaga zadnji pretres nasvetovnem tržišču.Po njegovih besedah so se lani soočali stako nizkimi cenami sekundarnih surovin,da se ni izplačalo obdelovati odpadkovin je predelovalna dejavnost skoraj povsemCenejše so batne hidravlične stiskalnice, kizamrla. Z zadnjo rastjo cen nafte se povečujejotudi cene, tako da oživlja tudi ta dejavnost.imajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejov razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjšajoza petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, sePrednost Rika Ekos v primerjavi s podjetjina zahodu ali severu Evrope so tudi še vednozanje odločajo predvsem komunalna podjetja,nižji stroški dela. Aleš Knavs hkrati ugotavlja,v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v različnihvelikostih in z različnimi volumni za-da je po drugi strani konkurenca na jugovzhoduEvrope tehnološko še dokaj okrnjena, sajbojnikov. Manjši kovinski zabojniki v velikostine zmorejo ponuditi celovitih rešitev in boljpet, sedem in devet kubičnih metrov so primerniza odvoze s samonakladalci, večji, ime-kompleksnih sistemov za obdelavo odpadkov.novani abrol zabojniki v velikosti od dvajsetdo štirideset kubičnih metrov, pa za prevozes Slovenija posebnimi vozili, posebej rabi prirejenimi čas zanje.Vnekoliko bolj brezbrižni do odpadkov, velikoljudi je uporabljalo divja, nelegalna odlagališča.„Zato tudi imamo takšno okolje in sopotrebne čistilne akcije,“ pravi Aleš Knavs. Zvelikim veseljem se je udeležil vseslovenskečistilne akcije.Stiskalnicecentri še niso povsem zaživeli. Trenutnoimamo na področju mešanih komunalnihodpadkov le center v Celju, kjer so sposobniodpadke obdelati v skladu z evropskimi direktivami.Vsi ostali imajo samo sisteme zaločeno zbrane odpadke ali še vedno vse odlagajona deponije.“Podjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za banemsistemu. Proporcionalna hidravlika omogočapopoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju,tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupneOKOLJE 50 19Hkrati ugotavlja, da se tudi odnos dookolja vidno izboljšuje. „Dejansko smo vEOL-43-april-April-09 Sloveniji še v fazi učenja, poleg tega regijski Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/22Komunalni odpadki 29Promocija»Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol imajovsa Sloveniji večja komunalna intenzivno podjetja ustanavljamo in tudi mnoga centrezasebna ravnanje podjetja z odpadki, po Sloveniji. zato Ta je vozila največdrugaprevažajo investicij abrol na področju zabojnike ravnanja s prostornino z mešanimi od 20do odpadki. 40 kubičnih Ob tem metrov, opozarja, ki jih izdeluje da imamo tudi v naše našipodjetje,« državi težave je dejal s premajhnimi Jože Ogrizek količinami in še pojasnil, ločenoso zbranih prav v odpadkov, podjetju Eko zato line so trade centri pri premajh-večjihdabatnih za avtomatizirano stiskalnicah, ki proizvodnjo. stojijo na določenem „Za našemestu, podjetje dodali bi bilo še ustanavljanje en element - veliko zapiralo. majhnih Odprtina,središč skozi sicer katero bolj donosno, na zadnjih vratih posameznega potisnibat uporabnika potiska vsebino pa to stisnjenih pomeni višje odpadkov položnice,“ v zabojnik,opozarja se prvi namreč mož v podjetja trenutku, Riko Ekos. računalnikzazna,Rda je zabojnik poln, avtomatsko in s pomočjohidravličnega cilindra zapre. Potisni batavnanje z odpadki se v Sloveniji zelo razlikujeod občine do občine, predvsem pase ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnihje odvisno od izvajalca javne službe, poudarjaspon odklopi od stiskalnice in odpelje k prevzemnikusekundarnih surovin ali na deponi-sogovornik. Ob tem ugotavlja, da ločeno zbiranjeodpadkov pomeni precej višje stroške.jo, preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici.Potrebno je imeti veliko različnih zabojnikov,»Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpadkepa so vijačne ali polžne stiskalnice nemške-posebna vozila, zahtevna je tudi logistika pobiranja.„Možna bi bila poenostavitev, da biga proizvajalca, s katerim sodelujemo že pet letvso embalažo zbirali v enem zabojniku, kotin zanj proizvajamo določene komponente. Zato počno recimo v Nemčiji. Tako zbrano embalažolahko nato ločujemo na posebni linijito podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojnikovter prodajalci, monterji in serviserji njihovihstiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki vo-za sortiranje, zaradi večje količine zbranihodpadkov pa bi bil strošek zbiranja nižji, kotlumen odpadkov zmanjšajo tudi do desetkratje sedaj,“ vidi rešitev za racionalnejše delo priin so tudi dražje od hidravličnih, povedal JožeOgrizek.zbiranju odpadkov.Vijačne stiskalnice so primerne zaUstiskanje smeritev smeti, v papirja, ločeno zbiranje kartona, odpadkov lesenih palet, pomeni,embalaže da moramo ter pet embalaže na njihovem plastenk izvoru inlesneovijalne ločiti čim folije. več posameznih V Sloveniji so frakcij. jih v razmeroma To zahtevakratkem okoljsko času kulturo montirali in ozaveščenost že več kot 130. državljanov, Z njimiso ki se morajo oskrbela biti vsa pripravljeni večja slovenska nekaj podjetja, več energije polegvložiti Mercatorja v zbiranje tudi in obe odlaganje tuji trgovski odpadkov. verigi HoferSloveniji in Lidl. na S žalost pomočjo še nismo take vijačne dosegli stiskalnice te ravni,“„Vlahko meni v Knavs. 32 kubičnih „Za mlade metrov lahko velikem rečem, zabojniku da jimodpeljejo v šoli že 9 dajejo ton stisnjenega potrebno kartona znanje, ali privzgojili papirja,zabojnik so jim zavest, lahko napolnijo da je treba s 6 ločevati. tonami Starejše lesenihpalet generacije ali 5,7 imamo tonami ovijalne več težav, folije saj oziroma je pred dvajsetimiali leti z 10 le tonami malokdo ostalih vedel odpadkov. za ločevanje inplastenk»Naše reciklažo.“ podjetje ponuja komunalnim podjetjempo RSloveniji tudi sestavne dele za prekladalnepostaje,azlikakijesoopaznavmesnitudičlenimedmedpodeželjemporabnikiin urejenimiin mestom.deponijamiNa vasiodpadkov,«so bili dolgoje očasaponudbipodjetja Eko line trade še povedal JožeOgrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravnotemu, da se stroški prevoza odpadkov na deponijezmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Kozpromocijamaj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 20PRo EURoPEstrogi okoljski standardi solahko konkurenčna prednostbojan stojanovićJoachim Quoden, generalnidirektor organizacije PRoEURoPE, krovne organizacije33 evropskih shem (vključenaje tudi kanada) za zbiranjeodpadne embalaže, je pravnik,ki se z odpadno embalažoukvarja že več kot 20 let.Je eden največjih evropskihpoznavalcev problematikezbiranja in obdelave odpadneembalaže ter povratnihkavcijskih sistemov. Preden jepostal direktor PRo EURoPE, jeveč kot 10 let delal v nemškempodjetju dSd GmbH, ki upravljaeno najbolj prepoznanihblagovnih znamk – Zeleno piko(der Grüne Punkt). izkušnje spodročja embalaže si je nabiraltudi na nemškem ministrstvuza okolje. Leta 2001 je postalgeneralni sekretar PRoEURoPE. Aprila 2005 je bilimenovan za direktorja operacijPRo EURoPE, julija 2006 pa jeprevzel tudi mesto generalnegadirektorja. od leta 1995 delakot neodvisni pravni svetovalec,specializiran za mednarodneblagovne znamke in zakon oodgovornosti proizvajalcev.v Sloveniji se je na povabiloSlopaka udeležil prve podelitvenagrad podjetjem, ki so sepotegovala za nagrado Eko ToP.pro eUropefoto: arhiv Bobopro europe je organizacija, ki koordinirasheme za zbiranje odpadne embalaže v 33državah. ali vse sheme sledijo isti implementacijskipolitiki ali je videti odstopanjain različne pristope pri zbiranju odpadneembalaže?Da in ne. Evropska direktiva o odpadni embalažije t. i. framework direktiva, ki postavljale okvir in cilje, medtem pa državam članicamprepušča veliko svobode odločanja glede načina,kako cilje doseči. Bistveno je dejstvo,da države članice na koncu dosežejo kvote,ki jih je EU določila za področje zbiranja inpredelave embalaže (zbrati 60 % odpadneplastične embalaže dane na trg in predelati22,5 % odpadne plastične embalaže, op. p.).Tako na koncu pridemo do 33 različnih implementacijskihpristopov. Toda kljub vsemuse je velika večina držav članic odločila zasistem odgovornosti proizvajalcev (producerresponsibility), v katerem so za organiziranjezbiranja odpadne embalaže odgovorna tistapodjetja, ki embalažo uporabljajo ali distribuirajopakirane proizvode potrošnikom. Takobomo na koncu v različnih državah videli zelopodobne sisteme, saj vsak sistem potrebujezabojnik pred stanovanjskimi enotami, kinam omogoča zbiranje odpadne embalaže.Vprašanje je vedno, kaj je zadaj in kako je sistemimplementiran. S stališča potrošnika paso si vsi sistemi zelo podobni.toda v nekaterih državah, ki so tudi članicepro europe, za zbiranje odpadne embalažeJoachim Quodenorganizirajo dve ali celo več shem, kar povzročapojavljanje konkurence med shemami.je to pozitiven ali negativen trend?Najprej moramo razločevati med komunalno(gospodinjstva) in nekomunalno (industrijska)embalažo. Na področju nekomunalneembalaže, kjer so na pogajanjih močni partnerji,je kar dobro, da obstaja konkurenca,saj je s tem sistem bolj učinkovit. Na področjukomunalne embalaže pa dvomim, da jekonkurenca pozitiven faktor, saj do sedaj šev nobeni državi nisem videl dobre rešitve.Zbiranje komunalne embalaže je precej drago.Če želiš tekmovati na tem področju, morašprav tako uporabljati standardni zabojnik inzagotoviti pobiranje odpadkov. Pri katerihstroških si potem lahko konkurenčen, če največjistrošek v ravnanju z odpadno komunalnoembalažo predstavlja prav proces zbiranja?Ena od posledic, ki se je zgodila v Nemčiji, koje le-ta prešla iz monopolnega v konkurenčnisistem na področju komunalne embalaže, jebila ustavitev vseh komunikacijskih aktivnosti,namenjenih potrošnikom. Prenehalo seje izobraževanje otrok in sheme so prenehaledelati na preprečevanju nastajanja odpadkov.Razlog je v tem, da konkurenčni sistemi nestremijo k manjšim količinam odpadne embalaže,ampak je želijo čim več, saj to pomeni večdenarja in večje dobičke. Zato sem mnenja, dakonkurenčni sistemi niso skladni s cilji EU ozmanjšanju količine odpadkov in izboljševanjuosveščenosti.

dogovorjenekvote o reciklažimaterialov sokompromisali je po vašem mnenju cilj, da do leta 2020recikliramo 22,5 % vse plastične embalaže,dovolj ambiciozen? Če ga primerjamo s ciljemza recikliranje steklene in papirnate embalaže,in sicer 60 % materialov, ki jih vidimo načrnih odlagališčih veliko manj, se zdi cilj 22,5% za plastiko dokaj nizek, še posebno če upoštevamookoljski odtis plastične embalaže indejstvo, da je večina embalaže narejena praviz plastike?Prvo dejstvo, ki ga moramo upoštevati je, daso vse postavljene kvote rezultat kompromisa,zato ne smemo iskati nobenega znanstvenegarazloga, ki bi bil v ozadju teh odločitev. Nakoncu pogajanj o novi direktivi se je vnel bojmed Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom,ali sprejeti na področju odpadne plastičneembalaže cilj 25 ali 20 %. Po celi noči pogajanjso prišli do kompromisa – 22,5 %. Drugodejstvo, ki ga moramo upoštevati, pa je, da jeplastika dokaj nov material. Če jo primerjamos steklom, papirjem ali kovino, ki jih uporabljamože več kot 100 let, lahko sklepamo, da smoza te materiale že razvili učinkovite rešitverecikliranja in ponovne uporabe. Plastika paje še na poti, na dobri poti, a še vedno na poti,zato mislim, da je pošteno dati temu materialumalce več časa, čeprav to ne sme trajati večno.pro europe je krovna organizacija 33 nacionalnihshem za zbiranje odpadne embalaže,toda še vedno lahko vidimo velike razlike medrezultati in uspešnostjo posameznih držav.kako to, da nekatere države, še posebej vskandinaviji in Beneluksu, dosegajo takodobre rezultate na področju zbiranja in recikliranja,medtem ko ostale zaostajajo? kaj ločite države in njihove sisteme od tistih ne takouspešnih?Za države, kot so Nemčija, skandinavske državeali države Beneluksa, moramo vedeti,da se je ločeno zbiranje pri njih začelo že v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja. Najprej soločeno zbirali papir. V teh državah torej že 40let obstaja praksa ločenega zbiranja ene vrsteodpadkov, zato je bilo za te države dokaj preprostorazširiti sistem ločenega zbiranja tudina druge materiale. V državah južne Evrope,kot so Portugalska, Španija ali Italija, so ljudjenavajeni, da svoje odpadke vsak dan preprostoodvržejo pred svoja vrata in da jih bo nekdo vvsakem primeru pobral in odpeljal. Za njih jetorej sprememba obnašanja veliko težja kot zaljudi v severnih državah. Zaradi tega je logično,da nekatere države potrebujejo več časa, saj jepri ločenem zbiranju odpadkov glavna težava vmentaliteti ljudi in ne v sistemu kot takem.foto osebni arhivPotrebujemodobre in sodobnesežigalnicehousehold packaging:(odpadna) embalaža, ki nastaja vgospodinjstvih (je del odpadneembalaže, ki ni komunalni odpadek)municipal waste packaging:odpadna embalaža, ki je komunalniodpadekcomercial packaging: odpadnaembalaža, ki ni komunalni odpadekobrati za recikliranje igrajo veliko vlogo vučinkovitem recikliranju različnih odpadkov.katere države imajo najboljše obrate in boljše stopnje recikliranja. katere frakcijenaj-odpadkov predstavljajo največje težave zate obrate in katere so dobre prakse na tempodročju, ki bi jih lahko izpostavili?V več državah boste našli visokokakovostnareciklažna podjetja, tako v Španiji in Italijikot tudi v Nemčiji. Z novimi projekti so pričelitudi v Veliki Britaniji. Tehnologija je torejtu, dostopna vsem, postavlja pa se vprašanjeekonomike oziroma smiselnosti posameznihprojektov. Seveda so v zadnjih petih letihvelik problem za evropske predelovalce predstavljalikonkurenti iz Azije, kjer je velikopovpraševanje po sekundarnih surovinah inkjer za odpadke plačujejo več kot evropskapodjetja. V tem času je veliko evropskih predelovalcevbankrotiralo, saj niso mogli pridobitizadostnih količin materialov. Vzdrževanjezdravega razmerja domače predelave in izvozater ne preveliko zanašanje na Kitajsko jezato ena ključnih nalog članov PRO EUROPEin Evropske komisije. Kot smo videli v letu2008 in 2009, če Kitajska zapre svoj trg inustavi povpraševanje, nastane v Evropi velikproblem, saj ne vemo, kaj storiti z vsem temmaterialom. Zato moramo zagotoviti ravnotežjemed konkurenco na predelovalnem trguin da bomo lahko Evropejci za svoje odpadkeposkrbeli v vsakem primeru.v sloveniji trenutno gradimo drugo sežigalnicoodpadkov. kakšno je stališče proeurope do sežiga odpadkov kot ene odmetod ravnanja z odpadki? ali priporočatetermično obdelavo za določene frakcijeodpadkov?Vse raziskave kažejo, da je termična obdelavaodpadkov z energijsko izrabo veliko boljša opcijakot odlaganja odpadkov na odlagališče. Nadrugi strani pa je recikliranje 80–90-odstotnoboljša metoda kot termična obdelava, vendarje včasih tudi bolj drago. Vedno moramo iskatiravnotežje. Toda na koncu je to še vedno odločitevposamezne vlade. V vsakem primerupotrebujemo dobre in sodobne sežigalnice.Na trgu že obstajajo sežigalnice, ki lahko zagorivo uporabljajo določene plastične frakcijein imajo zelo visoke energijske izkoristke, sčimer delamo dobro tako za okolje kot tudi zaekonomijo.glas gospodarstva postaja vse glasnejši inpoudarja, da prestroga pravila, regulativein standardi, ki jih postavljajo institucije eu,slabijo konkurenčnost gospodarstva eu.podjetniki pravijo, da njihovi konkurenti izobeh amerik in azije niso zavezani k takostrogim okoljskim pravilom in imajo zaraditega nepošteno konkurenčno prednost nasvetovnem trgu.Tega pogleda ne delim z njimi. Če bi se naprimer Evropska komisija jutri odločila, dabo kvote dvignila na 90 %, bi to predstavljalores veliko obremenitev gospodarstva.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/23pro europeStrict EnvironmentalStandards canbe a CompetitiveAdvantagePRO EUROPE is the umbrella organisationcoordinating schemes for packagingwaste recovery in 33 countries. Do allthe schemes follow the same implementationpolicy or are there any deviations anddifferent approaches in their packagingwaste recovery?Yes and no. The European packaging wastedirective is a so-called framework directive,only setting the framework and the targets whileallowing the Member States a lot of freedom indetermining the way to achieve them. It is importantfor Member States to achieve the quotasdetermined by the EU for recovering and recyclingpackaging (to recover 60% of plastic packagingwaste that was put on the market and to recycle22.5% of plastic packaging waste). In this way,we are left with 33 different implementation approaches.Nevertheless, the majority of MemberStates have decided on the producer responsibilitysystem, in which the responsibility for organisingthe recovery of packaging waste lies with thecompanies that use the packaging or distributepackaged products to consumers. In this way, thefinal result will be similar systems in differentcountries, as each system requires a container infront of residential units enabling the recovery ofpackaging waste. There is always the question ofwhat is in the background and how the system isimplemented though. From the viewpoint of theconsumer, all the systems are very much alike.OKOLJE 50 21maj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 22inŠPEkCiJE in okoLJEran v okolju vse več,inšpektorjev premalojože volfandŠtevilke o inšpekcijskihpregledih v okolju v letu2009 so presenetljive, saj jena inšpektorat za okolje vpreteklosti letelo precej kritik,češ da ni dovolj učinkovit instrog. inšpektorji ugotavljajo,da jih je premalo, vendar souspeli opraviti 6.819 pregledov.največ pregledov, skorajpolovico, je bilo opravljenih glederavnanja z odpadki, 20 % gledeindustrijskega onesnaževanjuin tveganja, 19 % glede vod,samo 6 % glede hrupa, 2 %glede kakovosti zraka, ni pa biloopravljenih pregledov gledeelektromagnetnega sevanja insvetlobnega onesnaževanja. Respa se največ nepravilnosti dogajapri odpadkih. na okrogli mizio različnih razpokah v sistemuravnanja z odpadki v Sloveniji, kismo jo objavili v prejšnji številki,je Tatjana Bernik, direktoricainšpekcije za okolje in naravo,napovedala inšpekcijski pregledvseh komunalnih podjetij vSloveniji.inšpekcijein okoljeletos boste preverili vsa komunalna podjetjav sloveniji. Zakaj? ali predvsem zaradi poročilaračunskega sodišča ali zaradi dejanskoneurejenih odnosov med komunalnimi podjetjiin shemami? kaj boste preverjali?V skladu z letnim načrtom nadzora Inšpekcijeza okolje in naravo za leto 2010 bomo v letošnjemletu preverili vse izvajalce javne službezbiranja in prevoza komunalnih odpadkov,prav tako pa bomo opravili redne in izredneinšpekcijske preglede pri upravljavcih odlagališčnenevarnih odpadkov. Gre za delnačrtovanih aktivnosti v sklopu preverjanjavrst in količin odpadkov, ki se odlagajo naodlagališčih odpadkov. Osnovni namen teganadzora je preverjanje, ali in v kolikšni meriupravljavci odlagališč res izvajajo postopkepreverjanja sprejetih odpadkov, namenjenih vodlaganje, ter na kakšen način je zagotovljenoizločanje odpadkov, za katere velja striktnaprepoved odlaganja. Med te odpadke sodi tudiodpadna embalaža. Ker smo v nadzorih v letu2009 ugotovili, da pogodbeni odnosi med komunalnimipodjetji in družbami za ravnanje zodpadno embalažo dejansko niso povsod urejeni,smo tudi to vključili v preverjanje. Do tehspoznanj smo prišli na osnovi zaključkov, kijih je v svojem poročilu izpostavilo Računskosodišče.a tudi na račun inšpektorata rs za okolje inprostor je bilo v preteklosti precej kritik. nele zato, ker je malo komuniciral z javnostmi,pač pa tudi zato, ker ga na terenu ni bilo čutiti.koliko kazni je inšpektorat izrekel v letu2009 zaradi neustreznih posegov v okolju innaravi oziroma okoljskih dovoljenj?Naš inšpektorat je zelo pogosto izpostavljenkritikam, ki pa niso vedno upravičene.Številne kritike na naš račun izvirajo iz nepoznavanjanašega dela oziroma naših pristojnosti.Kritike so pogosto posledica prevelikihpričakovanj po ukrepanju, tudi takrat, ko topresega naše pristojnosti. V naši družbi se jepreveč uveljavil stereotip, da inšpekcija nič nedela, ampak le troši davkoplačevalski denar.Pogosto k negativnemu mnenju prispevajotudi mediji, ki v želji po senzacionalističnihčlankih objavijo tudi izkrivljene informacije.V komunikaciji z mediji moti predvsem to, daiščejo le napake, ne želijo pa poročati o tem,kaj je bilo narejenega. V Inšpekciji za okoljein naravo je bilo v letu 2009 zaposlenih 53inšpektorjev za okolje, ki so v tem obdobjuopravili skupno 6.819 inšpekcijskih pregledov,izrekli 2.205 ukrepov za odpravo nepravilnostiter izrekli 839 ukrepov v postopkuo prekršku. Konkretno to pomeni, da je biloizrečenih glob v višini 870.725 evrov. Več o rezultatihnašega dela lahko preberete v letnihporočilih o delu, ki so objavljena na spletnihstraneh Inšpektorata RS za okolje in prostor(www.iop.si).narašča številoilegalnih pošiljkodpadkovnadzirate izvajanje 365 predpisov. kje sekaže največ problemov?Inšpektorji za okolje so pristojni za nadzornaslednjih področij: kakovost zraka, ravnanjez odpadki, emisije snovi v vode, urejanje voda,raba vode, varstvo narave, ravnanje z ozonuškodljivimi snovmi, industrijsko onesnaževanje,emisije hrupa, emisije svetlobe, emisijeelektromagnetnega sevanja in nadzor genskospremenjenih organizmov. Vsa ta področja sozdružena v štiri temeljne akte – zakone, insicer: Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah,Zakon o ohranjanju narave in Zakon o genskospremenjenih organizmih. Vsi ti zakoni imajovrsto podzakonskih aktov in v resnici lahkorečemo, da se njihovo število giblje okrog350.toda največ dela je z odpadki?Res je. Z vidika vsebin predpisov je trenutnonajveč težav na področju ravnanja z odpadki,zapleti pa se pričakujejo tudi na področjučiščenja komunalnih odpadnih voda. Roki,kot jih določajo predpisi in tudi obveznosti izdirektiv Evropske unije, ne bodo izpolnjeni.Poudariti želim pomen nadzora čezmejnih pošiljkodpadkov in naraščajočega števila ilegalnihpošiljk odpadkov med državami članicamiSkupnosti in tudi izven nje. Sicer pa za naskot organizacijo predstavljata največjo težavonezadostna kadrovska zasedba in financiranje.foto: Shutterstock

Priznati je treba, da organiziranost inšpekcijeoziroma inšpektorata ni sledila potrebam, kijih nalagajo obveznosti številnih predpisov. Izanalize obremenjenosti inšpektorjev izhaja, dase je v štirinajstih letih delovanja Inšpekcije zaokolje in naravo obseg nadzora nesorazmernopovečal glede na povečanje števila inšpektorjevza okolje. Obseg dela inšpektorja se je v letu2009 glede števila predpisov, ki jih nadzira,v primerjavi s količino predpisov iz leta 1995povečal za 300 odstotkov oziroma je moralinšpektor v letu 2009, če je želel nadzirativse predpise, ki spadajo v njegovo pristojnost,opraviti inšpekcijski nadzor 8,57-krat hitrejekot v letu 1995.Tatjana Bernikfoto arhiv Fit medieUpamo, da bodo aktivnosti, ki jih zagovarjanovi evropski komisar za okolje JanezPotočnik, spodbudile tudi Slovenijo k večjiaktivnosti na tem področju. Okoljski komisarnamreč ugotavlja, da je potrebno proces implementacijeevropske zakonodaje in nadzor nadizvajanjem ter sam proces uveljavljanja pospešitiin okrepiti.Z novimi okoljskimi predpisi, ki omogočajonove sheme na področju odpadne embalažein tako uvajajo podaljšano povzročiteljevoodgovornost, se Mop odreka svoje regulatornevloge. Že pri sedanjem številu shem soodnosi neurejeni. toda povečana bo vlogainšpekcijskih organov. kako boste lahkoučinkoviti?Sami veste, da je načrtovanje dela zelo pomembenelement vodenja in učinkovitega dela. Tudimi načrtovanju dela posvečamo precej pozornostiin pri tem črpamo informacije in znanjeod stanovskih kolegov, združenih v mednarodnoorganizacijo IMPEL, zvezo organovdržav ES za izvajanje in uveljavljanje okoljskezakonodaje.Seveda je učinkovitost dela v tesni korelaciji zorganizacijskim sistemom, v katerem organ deluje,pooblastili in kadrovskimi ter finančnimiviri. Vsekakor je potrebno zavedanje, da le z inšpekcijskimnadzorom ni možno vzpostavljatisistema, ampak mora biti na razpolago več orodij,predvsem finančne narave. Pričakujem, dabomo z ustreznim pretokom informacij medAgencijo RS za okolje in inšpekcijo vzpostavilinadzor, ki bo učinkovit in bo dal ustreznerezultate.Med državnim inlokalnim nivojemni nobenepovezavev nekaterih občinah so na okoljskem področjuzačele delovati komunalne inšpekcije, atudi občinski redarji bi lahko več storili zaokolje, ne le za parkiranje. kaj lahko tu storiinšpektorat oziroma občina?Ustanavljanja občinskih in medobčinskihinšpektoratov smo veseli, saj za nas pomenirazbremenitev v smislu prijav. V praksi sicer šeugotavljamo določene težave pri razumevanjuposameznih določb predpisov, na splošno pa jebil skrajni čas, da se je ta proces začel. Zakon olokalni samoupravi jasno določa, kaj so izvirnenaloge občin, temu sledi tudi Zakon o varstvuokolja, ki na podlagi tega določa, katere soOKOLJE 50 23OEodpadna embalažaOEEOodpadna električna inelektronska opremaOBAodpadne baterije inakumulatorjiONSodpadne nagrobnesvečeOZodpadna zdravilaPromocijaInterseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.simaj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 24obvezne občinske javne službe varstva okolja.Med te naloge sodijo oskrba s pitno vodo, odvajanjein čiščenje komunalne in padavinskeodpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnihodpadkov, odlaganje ostankov predelave aliodstranjevanja komunalnih odpadkov in urejanjein čiščenje javnih površin. Zadnja novelaZakona o varstvu okolja je prinesla še eno novost,in sicer to, da je obvezna občinska javnaslužba tudi obdelava komunalnih odpadkov.Občine so dolžne zagotoviti izvajanje teh nalogpreko občinskih odlokov, ki jim dajejo tudi pooblastiloza ukrepanje.Kot pomanjkljivost tega sistema vidimo le to, damed državnim in lokalnim nivojem ni nobenepovezave ne v smislu organiziranja dela ne vsmislu nadzora kakovosti dela.kako to, da slovenija ni uspešna pri odpravlja-nju črnih odlagališč? ali inšpekcija res nimamoči?Črna odlagališča so odraz našega odnosa dookolja in pomanjkanja zavedanja, da so takšnaravnanja ne le prepovedana, ampak skrajno neodgovornain nedopustna. Ker se do tega obnašamo,kot da črnih odlagališč nismo ustvarili misami, ampak nekdo drug in se nad temi dejanjile verbalno zgražamo ter čakamo, da bo nekdodrug nekaj postoril namesto nas, se potem tudinič ne zgodi oziroma bolj malo. Vsekakor k temuprispeva nizka stopnja ozaveščenosti prebivalstvain nezavedanje, da je primarna odgovornostza pravilno ravnanje z odpadki na povzročiteljuodpadka in ne na inšpektorju oziroma državiali občini. Pomembno je tudi dejstvo, da večinočrnih odlagališč sestavljajo odpadki, ki prihajajoiz gospodinjstev, zato je njihovo urejanje vpristojnosti lokalnih skupnosti. Pogosti so tudiprimeri, ko je do nedovoljenega odlaganja prišlos privoljenjem lastnika, kar velja zlasti v prime-ru odlaganja gradbenih odpadkov.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/24Družba PAPIR SERVIS, članicaSkupine Krater, je danes v Slovenijidobro prepoznavna na področjuravnanja z odpadki. V zadnjihletih v povprečju letno obdela okoli100.000 ton odpadkov. Zbraneodpadke obdeluje v svojih obratihv Ljubljani, v Lenartu v Slovenjskihgoricah, v Logatcu, v Novem mestu,v Lendavi in v Prevaljah.Danes pomeni enega najpomembnejšihpartnerjev nacionalne shemeravnanja z odpadno embalažo.Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovin:01/548-49-31inspections and tHeenvironMentEnvironmentalSores are onthe Increaseand there arenot EnoughInspectorsThe number of environmental inspectionsconducted in 2009 is surprising,as the Inspectorate for the Environmentand Spatial Planning received a lot ofcriticism in the past, saying that theywere neither efficient not strict enough.The inspectors say that their numbers aretoo low, yet they still managed to conduct6,819 inspections. The majority of theseinspections, almost one half of them,were conducted with regard to wastemanagement, 20% on industrial pollutionand risk management, 19% on water andonly 6% on noise and 2% on air quality.There were no inspections conducted withregard to electromagnetic radiation andlight pollution. The fact remains that themajority of irregularities happen in wastemanagement. In the roundtable on thevarious cracks in Slovenia’s waste managementsystem, which was published in theprevious issue, Ms. Tatjana Bernik, directorof the Environment and Nature InspectionService, announced inspections of allpublic utility companies in Slovenia. This isanother reason why we should talk aboutwhat should be monitored in the environmentand what they are unable to monitor.After all, penalties for offences conductedin relation to the environment are not thathigh.This year, you plan to check all public theutility companies in Slovenia. Why? Is thisbecause of the report presented by theCourt of auditors or due to the poorly regulatedrelations of utility companies andschemes? What will you check?In accordance with the annual inspection plan ofthe Environment and Nature Inspection Servicefor 2010, this year we will conduct inspections ofall public services acting in the field of organisedwaste collection and transport. We will furtherconduct scheduled and special inspections oflandfill operators. This is part of the planned activitiesto be conducted within the framework of verifyingthe type and quantity of waste depositedin landfills. The main purpose of this inspectionis to verify whether and to what extent landfilloperators conduct the procedures of verifying thereceived waste to be deposited and in what waythey prevent prohibited waste from being included.Packaging waste is a part of this waste. Asour inspections in 2009 have established thatcontractual relations between some public utilitycompanies and companies dealing with themanagement of packaging waste are truly not regulated,we have included this in our inspections.We came to these conclusions on the basis of thefindings expressed by the Court of Auditors in itsreport.Družba za ravnanje z odpadki, Pod ježami 3, 1000 LjubljanaTel.: 01/588-02-10, www.papir-servis.siCelovito ravnanje z odpadkiVedno bolj zanesljivega partnerja pomenimo tudi pri izvajanju sistema zbiranja in uničevanja zaupnih dokumentov– Strogo zaupno, v okviru naše bogate ponudbe pisarniškega materiala in higiensko papirnekonfekcije pa zadovoljimo še tako zahtevnega poslovnega partnerja.Kot invalidsko podjetje poslovnim partnerjem prav tako nudimo nadomestno izpolnitevz zakonom predpisanih invalidskih kvot.Poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadkov se podjetje ukvarja tudi s prodajopisarniškega materiala in papirno higienske konfekcije.Informacije in naročilo: trgovina@papir-servis.si, tel.: 01/548-49-41 ali 01/548-49-42PromocijaPS-EOL-02-190x89.indd 1 29.4.2010 11:00:05

Družba Slopak je nase prevzela zahtevno nalogo vzpostavitve sistema za ravnanje z odpadno embalažov Sloveniji, sistem pa je od zagona v letu 2004 do danes dosegel zavidljivo dobre rezultate.V obdobju od leta 2004 do leta 2009 je družba Slopak:• reciklirala več kot 450.000 ton,• v svoj sistem vključila več kot 2.000 podjetij,• organizirala akcije ozaveščanja, v katerih je sodelovalo več kot 150.000 otrok,• s svojimi dejavnostmi vsako leto pokrivala več kot 99 % slovenskega ozemlja,• v sistem Slopak vključila več kot 80 izvajalcev,• vzpostavila kompetenten sistem ravnanja tudi z odpadno električno in elektronsko opremo, v katerega je danesvključenih 210 podjetij,• kot edina družba v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi fitofarmacevtskimisredstvi• ter edina v Sloveniji vzpostavila sistem ravnanja z odpadnimi gumami.Primerjava med zahtevanim deležem predelavein dosežki družbe Slopak za obdobje 2004 - 2009delež zbranein predelaneembalaže v %7060504030201002004 2005 2006 2007 2008 2009 letoMin. zahteve EU za Slovenijo (%)Dosegel Slopak (%)Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, deluje:• na neprofitnih načelih, saj ves dobiček reinvestira v sistem dela z odpadno embalažo,• v evropskem okviru kot član krovne evropske organizacije za ravnanje z odpadno embalažo Pro Europe,• kot ekskluzivni podeljevalec pravice do uporabe znaka Zelena pika na območju Slovenije,• pod nadzorom lastnikov, ki so zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo in redno kontrolirajo ekonomskoučinkovitost družbe,• okoljsko učinkovito, saj smo v obdobju od leta 2004 do leta 2009 vedno presegli zahtevane cilje predelaveza Slovenijo.SLOPAK d.o.o., VODOVODNA CESTA 100, 1000 Ljubljanatelefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.siwww.slopak.siwww.locevanjeodpadkov.siPromocija

maj may 2010 OKOLJE 50 26okoLJSkE dAJATvEpo novem se bo znesekdajatve izračunal avtomatskomag. alen kitekokoljske dajatveČeprav v letu 2010 ne bovečjih sprememb pri okoljskihdajatvah, je bistvena novostpri dajatvi za onesnaževanjeokolja zaradi odvajanjaodpadnih voda. krovni predpisna področju varstva okolja vSloveniji je Zakon o varstvuokolja, ki ureja varstvo okoljapred obremenjevanjem kottemeljnim pogojem za trajnostnirazvoj. Z uvajanjem ekonomskihin finančnih instrumentov,med katere štejemo okoljskedajatve, se udejanja enoizmed temeljnih načel varstvaokolja, to je načelo plačila zaobremenjevanje okolja.Na podlagi omenjenega zakona je VladaRS sprejela devet uredb o okoljskih dajatvah,in sicer za: onesnaževanje zraka zemisijo ogljikovega dioksida, onesnaževanjeokolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin,onesnaževanje okolja zaradi nastajanjaizrabljenih motornih vozil, onesnaževanjeokolja zaradi odlaganja odpadkov, onesnaževanjeokolja zaradi odvajanja odpadnih voda,onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadneembalaže, onesnaževanje okolja zaradinastajanja odpadne električne in elektronskeopreme in onesnaževanje okolja zaradi uporabehlapnih organskih spojin.omenjenimi uredbami je Vlada RS podrobnejedoločila vrsto onesnaževanja,Zosnovo za obračun okoljske dajatve in zavezanceza posamezno okoljsko dajatev, njenovišino (običajno s Sklepi o znesku dajatve zaposamezno koledarsko leto) in način njenegaobračunavanja, odmere ter plačevanja.Nadzor nad izvajanjem vseh uredb o okoljskihdajatvah, razen zaradi odlaganjaodpadkov opravlja Carinska uprava RS (v nadaljevanjuCURS).spodnji tabeli so za posamezno okoljskoV dajatev (razen za odpadne vode in odpadke)navedeni število plačnikov in obračunovokoljske dajatve ter obračunana okoljskadajatev, pri določenih dajatvah pa tudi količina,dana v promet v RS v letih 2007, 2008in 2009. Okoljska dajatev zaradi uporabehlapnih organskih spojin se obračunava inplačuje od leta 2008, okoljska dajatev CO 2zaradiuporabe fluoriranih toplogrednih plinovpa od leta 2009.letu 2010 se bodo bistveno zmanjšaliV prihodki od okoljske dajatve za izrabljenegume, saj se bo znesek dajatve na enotoobremenitve znižal z 0,1460 evrov na 0,0054evrov. Če se predpis o okoljski dajatvi zaradinastajanja odpadne embalaže ne bo spremenil(znesek za kg embalaže iz polivinilkloridov alifoto: Shutterstock

drugih halogeniranih olefinov se bo povečals sedanjih 0,0017 evrov na 2,55 evrov), sebodo prihodki v letu 2011 povečali s sedanjih0,4 milijona evrov na več kot šest milijonovevrov.v uredbah sotudi obrazci zavračilo dajatveObveznosti iz predpisov o okoljskih dajatvahzavezanci oziroma plačniki v glavnemizpolnjujejo tako, da na predpisan načinvodijo evidence in izpolnijo obrazce iz prilog,ki so sestavni del uredb o okoljskih dajatvah.Obrazce nato pošljejo po pošti krajevno pristojnemucarinskemu uradu (za vse okoljskedajatve, razen okoljske dajatve za onesnaževanjezraka z emisijo CO 2in zaradi odvajanjaodpadnih voda, je krajevno pristojen CUJesenice). Vsi zavezanci oziroma plačnikiokoljskih dajatev, razen plačnikov okoljske dajatveCO 2zaradi zgorevanja goriv, morajo carinskemuorganu pred pričetkom opravljanjadejavnosti prijaviti dejavnost na predpisanemobrazcu. Poleg splošnih podatkov (imena innaslova podjetja, davčne in matične številke,tipa zavezanca) in vrste vpisa (prijava začetkaopravljanja dejavnosti, priglasitev spremembdejavnosti, priglasitev prenehanja dejavnosti,v nekaterih primerih tudi priglasitev začasnegaprenehanja) morajo na obrazcih za prijavodejavnosti navesti tudi vrste izdelkov, na katerese prijava nanaša.prilogah vseh uredb so obračunskiV obrazci, v katere morajo poleg davčnegaobdobja, na katerega se obračun nanaša, insplošnih podatkov vnesti količine in vrsteokoljska dajatev/letoŠteviloplačnikovŠteviloobračunovobračunanadajatev (vmio €)količina,dana vpromet (kg)2007 108 1232 29,225CO 2– zgorevanje goriv 2008 102 1229 31,971/2009 93 674 29,538CO 2– fluorirani toplogredniplini2009 16 30 0,233 186.8062007 246 2662 2,536Mazalna olj in tekočine 2008 276 2989 2,495/2009 328 3681 2,2692007 636 4758 7,064Izrabljena motorna vozila 2008 556 5167 0/2009 647 6249 0,499EmbalažaElektrična in elektronskaopremaGumeHlapne organske spojineizdelkov, za katere je nastala obveznost za obračun,ter znesek okoljske dajatve. Zavezanciza plačilo okoljske dajatve za mazalna olja, kijih prodajo osebam za uporabo v namene, zakatere se dajatev ne plačuje, morajo obračunskemuobrazcu priložiti tudi obrazec o pregleduprometa mazalnih olj, v katerem polegsplošnih podatkov navedejo tudi uporabnikateh olj, vrsto mazalnih olj in namen uporabe.Plačniki morajo obračunano okoljsko dajatevnakazati na podračune, ki so določeni vpredpisu o podračunih ter načinu plačevanja2007 1126 4269 0,398 213.092.3732008 1090 4239 0,401 215.081.6312009 1233 4722 0,419 215.473.0802007 727 2568 0,409 35.404.2312008 722 2636 0,379 33.484.2322009 792 1575 0,325 28.716.3522007 202 610 2,64 18.282.5092008 188 626 2,703 18.707.3262009 241 847 2,47 17.079.8192008 78 147 0,0612009 93 206 0,072/Tabela okoljskih dajatevobveznih dajatev in drugih javnofinančnihprihodkov.Večina uredb vsebuje tudi obrazec zahtevekza vračilo okoljske dajatve. Upravičencido vračila okoljske dajatve morajo poleg ponavodilih izpolnjenih obrazcev zahtevku nazahtevo carinskega organa priložiti dokazila(račune, izvozne carinske deklaracije, tovorneliste itn.) o upravičenosti do vračila.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/25OKOLJE 50 27PromocijaINKJET ČRNILALASER TONERJIOKOLJU PRIJAZNA KVALITETAEVROPSKO POREKLO.2-LETNA gARANcIJAKMP PrintTehnik d.o.o.Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, SlovenijaT: 03 57 15 518 | F: 03 57 15 503E: info@kmp.si | www.kmp.simaj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 28UREdBA o ZELEnEMJAvnEM nARoČAnJUpot do zelenegaodločanjalucija lorgerkaj se dogaja z Uredbo ozelenem javnem naročanju zdaj,ko so prve razprave mimo?ozaveščanje in usposabljanjeUredba oZelenem javnemnaročanjUza zeleno naročanje je enoprednostnih vsebinskihpodročij Evropske unije. Greza postopek naročanja, kjerso pri vrednotenju ponudbvključeni okoljski vidiki in imaprednost nakup okoljsko manjobremenjujočega izdelka alistoritve. nekatere države EU sose že temeljito lotile tega izziva.o izkušnjah in izzivih zelenegajavnega naročanja v Slovenijiin EU je spregovorila Marjanadermelj iz Službe vlade RS zarazvoj in evropske zadeve.Akcijski načrt za zeleno javno naročanje zaobdobje 2009 – 2012, ki ga je vlada sprejelaže maja 2009, sledi smernicam in pričakovanjemEvropske komisije v zvezi z naročanjemokolju prijaznega blaga, storitev in gradenj terza doseganje ciljev predvideva vrsto ukrepov,med drugim tudi sprejem Uredbe o zelenemjavnem naročanju, ki jo je Ministrstvo za financepripravilo v sodelovanju z Ministrstvomza javno upravo, Službo vlade za razvoj inevropske zadeve in nekaterimi drugimi ministrstviter stroko. Prvovrstno vprašanje tegapodročja je, kako daleč je Slovenija z napovedanouredbo in kaj je njen glavni namen: »Uredbao zelenem javnem naročanju še ni sprejeta.Konec februarja letos je bila zaključena javnaobravnava. Vseh pripomb predlagateljev šenismo pregledali, bomo pa to storili najkasnejev prvi polovici maja. Ob dokončni pripravi besedilabo treba pripraviti tudi oceno stroškovin koristi, ki bodo posledica njenega izvajanja.Ključnega pomena pri tem bo ocena koristi včasu življenjskega kroga blaga, storitve ali gradnje«,je povedala Marjana Dermelj in poudarila,da je namen te uredbe predvsem zmanjšatinegativen vpliv na okolje z javnim naročanjemokoljsko manj obremenjujočega blaga, storitevin gradenj: »Dajale naj bi zgled zasebnemu sektorjuter potrošnikom. Ob tem želimo spodbujatirazvoj trga tovrstnih izdelkov, storitevali gradenj. S predlaganim besedilom uredbebomo v slovenski pravni red prenesli tudi delDirektive 2006/32/ES o učinkovitosti rabekončne energije in o energetskih storitvah terDirektivo 2009/33/ES o spodbujanju čistih inenergetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz«.Po definiciji so zelena javna naročila »proces,v katerem javna uprava kupuje takšnoblago ali naroča takšne storitve in dela, ki imajomanjši vpliv na okolje skozi celoten življenjskikrog, če jih primerjamo z blagom in storitvami,ki bi jih sicer kupili in ki imajo enake funkcije«.1Pri uredbi oziroma pripravi razpisne dokumentacijeje torej ključno, da naročnik že v predmetujavnega naročila opredeli, da gre za okoljskomanj obremenjujoč izdelek, storitev ali gradnjo.Pri tem je pomembno, kot pravi Dermeljeva,»da naročnik navede vse okoljske zahteve, zakatere želi, da jih ponudnik izpolni.Opredelitev slednjih mora biti taka, danaročnik s tem ne krši temeljnih načeljavnega naročanja, predvsem načela nediskriminatornostiin konkurenčnosti. Nujenpogoj za uspešno izvedeno zeleno javno naročanjeje tudi povezanost okoljskih kriterijevs predmetom javnega naročanja. To v praksipomeni, da lahko v razpisni dokumentacijiopredelimo različne okoljske vidike (npr. izpusteCO 2, izpuste drugih plinov ali trdnih delcev,raven hrupa itd.), če denimo kupujemo vozila,ki manj obremenjujejo okolje. Ne moremo pazahtevati, da ima ponudnik npr. vzpostavljensistem upravljanja z okoljem«.katera področja zajemajo zelena javna naročilain na katere produktne skupine se bo vzačetni fazi uvajanja zelenih javnih naročilosredotočila vlada?V prilogah uredbe bodo temeljne okoljskezahteve predpisane za naslednje vrste javneganaročanja: električno energijo, živila in gostinskestoritve, elektronsko pisarniško opremo,pisarniški papir, belo tehniko, aparate in drugeizdelke, ki so označeni z energijskimi nalepkami,vključno s hladilniki, zamrzovalniki innjunimi kombinacijami, pralnimi stroji, sušilnikiin njunimi kombinacijami, pomivalnimistroji in pečicami; gradnjo, prenovo stavb terredno in investicijsko vzdrževanje, vključno zidejno zasnovo, projektiranjem ter nakupom invzdrževanjem hladilnih naprav, cevi s toplotnoizolacijo, naprav za pripravo tople pitne vode,prezračevalnih in klimatizacijskih naprav, razsvetljavonotranjih prostorov in termostatskihventilov, gradnjo, prenovo, redno in investicijskovzdrževanje javne razsvetljave, pohištvo,čistila in storitve čiščenja ter vozila. 1Dermeljeva je dodala še, da je Ministrstvo zajavno upravo v letu 2009 izvedlo deset postopkovza skupno javno naročanje, od katerih sookoljske vidike vključevali razpisi za nabavopisarniškega materiala, dobavo novih osebnihin kombiniranih vozil in dobavo električneenergije. Pri tem je poudarila, da bodo moralinaročniki pri oddaji javnih naročil upoštevatiokoljski vidik za vse vrste javnega naročanja,ki so opredeljene v uredbi. S tem se določanaročnikom ne le kako naročati oziroma izvestipostopek javnega naročanja, temveč kajnaročati, to je okoljsko manj obremenjujočeblago,storitve in gradnje.kdo vse bo moral upoštevati (temeljne in do-datne) okoljske zahteve, ki jih določa uredba,oziroma kdo so zavezanci po tej uredbi?Zaradi različne usposobljenosti naročnikov jepredlagano besedilo uredbe oblikovano tako,da bodo morali temeljne okoljske zahteve v1 http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0400:FIN:EN:PDFfoto: Shutterstock

postopke oddaje javnega naročila v prvem korakuvključevati organi RS in organi lokalnihskupnosti. Vsi ostali zavezanci pa bodo moraliv prvi fazi okoljske zahteve za vsako blago, storitevali gradnjo vključiti le med merila za izbornajugodnejše ponudbe, ki bodo opredeljenav posebni prilogi. Ti zavezanci bodo moraliizbrati vsaj eno okoljsko zahtevo, predpisanpa bo tudi minimalni delež okoljskih meril zaizbor najugodnejše ponudbe za vsako naročilo(predvideni odstotek je najmanj 25 % vsehmeril). Izjema so le gospodinjski aparati inredno ter investicijsko vzdrževanje, pri katerembodo morali vsi javni naročniki upoštevatitemeljne okoljske zahteve ne glede na to, v kateridel razpisne dokumentacije se vključijo.Praksa zelenegajavneganaročanja v EUZnano je, da imajo nekatere države članiceEU na področju zelenega javnega naročanjaže bogate izkušnje in zavidljive rezultate(zelo dejavna je tudi Evropska komisija), zatonas je zanimalo, kakšna je praksa zelenihjavnih naročil v tujini, ali so le-ta tako kotpri nas predpisana z uredbo, katere državeso na tem področju vodilne, predvsem pa,kaj kažejo rezultati analiz zelenega javneganaročanja, ki so jih v nekaterih evropskihdržavah že naredili (zmanjšanje emisij CO 2, finančni učinki idr.: »Praksa iz tujine kaže,da je za uspešno izvajanje zelenega javneganaročanja najbolj pomembno to, da se medponudniki in tistimi, ki v javnem sektorjudelujejo na tem področju, začne sistemati-čen dialog, ki je namenjen obojestranskemuprenosu informacij, da se lahko podjetja začnejoprilagajati novim trendom, naročniki vjavnem sektorju pa lahko tudi z uporabo boljinovativnega pristopa k javnemu naročanjupomagajo pri prodoru novih izdelkov natrg. Skoraj vse države članice so že sprejelenacionalne akcijske načrte za zeleno javnonaročanje, v katerih so opredeljeni bolj alimanj zavezujoči cilji, ki naj bi jih dosegli zato področje. Določene države članice imajoza posamezna področja predpise (npr. nakupvozil), ki javnim institucijam nalagajo nakupokoljsko odgovornih izdelkov. Sicer pa so napodročju zelenega javnega naročanja medvodilnimi državami članicami EU predvsemAvstrija, Danska, Finska, Nemčija,Nizozemska, Švedska in Velika Britanija,t. i. »zelenih 7«. V teh državah je analiza 2javnega naročanja za deset 3 skupin izdelkovin storitev pokazala, da so naročniki v sezoni2006/2007 glede na vrednost v povprečju 45% javnih naročil izvedli v skladu z načeli zelenegajavnega naročanja. S tem so pomembnoprispevali k zmanjševanju emisij CO 2, sajso se zato v teh državah članicah v povprečjuzmanjšale za 25 %. Vendar pa se koristi zaradizelenega javnega naročanja ne končajo pritem. V nasprotju s splošnim prepričanjemrezultati poročila kažejo, da so v državahčlanicah, kjer so proučevali zeleno javnonaročanje, upoštevajoč načelo izračunavanjastroškov celotnega življenjskega kroga, zaraditakega pristopa pri javnem naročanju vpovprečju prihranili 1 % BDP.2 http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/statistical_information.pdf3 Vozila, električna energija, gradnje, papir, elektronskapisarniška oprema, čistila in storitve čiščenja, nakup hranein gostinskih storitev, pohištvo, tekstil, vrtnarska opremain storitve.OKOLJE 50 29Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi individualnerešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - od ločenega zbiranja na izvoru, obdelave, predelave inizkoriščanja komunalnih ter industrijskih odpadkov, vse do deponiranja ostankov ali posredovanja vuničenje.S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami Saubermacher Slovenija d.o.o. omogoča ekološko inekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter obtem zagotavlja dosledno izpolnjevanjepredpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnemobmočju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodnopriznanih sodobnih tehnologij. Po naročilu izdelamo programe ravnanja z odpadki in pripravimooptimizacijo gospodarjenja z odpadki za individualne stranke.www.saubermacher.siSaubermacher Slovenija d.o.o.Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 620 23 50E-pošta: odpadki@saubermacher.siPE LenartSp. Porčič 4/a, 2230 LenartTel.: 02/ 620 23 00Obiščite nas na Eko sejmu v Celju med 18. in 21. majem v HALI E, razstavni prostor 02.Prisotni pa bomo tudi na simpoziju (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji, ki se bo v istem času odvijal v Modri dvorani na Celjskem sejmu.PromocijaNaše povezane družbe:Saubermacher - Komunala d.o.o.Noršinska ulica 12, Murska Sobota02/ 526 84 50www.saubermacher-komunala.siPUP - Saubermacher d.o.o.Koroška cesta 46, Velenje03/ 896 87 11www.pup-saubermacher.siCRO Vrhnika d.o.o.Pot na Tojnice 40, Vrhnika01/ 750 58 00www.crovrhnika.siEkologija d.o.o.Laze 22, Kranj04/ 231 91 00www.ekologija.siČisto mesto d.o.o.Dornavska 26, Ptuj02/ 780 90 20www.cistomesto.simaj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 30Nekoč sem v nekem članku zapisal ali paprepisal, tega se natančno ne spomnimveč, da začetek tretjega tisočletja zaznamujevse večja občutljivost za naravovarstvenavprašanja, o čemer ni dvoma. Izginjajočitropski gozdovi, izčrpani naravni energetskiviri in kopičenje radioaktivnih odpadkovso zgolj trije izmed številnih vzrokov, ki jihEvropejci povezujejo z vse slabšo kakovostjozraka, vode in zemlje ter s tanjšanjem ozonskeplasti. Danes sta zato že dva od treh prebivalcevstare celine pripravljena seči globljev žep za izdelke, ki so manj škodljivi za okolje.Vprašanje je zgolj koliko, saj se večina nočeodpovedati avtomobilom, ki naj bi bili pojavnem mnenju drugi največji svetovni onesnaževalecokolja, a so hkrati simbol svobodein kakovosti življenja.Razlog za skrb so tudi podatki združenjaevropskih avtomobilskih izdelovalcev,po katerih naj bi imela avtomobilskaindustrija dvanajstodstotni delež prionesnaževanju stare celine. Zgolj skoziizpuhe vozil na evropskih cestah pa najbi ušlo v ozračje približno dva odstotkasvetovnega izpusta ogljikovega dioksida.Zaradi povečane koncentracije atmosferskegaogljikovega dioksida, ki medvsemi plini najbolj vpliva na ustavljanjeod Zemlje odbitega sončevega valovanja, jesegrevanje Zemlje večje, kot bi moralo biti.Posledice uničevanja okolja se bodo po ocenahOrganizacije združenih narodov v naslednjihnekaj letih približale kritični točki, kosanacija mnogih posledic ne bo več mogoča.Države članice Evropske unije si prizadevajoizboljšati stanje na tem področju, pri čemeropozarjajo, da nove in prihodnje članice EUzaradi tranzicije in privatizacije vse premalopozornosti namenjajo ekološkim temam. Obtem se postavlja vprašanje, kakšen je odnosdo okolja v Sloveniji in novih članicah. Tudiv starih ni vse tako, kakor piše v poročilihin deklaracijah. Kaj in kako mislijo ukrepatiEvropska unija in vlade posamičnih držav,je veliko vprašanje. Kako pa se odziva naokoljska vprašanja gospodarstvo in znotrajfoto osebni arhivaktualnoAkTUALnoZelene davčnereforme ne boMarko Cedilnik 1gospodarstva tudi sektor logistike, je posebejzaskrbljujoča zgodba.Ob tem razmišljanju pustimo ob strani, daje lepo imeti ozaveščeno prebivalstvo,prebivalstvo, ki se zaveda, da je potrebnoohranjati okolje, ki ni samo njihovo, ampakpripada tudi njihovim otrokom. Ljudje sepo navadi obnašamo ambivalentno tudi priravnanju, ki je povezano z obremenjevanjemokolja. Zelo natančno vemo, kako bi se moraliobnašati drugi,istočasnopa senezavedamo,kakotudi sami vede alinevede povzročamo veliko obremenjevanjeokolja z ravnanji in rabo stvari. Seveda pri lastnemravnanju vsi razmišljamo v smislu: enaodvržena iztrošena baterija ni nič. Dejanskiproblem pa je na milijone odvrženih iztrošenihbaterij.1 Marko Cedilnik, mag. inž. log., univ. dipl. prav.,državljan Republike Slovenije in Evropske unije, e-mail:senturska.gora@siol.netKar je za nekoga neuporabna iztrošenastvar, za drugega pomeni koristno surovino.To je temeljni princip recikliranja.Recikliranje ohranja naravne vire, energijoin zmanjšuje onesnaževanje. Za pridobivanjesurovin iz recikliranih odpadkov porabimodo 90 odstotkov manj energije kot pri izrabiprimarnih virov. Z recikliranjem hkratizmanjšujemo problem z iskanjem, urejanjemin upravljanjem odlagališč. Za recikliranje pamorajo biti odpadki zbrani ločeno, o čemerje potrebno poučiti ne samo otroke, ampaktudi marsikatere starše. Organizirati jepotrebno družinsko ekipo 2 za skrbza okolje.Ni pa potrebno podcenjevatitudi majhnih prispevkov.Varčna žarnicalahko v času svojega delovanjaprihrani tolikoenergije, kot jo da 300kilogramov premoga.Med takšne majhne, apomembne prispevkesodijo še nakupovanjes košarami ali večkratnauporaba enevrečke, uporaba biološkorazgradljivih čistil,nadzor temperature vhladilniku itd. 3Okolju prijazna ravnanjadoma ljudje lahko koristnoprenesemo tudi v podjetje.Toda v podjetjih je problem ambivalenceše večji, saj podjetja kljub altruističnozapisanim vizijam in strategijam sledijo leenemu banalnemu cilju – brezkompromisnemuustvarjanju čim večjega dobička.2 Z družinsko ekipo je mišljena osveščenost vsehčlanov družine, ki lahko s svojimi ravnanji, zgledomin obnašanjem vplivajo na izboljšan odnos do okolja,predvsem starši z nenehnim opozarjanjem in vzgajanjemsvojih otrok ter tudi lastnim zavedanjem, da s svojimprekomernim obremenjevanjem okolja porabljajo dobrine,ki pripadajo njihovim potomcem.3 Deloma povzeto po Pogačnik, J. (2003, 10. december).Poskrbimo za ohranitev okolja. Delo in dom, str. 4.

Dobiček pa je kategorija, ki nikoli ni bilain nikoli ne bo prijazna ljudem, kaj šeleokolju. Tu bi morala širša družbena skupnostodigrati svojo vlogo in omejiti škodljivobrezkompromisno hlastanje za dobičkom, kisluži le peščici »izbrancev«. Širša družbenaskupnost v obliki države in Evropske unije bimorala zagotoviti primerne pogoje, ki bodo zavse enaki in prijazni do okolja. Poleg tega, danajvišja skupnost pobira davke, ki jih potrebujeza svoje delovanje in za varovanje predzunanjimi sovražniki, mora danes takšnaskupnost, državna ali naddržavna, poskrbetiza varovanje pred samim seboj. Tudi za to jepotreben denar in posledično novi davki.Uvedba novih davkov ni popularen ukrep,a če so povezani z ohranjanjem okolja zanaše otroke, se ljudje nekako najlažje sprijaznimoz njimi. Vendar je pri uvedbi davkovvedno vprašanje, kaj naj bo osnova, na podlagikatere se odmerijo. Zelo enostavno je zapisatinačelo, povezano z davki zaradi prekomernerabe naravnih virov in onesnaževanja,s stavkom »onesnaževalec plača«. Težko pa jeto izvesti v praksi, saj se sodobna ekonomijanikoli ni spopadla z resnim razreševanjemvprašanja tako imenovane internalizacijeeksternih stroškov.Vsi dosedanji poskusi okoljskih davčnihreform, ki naj bi nas obvarovali pred namisamimi, so bolj ali manj klavrno propadli.Okoljska davčna reforma je sicer tema parexcellence za pisanje diplomskih in magistrskihnalog ter doktorskih disertacij, vendar pomojem skromnem prepričanju te spremembene spodbujajo niti posameznikov, niti velikih,niti majhnih zasebnih ali javnih podjetij kaktivnemu ravnanju v smeri okolju prijaznegaizkoriščanja našega planeta. Po mojem prepričanjuzato, ker davek vedno pomeni prisilo inv človeški naravi je, da se pred nasiljem želimoumakniti. Tudi davkom se vedno vsi želimoizogniti.Prelepo bi bilo, če bi zelena davčna reformaprinesla davke v obliki takih zahtev:• če dva meseca ne uporabljate osebnegaavtomobila in se na delo vozite s kolesom,vam bomo zmanjšali prispevek za zdravstvenozavarovanje za 5 %,• če mleko kupite na mlekomatu s svojolastno embalažo, vam pri vsakem kupljenemlitru država odpusti 25 centov pridohodnini,• če na osebo v gospodinjstvu porabite 10litrov vode na dan, vam zmanjšamo strošekza vodarino za 10 %,• če podjetje zmanjša stroške prevoza za 20%, se dvojni prihranek obračuna kot odbitekod davčne osnove,• če podjetje kupi tehnološko zahtevnejšoin energetsko manj potratno opremo, sedvojni znesek povečane investicije zaradidražje opreme šteje kot odbitna postavka.To je samo skromen začetek pisanja ljudem,podjetjem in okolju prijaznega davčnegasistema, ki pa ga boste seveda morali zaenkratpoiskati v knjižnici na oddelku pravljic,kajti ambivalenca državnih uradnikov invelikega kapitala je tako izrazita, da sprejemtakih predpisov ni mogoč. Sistem ljudem inokolju prijaznih davkov bi ogrozil obstoječiprincip izdatnosti davkov, ki temeljijo naširoki davčni osnovi. S tem bi bil ogrožentudi obstoj velikega števila birokratov inobstoj velikega kapitala. Dejstvo, da bi živeliv okolju, ki je manj obremenjeno, prijaznejšedo ljudi in tudi bolj zdravo, pa tako in takonikogar več ne briga.OKOLJE 50 31STORITE ZASE TISTO,KAR JE DOBRO TUDI ZA NAŠ PLANETZmanjšajte nepotrebne stroške za energijo in emisije toplogrednih plinov!Zmanjšajte obremenjevanje voda!UGODNI KREDITIZa različne naložbe v zmanjševanje ali preprečevanje obremenjevanjaokolja so občanom, podjetjem, drugim pravnim osebam in zasebnikomna podlagi objavljenih javnih pozivov na voljo ugodni krediti Eko sklada.NEPOVRATNE FINANČNE SPODBUDEEko sklad od leta 2008 dodeljuje tudi nepovratna sredstva, namenjenaobčanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivihvirov energije v stanovanjskih stavbah.Spremljajte spletno stran Eko skladawww.ekosklad.siali pokličite na telefon (01) 241 48 20.Promocijamaj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 32REGiJSki CEnTER ZARAvnAnJE Z odPAdki nAJUŽnEM PRiMoRSkEMregija lahko izgubi milijonenepovratnih sredstevregijski center Zaravnanje Z odpadkihelena kojnikna jUžnem primorskemod petnajstih regijskih centrov,kolikor jih predvideva operativniprogram odstranjevanjaodpadkov v Sloveniji, jepoleg gorenjskega najboljnegotova tudi usoda centraza južnoprimorske občine.Trenutno ni znana niti lokacijacentra, rok za črpanje evropskihsredstev za regijske centre pase hitro izteka. Zvonimir Benčič- Midre, začasni predsedniksveta konzorcija GoJUP(Gospodarjenje z odpadkijužnoprimorskih občin), se zatoboji, da bo osem primorskokraškihobčin moralo odpadkereševati z odvozom v drugeobčine, zneski na položnicah zaodpadke pa se bodo občanomnajmanj trikrat povišali.e ne uspemo umestiti objektov za»Čpredelavo odpadkov in odlagališča vIlirski Bistrici, regijskega centra za odpadkena južnem Primorskem sploh ne bo,« praviBenčič - Midre, sicer župan občine Hrpelje-Kozina. Dodaja, da se boji dneva, ko bodo nanjihova vrata potrkali občani s položnicamiz bistveno višjimi zneski, kot jih imajo zaodpadke sedaj. »Občina Logatec je že sklicalavse župane za morebitni dogovor o odvozu odpadkovv njihovo občino,« in nadaljuje, da bov tem primeru regija izgubila na milijone nepovratnihevropskih sredstev. Edina občina,ki še lahko prepreči ta črni scenarij, je IlirskaBistrica. Zaradi kraškega terena na tem območjuje bilo center možno umestiti le na območjeMestne občine Koper in Ilirske Bistrice. Kot jeznano, pa se je vodstvo koprske občine v drugipolovici julija 2009 po zboru krajanov Sv.Antona, kjer so glasno nasprotovali tako morebitniregijski deponiji odpadkov kot podaljšanjuobratovanja obstoječe v Dvorih, odločilospoštovati voljo krajanov Sv. Antona. Zaprloje odlagališče, čeprav je le-to izpolnjevalo vsepogoje za podaljšanje uporabnega dovoljenja.Zaradi nasprotovanj krajanov v njihovi občininiso naklonjeni regijskemu centru, odpadkepa sedaj odvažajo na deponije v druge občine.»Sedaj je na potezi Ilirska Bistrica,« poudarjaZvonimir Benčič - Midre.Zapleta se tudiv ilirski BistriciVendar pa se tudi tukaj zadeve močnozapletajo. Takoj, ko se je začelo govoritio možnih lokacijah za center v tej občini, sose krajani sosesk v bližini Globovnika, nekdanjegaodlagališča Tovarne organskih kislin,povezali v civilno iniciativo. Navdušenja nisopokazali niti krajani Male Bukovice, kjer biprav tako lahko zgradili center. Na občini sose tako zavili v molk. Kot je dejal župan občineIlirska Bistrica Anton Šenkinc, do nadaljnjegaza medije ne bodo dajali nobenih izjav v zveziz lokacijami oziroma centrom.Morda bo kaj več gotovosti 110.000 prebivalcemobčin Divača, Hrpelje-Kozina,Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Koper, Piran inSežana prinesla že večkrat napovedana novelacijaOperativnega programa za ravnanje zodpadki. Z njo bo ministrstvo za okolje prilagodiloštevilo in obseg centrov za ravnanje zodpadki glede na spremenjene razmere in žedosežene medobčinske dogovore. Na ministrstvuše poudarjajo, da če v tem finančnemobdobju ne bo doseženo soglasje tudi drugjepo državi, bodo pri naslednji spremembiZakona o varstvu okolja predlagali rešitve,ki bodo državi omogočile, da celostno urediproblematiko umestitve centrov za ravnanjez odpadki.Za CERo novaGorica so sele dogovoriliZelo počasi in s težavami nastaja tudi regijskicenter za severnoprimorske občine, ki bozrasel v Stari Gori pri Novi Gorici. Sem bodovozili komunalne odpadke 120.000 prebivalcev,ki živijo v 12 občinah (Ajdovščina,Vipava,Idrija, Cerkno, Tolmin, Bovec, Kobarid, NovaGorica, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Kanal ob Soči in Brda). Po besedahDaria Roliha, vodje poslovne enote Ravnanjez odpadki na Komunali Nova Gorica, je šestobčin že vključenih, kar pomeni trenutno59.000 prebivalcev. Za razliko od južnoprimorskihobčin je tako po podatkih MOP dvanajstsevernoprimorskih občin doseglo vsaj dogovoro lokaciji, trenutno pa intenzivno pripravljajovso potrebno dokumentacijo. Izdajo odločbein začetek gradnje pričakujejo konec leta 2011oziroma v začetku 2012.Novonastali center naj bi zagotavljal celotnoobdelavo komunalnih odpadkov v objektihmehansko-biološke obdelave, sortirnice, kompostarnter demontaže kosovnih odpadkov. Vnjem se bo izvajalo tudi stiskanje, baliranje,skladiščenje, ravnanje z odpadnimi vodami inemisijami v zrak. »Energetska izraba odpadkov(sežig, sosežig) ni predvidena na lokaciji CEROStara Gora,« je dodal Dario Rolih. Ni pa znan šedelež sredstev evropskih skladov. »Vsekakor ciljamona čim večji delež kohezijskih sredstev,«je odgovoril Dario Rolih.foto: ShutterstockCMYCMMYCYCMYK

Promocija

maj may 2010 OKOLJE 50 34okoLJEvARSTvEnAdovoLJEnJAfarmacevtsko podjetje ravna postrožjih standardih, kot so okoljskijože volfandokoljevarstvenadovoljenjav prejšnji številki revije EoLsmo se v uvodniku z naslovom(ne)prijazno ravnanje z okoljemv krki vprašali, zakaj se družbas takšnim ugledom ni odzvalapovabilu, da na majskemsimpoziju (ne)varno ravnanje znevarnimi odpadki v Sloveniji zuvodnim prispevkom predstavisvojo zeleno okoljsko politiko.Hkrati smo na ARSo vprašali,kje so se v krki pokazalenajvečje zahteve v postopkupridobivanja okoljevarstvenegadovoljenja. kar nekaj razlogovza pogovor, na katerem stasodelovala dr. Aleš Rotar, članuprave in direktor Razvoja inraziskav, in Slavko Zupančič,vodja Službe varstva okolja vSektorju za tehnično oskrbo inenergetiko. Še zanimivost – danpo intervjuju je krka po štirihletih, ko je vložila dokumente,prejela okoljevarstvenodovoljenje iPPC. Tako se počasizmanjšuje število podjetij,ki v Sloveniji še niso prejelaokoljevarstvenega dovoljenja.kaj načelo odgovornosti povzročitelja onesnaževanjaokolja pomeni za tak sistem, kot jekrka? še posebej mislimo s tem na področjeodpadkov, saj ste med večjimi povzročiteljiodpadkov.Aleš Rotar: Naše delovanje kot delovanjekompleksnega podjetja je zelo regulirano, into z našo odgovornostjo do vsega – do izdelka,ki ga razvijamo, do ustreznosti postopkov, kijih uporabljamo, in seveda do naših uporabnikov.Uporabnikov imamo več. Pri zdravilihje veriga zelo dolga. Naš uporabnik ni samopacient in ni samo zdravnik. To je cela vrstakupcev, distributerjev in vseh ostalih, ki sodijov verigo in vplivajo nanjo. Naš odnos dookolja, odnos do naših proizvodnih in ostalihprocesov je zato umeščen v odgovornost donaših uporabnikov. Ravno zaradi tega tak,dokaj kompliciran in zelo reguliran sklop, kotje okolje, odpadki, emisije, za nas ne predstavljanekega posebej težavnega ali izjemnegapodročja. Sodi v zelo strogo regulirane okoliščine,v katerih vsakodnevno poslujemo.na vaši spletni strani o okoljski politiki nimateveliko informacij.Aleš Rotar: Ne bi se strinjal. Proporcialnoimamo dokaj veliko informacij. V svojih letnihporočilih in v delih naših poročil, ki so zeloobsežni, smo namreč javna delniška družba,objavljamo bistveno več podatkov, kot jihobjavljajo naši konkurenti ali primerljiva podjetjaiz sorodnih panog.kaj vam je pokazala okoljska bilanca odpadkovza lansko leto?Slavko Zupančič: Odpadkom dajemo polegvode in zraka zelo velik pomen. Vključeniso v okoljsko politiko kot posebna zaveza ktrajnemu zmanjševanju količin odpadkov inracionalnemu ravnanju. V strategiji podjetjasmo posebej opredelili strateški cilj, dazmanjšujemo odložene odpadke in povečujemoodpadke, ki gredo v predelavo oziromareciklažo. Bilanca kaže, da smo v primerjaviz letom 2008 zmanjšali količino odpadkov,odloženih na odlagališče, za 25 %. Glede deležev– na sežig damo 40 % odpadkov celotnekoličine, v predelavo 25 %, na odlagališče pasamo 35 %.kam pa gre tisto, kar je namenjeno za sežig?Slavko Zupančič: To gre k pogodbenim zbiralcemin odstranjevalcem v Sloveniji.s kom delate v sloveniji?Slavko Zupančič: Z najbolj uveljavljenimi partnerji– to sta predvsem Kemis in Pinus Račein tudi Saubermacher Slovenija.Aleš Rotar: Popolnoma jasno je, da lahkoposlujemo v tem in v podobnem drugem segmentusamo s podjetji, za katera se je opravilapresoja in so verificirana v okviru našepolitike kakovosti. Ne samo v primeru okolja,ki je del politike kakovosti. Te presoje izvajamopo potrebi tudi sami, tako v Sloveniji kotfoto: arhiv Krka

v tujini. Krka je mednarodno podjetje. Čepravima večino svoje dejavnosti v Sloveniji, pretežno,četudi ne le v Novem mestu, poteka dokajvelik del naše dejavnosti tudi na drugih lokacijah.Naša okoljska politika velja za vse.ali lahko navedete nekaj konkretnih številk?Slavko Zupančič: Količine odpadkov so gledena vrsto dejavnosti in velikost podjetij zelorazlične. Neka kovinskopredelovalna ali živilskaindustrija ima druge vrste ter drugačnekoličine odpadkov. Konkretne številke takone povedo veliko.Aleš Rotar: Najpomembnejši trend je zmanjševanjeob tem, da se mora povečevati proizvodnja.Bistveno je zmanjševanje na enotoprodaje oziroma prodanih izdelkov. S tem,da fizični obseg proizvodnje raste hitreje,kot raste obseg prodaje zaradi izjemne konkurenčnostina trgu. Pomemben je relativniupad na enoto proizvodnje. V petletnem obdobjusmo dosegli 55-odstotni upad odlaganjaodpadkov. Trend moramo povezati še z našo15-odstotno letno rastjo. To pomeni, da soodpadki rasli bistveno manj, kot je bila rastprodaje, in bistveno manj, kot je bila rast fizičnegaobsega proizvodnje.kako pa je z energetsko varčnostjo?Slavko Zupančič: Zaradi raznovrstne proizvodnjein velikega števila izdelkov spremljamopredvsem specifično rabo energije. Le tako sopodatki iz leta v leto primerljivi. Specifičnaraba je v zadnjem petletnem obdobju padlaza 31 %. Specifična raba – govorimo o vsejenergetski porabi – plina, elektrike, vsehenergentov. Dvakrat smo dobili priznanje zaenergetsko učinkovito podjetje in enkrat zaenergetsko učinkovit projekt, izrabo odpadnetoplote.kako je z nevarnimi odpadki?Slavko Zupančič: Imamo interni sistem.Imamo lastno ekipo, ki skrbi za zbiranje,pripravo odpadkov, ki jih dnevno oddajamozbiralcem. Na zalogi jih nimamo več, kotje racionalno za en odvoz. Evidenca je zelonatančna.Aleš Rotar: Zaradi farmacevtske regulative jenaš celotni sistem zelo dobro reguliran. ISO14000 je del našega sistema kakovosti že odleta 2001. Zelo redki se zavedajo, kako blizuin zaradi tega logično uporabna je tudi notranjaregulativa, ki nam jo zapoveduje promet zzdravili. Zlahka se jo da aplicirati na ravnanjez odpadki, okoljem in podobno.krka mora upoštevati uredbo reacH. Bosteletos izdelali poročilo o varnosti?Aleš Rotar: Da, normalno. Smo med najraznovrstnejšimi,nismo pa kvantitativno mednajvečjimi. Večina naših obvez je vezanana predprijavo, vse predprijave so pokrite.Pri nas teče interdisciplinarni projekt medvsemi službami – od razvojne, nabavne, prekookolja, kakovosti, proizvodenj obeh vrst,farmacevtsko-kemijske in tudi finalne proizvodnje.V predprijavi smo prijavili veliko številointermediatov, topil, pomožnih sredstev,kemijskih reagentov. Izrazili smo svoj namen,biti facilitatorji skupin SIEF. Na tem področjusmo zelo aktivni in v stikih z nacionalnimuradom za kemikalije ter ECHA.urad za kemikalije bo imel na simpoziju o(ne)varnem ravnanju z nevarnimi odpadkiporočilo o izpolnjevanju reacH v sloveniji.tudi o tem, katere firme oziroma koliko firmbo moralo letos izdelati poročilo o varnosti?Slavko Zupančič: Za spremljanje in izpolnjevanjezahtev REACH imamo s strani upraveimenovano delovno skupino, ki jo sestavljajostrokovni sodelavci s področja kemijskegarazvoja, nabave, skladiščenja, proizvodnje,varnosti in zdravja pri delu ter varstva okolja.Aleš Rotar: Predprijavili smo trimestno številkosnovi. Vedeti moramo, da gre pri Krkiniproizvodnji za farmacevtsko kemijsko industrijo,mi razvijamo, proizvajamo in tržimofoto arhiv KrkeAleš Rotarfarmacevtske izdelke. Ne proizvajamo farmacevtskihučinkovin za prosti trg, proizvajamosamo toliko in tiste učinkovine, ki jih potrbujemozase.še nekaj podatkov – poznate zgodbe o ločenemzbiranju odpadkov, o poročilu računskegasodišča in problemih, ki so jih navedli vtem poročilu. kako je to urejeno v krki?Slavko Zupančič: Imamo vzpostavljen sistemspremljanja odpadka od nastanka, od pisarn,kjer so koši za ločeno zbiranje papirja, plastike,stekla, kartuše in ostalega, do proizvodnjena linijah, kjer se to sortira. Organiziran jenotranji sistem posebnih otokov in imamolastno sortirnico, kjer dodatno določeneodpadke presortiramo. Veliko več odpadkovzberemo ločeno, kot jih odložimo.Aleš Rotar: Zakaj so rešitve v Krki takoučinkovite? Mi moramo to izvajati ne samozaradi odpadkov in okolja, ampak ker moramozaščititi zdravilo, pacienta, delavca predproizvodno linijo. Na dnevu odprtih vrat jeljudi najbolj fasciniralo, ko so videli, kako jedelavec zaščiten v proizvodnji. Ko so videli, zakakšen zaprt sistem gre, kako se kontrolirajoin sledijo materialni tokovi v farmacevtskempodjetju, so bili res presenečeni. To omogočatudi proces zbiranja in ločevanja odpadkovzaradi izdelkov in uporabnikov izdelkov.načelo odgovornosti do življenjskega ciklusaizdelka. v firmah ga zelo različno razumejo.Aleš Rotar: Odgovornosti do življenjskegaciklusa izdelka ne uveljavljamo samo v primeruproizvodnje zdravil, ampak jo vgrajujemood razvoja pa do takrat, ko je zadnja tabletačez desetletja še na trgu. Imamo jo primarnomi, z nami pa tudi regulatorne oblasti. Dveilustraciji. Prvič, že med razvojnim delom priizdelkih, če vzamemo veterinarske izdelke,izvajamo izredno zahtevne ekotoksikološkeštudije. V fazi razvoja izdelka moramo dokazati,kakšna je usoda zdravila v organizmu intudi pozneje pri uporabi pri živalih in v okolju.Podobne študije raziskovalnega značajapotekajo pri zdravilih. Drugič, ko je zdravilona trgu, moramo spremljati učinke. V Evropifoto arhiv KrkeSlavko Zupančičobstaja poseben sistem, ko skupaj z regulatornimioblastmi zajemamo podatke o uporabinašega zdravila. Mi spremljamo zdravilo dokonca.kako zagotavljate odgovornost pri vašihdobaviteljih?Aleš Rotar: Skozi presoje. Krka je svoj prvicertifikat ISO dobila 1996. Zakaj? Zaradi tržnihpotreb. Nekateri naši izdelki so fermentativniin vstopajo tudi v prehransko verigo.V takratni Zahodni Evropi, v takratni EGS, šeni bilo sistema HACCP. Bilo je treba uporabitikaterikoli sistem, ki ni bil farmacevtski, kerto niso bila zdravila za uporabo na veterinarskemtrgu, ampak dodatki h krmi. Potem smologično pridobili certifikat ISO, ki je bil takratvstopnica za na trg. Razširili smo ga še navsa ostala smiselna področja, čeprav od nastakrat tega še ni nihče zahteval. Če bi čakalina to, da bi postali neki standardi dodatnazahteva, potem bi bili prepozni. Krka imadanes med farmacevtskimi podjetji največjeOKOLJE 50 35maj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 36število certifikatov, ker izvažamo preko 90 %izdelkov na zelo različna tržišča.imate več dobaviteljev embalaže z našega alitujega trga?Aleš Rotar: Večinski je slovenski delež.uredba z odpadnimi zdravili – kaj pomeni zakrko?Aleš Rotar: Za nas ne pomeni nobene bistvenespremembe. Krka je sicer v enem delu registriranatudi za veletrgovsko dejavnost, vizredno majhnem obsegu, ker je slovenski trgzelo majhen. V tem delu ne vidimo posebnihproblemov. V tako majhnem prostoru, kot jeSlovenija, in ob že konsolidirani strukturi veletrgovcev,ob njihovi strokovni usposobljenosti,je ta korak, da Kemofarmacija koordinirashemo, ustrezen.ste v shemi?Aleš Rotar: Podpisali smo dogovor o pristopuk skupnemu načrtu s Kemofarmacijo. Pokrilibomo tudi svoj proporcionalni del stroškov.Zadeva je dokaj logično postavljena. Treba jeizkoristiti to, kar pravijo kolegi farmacevti vlekarnah – vlogo tako imenovane farmacevtskeskrbi, vlogo svetovanja torej, da se bolnikusvetuje ob izdaji zdravila o njegovi uporabi,tudi o ravnanju z neuporabljenimi zdravili. ToMAYER McCANN Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, www.krka.sije dodana vrednost, ki jo mora dati lekarna.Tudi distributer mora odigrati svojo vlogo.Vsak v tem sistemu mora odigrati svojo vlogo.Slavko Zupančič: Podoben sistem ravnanjaz odpadnimi zdravili imamo vzpostavljenznotraj podjetja. Obsega ločeno zbiranje inoznačevanje, pripravo za transport, vodenjedokumentacije in predajo na končno uničenjes sežigom.Zelo različne so ocene sodelovanja med podslopakin interseroh. kako ocenjujete sodelovanje,še posebej glede na vtis prakse, da v sistemuškriplje?jetji in shemami, pri tem mislimo na Slavko Zupančič: Pristopili smo k shemiSlopak, ker je bila prva in je v bistvu največja.Z njimi ves čas sodelujemo. Na tej relaciji ne vidimotežav, ki se sedaj pojavljajo. Funkcionira.Pokrivamo svoje finančne in podatkovne obveznostiv skladu z zakonskimi zahtevami ins pogodbami. Problem nastane v implementacijisistema, in sicer v odnosu do končnegauporabnika, kjer naše vloge ni več.ocenjujete, da stvari dobro potekajo, kar zadevaosnovni odnos do sheme?Slavko Zupančič: V osnovnem odnosu sozadeve zelo čiste, pogodbeno in zakonskoopredeljene. Tiste opcije, da bi vsi pobiralipovsod, niso sprejemljive, ker je to prevečrazdrobljeno.pred dnevi ste dobili okoljevarstveno do-voljenje. kateri del pridobivanja dovoljenjaippc je bil najzahtevnejši?Slavko Zupančič: Od devetdesetih let naprejsmo vsa področja intenzivno urejali: čiščenjeodpadnih voda na lastni, tehnično zahtevni inučinkoviti čistilni napravi, na področju emisijsnovi v zrak so bile farmacevtske zahtevestrožje od zakonskih, ravnanje z nevarnimiodpadki smo pred izdajo slovenske zakonodajeurejali v skladu z nemškimi predpisi, nivohrupa vzdržujemo bistveno nižji od zakonskodoločenih mej. Najzahtevnejše je bilo celotnikompleksni sistem proizvodnje opisati napredpisan način in izpolniti številne obrazce.Šlo je za proceduralno dolg in zapletenpostopek.Aleš Rotar: Krka je eden od največjih kompleksovproizvodnje zdravil na eni lokaciji vEvropi. Skoncentrirana je na majhni površini.To pomeni, da moramo medsebojne vplive posameznihproizvodnih faz dosledno kontrolirati,zagotavljati popolno odsotnost vplivov,kar je več od okoljske zakonodaje.Skrbza vaše zdravjeje del nas.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/26Poslanstvo našega farmacevtskega podjetjaje narediti dragocene trenutke še lepšein bogatejše.Naše poti so zato tlakovane z znanjem, visokotehnologijo in izdelki, ki izpolnjujejoželje po zdravem življenju.www.krka.siNaša prihodnost je med vodilnimifarmacevtskimi generičnimi podjetji.Živeti zdravo življenje.Promocija

Po dogovoru s kabinetom ministraRoka Žarnića, ki ni želel podpisatiodgovorov strokovnih sodelavcev sposameznih področij, smo soglašali,naj s seznama vprašanj minister izberetista, na katera želi sam odgovoriti.obljubljeno je bilo, da odgovoredobimo. ko jih nismo dobili, smoopozorili na zakonsko določen rok, kiga mora minister upoštevati. ko tudi dotega roka ni bilo odgovorov, smo prejelipojasnilo, da je minister na Cavtatu.1. ozaveščanje• V osebni predstavitvi v marčevskem informativnembiltenu Ministrstva za okolje inprostor ste med drugim menili, da je ozaveščanjeo pomembnosti varstva okolja lahko zeloenostavno. In ste dejali, da je treba sporočilanaslavljati na mlade, ker so najbolj dojemljivi.O potrebah po okoljski ozaveščenosti ininformiranosti govorijo na vseh ravneh. Kajbo na tem področju storilo letos Ministrstvoin koliko sredstev bo za to namenilo, posebejza mlade in za strokovne delavce v vzgoji inizobraževanju?2. iPPC• Pospešeno izdajanje okoljevarstvenih dovoljenjv skladu z direktivo IPPC ste uvrstili medprednostne naloge. Javno ste okrcali nekajpodjetij, ki še niso dobila okoljevarstvenegadovoljenja. Sindikat kemične, nekovinske ingumarske industrije vam je javno odgovoril.Ali ste si že morda ustvarili mnenje, zakajtakšne zamude pri izdaji dovoljenj, kdo je odgovorenza to počasnost, kaj boste naredili naMOP-u oziroma na ARSO in kdaj bo Slovenijaizpolnila svoje obveznosti na tem področju?• Kaj sploh pomeni tožba Evropske komisije?Ali samo določitev novega roka za pojasnjevanje,zakaj zamude, ali finančno obveznostSlovenije in kolikšno?3. Ravnanje z odpadki• Revizijsko poročilo Računskega sodišča oravnanju z ločeno zbranimi komunalnimi odpadkije zahtevalo od Ministrstva za okolje inprostor več popravljalnih ukrepov. Kaj je doslejMOP že storil in kaj namerava? Po mnenjuRačunskega sodišča bi moralo Ministrstvoza okolje in prostor v operativnem programuravnanja z odpadno embalažo ali v kateremdrugem dokumentu določiti količine odpadnekomunalne embalaže, ki jo morajo izvajalcijavne službe zbrati po posameznih občinah.Ali ste to storili? Ali bodo občine, ki bodo večnAMESTo inTERvJUJAJavna vprašanja zaokoljskega ministraločevale, dobile več okoljske takse? Koliko?• Ali so podzemne zbiralnice komunalnihodpadkov, ki naj bi spodbujale k ločevanjuodpadkov, dobra rešitev? Je še kje v Sloveniji(poleg Ljubljane in Domžal) predvidena gradnjatovrstnih zbiralnic?• V javnosti je vse več mnenj, tudi država je žesprejela nekaj potez, da se mora komunalnogospodarstvo drugače organizirati. Zakaj inkako? Za kaj se zavzema MOP?• Na katere načine MOP spodbuja predelavoin obdelavo ločeno zbranih odpadkov?• Ali Ministrstvo za okolje in prostor spremlja,kaj se dogaja z odlagališči odpadkov, kibi jih morali lani zapreti?• Gospodarstvo želi cenejšo organiziranostpri ravnanju z ločeno zbranimi odpadki in nižjestroške predelave, zato se na trgu pojavlja vseveč shem za posamezne vrste odpadkov. Zakajse je MOP odločil za liberaliziran pristop priustanavljanju specializiranih shem, tako dabo imela Slovenija za eno vrsto odpadkov večshem? Že dosedanja praksa kaže, da MOP večlet ni zmogel urediti odnosov med shemami,da je na trgu veliko prostostrelcev in da bovečje število shem lahko povzročilo nepreglednostna trgu. Kako bo ravnalo Ministrstvo inzakaj liberalizacija?•Vsa odpadna embalaža mora z odlagališč.Kako bo Slovenija to dosegla?•Kakor je zdaj znano, naj bi Slovenijazmanjšala število načrtovanih regionalnihcentrov za ravnanje z odpadki na 10.Zakaj? Kateri centri bodo torej zgrajeniin koliko sredstev bo potrebnih? Ali sose dogovorili že v vseh regijah?4. Prednostne naloge,druga aktualna vprašanja•Katere prednostne okoljske naloge vSloveniji si je minister za okolje podčrtal zrdečim v delovnem načrtu za 2010?• Ali je res, da naj bi pri Ministrstvu za okoljein prostor delal strokovni svet, v katerembi bili znani strokovnjaki in bi pomagali kiskanju najboljših zakonodajnih rešitev inusmeritev?• Kaj je za okoljskega ministra ZelenaSlovenija?• Na kaj ste konkretno mislili s stališčem, da»davkoplačevalci ne morejo servisirati kapitalana račun okolja«?Jože Volfand,glavni urednikokoljske oddajena tv slovenijaTV Slovenija in podjetje Fit media, izdajateljicarevije EOL in ustanoviteljicaZavoda Zeleni razvoj, ki upravlja z blagovnoznamko Zelena Slovenija, sta 19. aprila podpisalikoprodukcijsko pogodbo za produkcijoosemnajstih okoljskih oddaj. Vsaka oddajabo posneta v dveh različicah. 4-minutne oddajebodo sledile konceptu Ekoutrinkov, koz življenjskimi zgodbami in primeri dobrihpraks najširši publiki razgrinja ključna vprašanja,povezana z odgovornim ravnanjem zokoljem. Daljša različica oddaj pa je namenjenaizobraževanju in drugim zainteresiranimjavnostim.Pri izbiri vsebin bodo sodelovali priznaniokoljski strokovnjaki: dr. Dušan Plut, dr.Franc Lobnik, dr. Polonca Trebše, dr. VesnaSmaka Kincl idr. Oddaje bodo na sporedu naTV SLO 1, predvidoma od 3. septembra 2010dalje.Pogodbo sta podpisala v.d. generalnegadirektorja RTV Slovenija Anton Guzej indirektorica Fit medie mag. Vanesa Čanji.www.zelenaslovenija.siOKOLJE 50 37maj may 2010

maj may 2010 OKOLJE 50 38FAkULTETA ZAZnAnoSTi o okoLJUštudentje prihajajo zvseh koncev svetaaleš sortanovogoriški mestni svet jekončno potrdil lokacijo zaizgradnjo kampusa. Je ciljFakultete za znanost o okoljubližji? Povezanost pedagoškegain raziskovalnega dela, ugodnorazmerje med številomštudentov in profesorjev,poudarek na projektnem delu,močna identifikacija študentovin profesorjev z ustanovo termednarodna vpetost so glavneznačilnosti oziroma primerjalneprednosti, ki jih pri Fakulteti zaznanosti o okolju izpostavljanjena dekanja, prof. dr. PoloncaTrebše. kako se Fakultetaza znanosti o okolju kot delUniverze v novi Gorici sooča sštudijskimi in družbenimi izziviše posebej zdaj, ko je besednaogretost za okolje čedalje večja,rane v okolju pa vse globlje?novogoriška fakulteta ima zaseboj že petnajst let, a je sprogrami in prostori razpršenana več strani.fakUlteta ZaZnanosti ookoljUizkušenj zagotovo ni več malo, saj ste utiralipoti okoljskemu izobraževanju v sloveniji.Fakulteta za znanosti o okolju je bila ustanovljenaleta 1995 kot samostojni visokošolskizavod. Tedaj smo izvajali le podiplomski študijskiprogram Znanosti o okolju. Z novimidodiplomskimi in podiplomskimi programise je postopoma razvila v Politehniko, predštirimi leti pa smo pridobili status univerze.Z izvajanjem univerzitetnega študijskegaprograma Okolje smo pričeli v letu 2000, natosmo ga prenovili v dvostopenjski bolonjskištudijski program Okolje 1. stopnja in Okolje2. stopnja. Nepogrešljivi del našega študijskegaprograma je razvejana raziskovalna dejavnostna področju okolja: od razvoja novihanalitskih metod in materialov, razgradnjeonesnažil do ekotoksikoloških raziskav, ki seizvajajo v okviru Laboratorija za raziskave vokolju. Slednji pomeni zelo močno podporodelovanju naše fakultete. Na Univerzi v NoviGorici smo vsi udeleženci v pedagoškem procesuv prvi vrsti raziskovalci. Raziskovanjepredstavlja vsaj 50 odstotkov našega delokroga.Študentom tako poskušamo ažurnoposredovati najnovejše izsledke – ne le naših– raziskovalnih projektov in s tem nadgraditinjihove teoretične temelje.kakšen je torej profil diplomanta Fakulteteza znanosti o okolju oziroma s katerimi znanjizačne prakso?Naša usmeritev je jasna: interdisciplinarnost,delo v majhnih skupinah, individualni pristop.Tudi zato smo se odločili, da je vpisnameja za prvo stopnjo bolonjskega programa40 študentov. Na ta način najbolje funkcioniramoin izpolnjujemo zastavljene cilještudentje, profesorji in fakulteta kot celota.Okolje je pomembna tema, ki zahteva poglobljenaznanja temeljnih naravoslovnihpredmetov, matematike, fizike, kemije inbiologije. Predmeti z okoljskimi vsebinami,kot so hidrologija, meteorologija in geologija,predstavljajo ustrezno nadgradnjo, pri čemerne zanemarjamo družboslovnih vidikov, kotso ekonomski, sociološki in komunikološki.Slednji so prisotni v skupinskem projektu, kismo ga v študijski program vpeljali po zgledudanske univerze Roskilde in je del našegapredmetnika od prvega letnika naprej. V njemštudentje pod mentorstvom strokovnjaka zadoločeno področje rešujejo konkreten okoljskiproblem, pri čemer se v treh letih naučijoanalize ustrezne literature, kritičnega razmišljanja,uporabe metodologije, postavitvehipotez in določitve cilja, hkrati pa tudi raziskovalnegadela in dela v skupini. Ugotovitvez ustreznimi dogovori in zapiski s tedenskihsestankov morajo študentje predstaviti obkoncu vsakega semestra. Poročila posredujejov angleščini, saj želimo ob skupinskem delu inposamični odgovornosti razvijati tudi komunikacijskeveščine v jeziku, ki je uporaben vevropskih ustanovah in podjetjih.foto osebni arhivPolonca Trebšene ekolog, pačpa diplomiraniokoljski tehnologkje lahko torej vaši diplomanti najdejozaposlitev?Različno, od komunalnih služb do industrijskihproizvodenj, ki morajo zagotavljati okoljuprijazne tehnologije in ustrezno ravnanje zodpadki. Po univerzitetnem programu Okoljeso naši diplomanti dobili naziv ekolog, s čimernismo bili v celoti zadovoljni. Diplomiranokoljski tehnolog, ki ga bodo pridobili pokoncu bolonjskega programa 1. stopnje, jeustreznejši, saj zajema širši spekter pridobljenihznanj v času študija. Za delodajalceje namreč pomembno, da v poplavi različnihpoklicev in programov prepoznajo ustrezni

profil delojemalca z ustreznim delokrogom,znanjem in kompetencami. Sicer pa deluje naUniverzi v sklopu Študentske pisarne kariernicenter, kjer našim študentom posredujemopodatke o potencialnih prostih delovnih mestih,sami pa tudi spremljamo njihovo zaposljivost.Večina se jih razprši po Sloveniji, peščicapa je našla delo v tujini, v Italiji, Angliji,na Nizozemskem in celo v Avstraliji.Problemnamestitev borešil kampuskako pa je poskrbljeno za študijske in nastanitvenekapacitete na vaši fakulteti? Članicenovogoriške univerze ste precej razpršenetudi po zamejstvu. kdaj naj bi zrasel predvidenikampus?Zadeve okrog kampusa se vendarle premikajo.Idejni projekt je znan, lokacija ob Kornu, ki joje pred kratkim potrdil novogoriški mestnisvet, tudi. Letos naj bi začeli z odkupom zemljiščin s pridobivanjem dovoljenj. Časovnirok izgradnje težko opredelim. Želje so namrečeno, realnost nekaj drugega. Vem pa, dabi s kampusom uresničili naše temeljne vizije:obsegal bi predavalnice, raziskovalne enote,knjižnico in študentski dom. Vse na enemmestu. Ob univerzi bi se namreč razvijali tudicentri odličnosti s podjetništvom, torej centri,v katerih naj bi se znanje najprej generiraloin se nato s sodelujočimi partnerji ustreznorazvijalo tudi v industrijskem merilu. Želimosi namreč izpeljati čim več aplikativnih raziskavna različnih segmentih okolja. Drugačepa se ne pritožujemo nad aktualnimi, upajmo,začasnimi rešitvami. Naša fakulteta imasedež v Rožni dolini, streljaj od mejne črte,študijski program pa že četrto leto izvajamo vitalijanski Gorici. Tam smo najeli prikupne inpredvsem funkcionalne prostore z laboratorijiin računalniško učilnico. Fakulteta ima v najemuštudentski dom Presta, načrtujemo patudi povečanje kapacitet v obnovljenem železničarskemdomu. K reševanju problematikenamestitev je pristopilo tudi Ministrstvo zavisoko šolstvo, znanost in šport, ki bo v prihodnjihletih zgradilo študentski dom. Možnostnamestitve se odpira še v dijaških domovih,tako v Novi Gorici kot v sosednji Gorici, nekaterištudentje pa se odločijo tudi za najemzasebnih stanovanj.Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/27Faculty oFenvironMental sciencesStudents from AllOver the WorldThe Nova Gorica City Council finallyconfirmed the location for the constructionof the campus. Is the Faculty ofEnvironmental Sciences any closer to itsgoal? The connection between educationaland research work, a favourable ratiobetween the numbers of students andteachers, a focus on project work, a strongidentification of students and teacherswith the institution and internationalinclusion are the main characteristics oradvantages of the Faculty of EnvironmentalSciences as stressed by its Dean, Prof.Dr. Polonca Trebše. How does the Facultyof Environmental Sciences, as part ofthe University of Nova Gorica, face itseducational and environmental challenges,especially now, when a lot is being saidabout the environment even as its sores aregetting deeper? The Nova Gorica Facultyhas been operating for fifteen years but itsprogrammes and facilities are dispersed.OKOLJE 50 39Varno ravnanje z električno/elektronsko opremoOdpadna EE oprema, ki še posebej ogroža zdravje ljudi in onesnažuje okolje pri nepravilnem zbiranju in ravnanju:hladilno zamrzovalni aparatitelevizorji in monitorjiplinske in varčne sijalkeProblemi, s katerimi se srečujemo pri zagotavljanju ciljev obdelave in recikliranja odpadne EE opreme(predvsem ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov, slikovnih cevi televizorjev in monitorjev, varčnih sijalk idr.),so predvsem:poškodovanje pri zbiranju in manipulaciji (izliv hladilne tekočine in olj, razbitje slikovne cevi)neprimerno odstranjevanje vrednih komponent, s čimer je povzročena škoda okoljuodlaganje plinskih sijalk med mešane komunalne odpadke (onesnaževanje okolja z živim srebrom)PromocijaPRISPEVAJMO K USTREZNEMU ZBIRANJUTER PREPREČIMO NEPRAVILNO RAVNANJE Z OEEO!Ustrezne zbiralnike prepoznatepo njihovih oznakah:ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d. o. o.Brnčičeva ulica 39, LjubljanaT 01 366 85 41, F 01 366 85 82info@zeos.si, www.zeos.simaj may 2010

maj may 2010 LOGISTIKA 50 40LoGiSTiČni CEnTRidopolnilne dejavnostiso dodana vrednostmiran vargalogistični centriAli dobiva logistika v poslovanjupodjetja drugačno težo kotpred leti? Ali jo podjetja boljrazumejo kot skladiščenje,komisioniranje in distribucijoali pa ji lahko kakovostnilogisti dajo novo vrednost?Logistični center BTC velja zaenega največjih v Sloveniji.Z njegovim direktorjemJankom Pirkovičem smo sepogovarjali o organizaciji innačrtovanju logistike, pa tudio dodatnih dejavnostih, ki jihizvaja logistični center. njihovlogistični center je med redkimiv Sloveniji, ki mu tudi v kriznemčasu rastejo prihodki.logistični center Btc je eden večjih slovenskihlogističnih centrov. Če ga primerjate scentri v regiji cee – katere so vaše prednostiin pomanjkljivosti?Z več kot 50.000 m2 zaprtih skladiščnihpovršin na eni lokaciji smo nedvomno edennajvečjih logističnih centrov v Sloveniji. Medsvojimi prednostmi vedno izpostavljamospecializacijo storitev, saj skrbimo za skladiščenjein distribucijo najrazličnejšega blagapo Sloveniji, kar nam omogočata predvsem visokastandardizacija in odlična informacijskapodpora skladiščenja ter vseh povezanih procesov.Tudi lokacija je ena naših glavnih prednosti,obenem pa nismo predimenzionirani,da bi to lahko izpostavili kot pomanjkljivost.do katere stopnje načrtujete, organizirate inizvajate logistične procese sami in koliko pritem najemate zunanje partnerje in izvajalcekot zunanje storitve?Celotna organizacija in načrtovanje logističnegaprocesa sta v naših rokah, za izvedbo inpodporo pa najemamo zunanje partnerje. Tudipri nas zunanje storitve predajamo zunanjimizvajalcem. Distribucijo blaga – vsak dan odpremimoprek sto tovornih vozil – tako opravljaprevoznik Dušan Kobal, informacijskopodporo nam zagotavlja družba Mentek, zamehanizacijo pa skrbi družba Jungheinrich. Zomenjenimi dobavitelji se skupaj razvijamo inv tej sinergiji zagotavljamo našim poslovnimpartnerjem kakovostno logistično storitev.logistični center Btc združuje tudi drugedejavnosti, kot so prometni center in različnaizobraževanja ter organiziranje strokovnihdogodkov. kako so te dejavnosti povezanez osnovno dejavnostjo in kakšen vpliv imajonanjo?Logistični center je postal tudi stičišče raznihposlovnih aktivnosti, ki so neposredno povezanez osnovno dejavnostjo. Imamo srednjoin višjo strokovno prometno šolo B&B, pri nasje sedež Zveze ZŠAM Slovenije, ki ima v 53združenjih več kot 8.000 članov. Premoremokonferenčno dvorano s 120 sedeži, v kateri sevrstijo različna predavanja, predstavitve instrokovni dogodki. Skupaj z Ekonomsko fakultetoUniverze v Ljubljani smo uvedli študijposlovne logistike. Z našimi partnerji, dobaviteljiin kupci smo ustanovili Poslovni klub,prek katerega iščemo skupne ideje in izziveza nadaljnje celovito sodelovanje. Skratka,dopolnilne dejavnosti občutno prispevajo kosnovni dejavnosti logističnega centra.Boste v kratkem organizirali kak pomembnejšidogodek s področja logistike?Brez dvoma velja omeniti, da bo 14. in 15.maja potekal dogodek Dnevi prevoznikov.Prvi dan bodo menedžerji vodilnih logističnihpodjetij predstavili izzive, s katerimi se srečujejo,in razvojne usmeritve, drugi dan pa bonamenjen druženju ob državnem prvenstvupoklicnih voznikov vseh kategorij.imate več kot en logistični center. kako skrbiteza povezanost centrov in njihovo usklajenoposlovanje?BTC upravlja z Logističnim centrom v Ljubljani.V naši poslovni enoti v Novem mestu pa smobolj ozko usmerjeni, saj opravljamo logističnestoritve za dostavo avtomobilskih sestavnihdelov za tovarno Revoz.ali že ponujate storitve 3plin kako jih slo-venska podjetja sprejemajo?Ocenjujemo, da je opravljanje naših storitevže primer ponudbe logistike 3PL, čeprav smospecializirani le za del celovite logistične ponudbe.Že pred leti smo namreč opustili opravljanjevseh dejavnosti, kot na primer opravljanjemednarodnih transportov, špedicije,carinskega posredovanja, selitev in podobno.Aktivno pa se pripravljamo na ponudbo inizvedbo logističnega inženiringa za proizvodnain trgovska podjetja, saj ocenjujemo, daimamo za te storitve ustrezno znanje, organizacijoin informacijsko podporo.logistika je z vse večjo informatizacijo doživelapravcati razcvet. v kolikšni meri vašilogistični centri uporabljajo informacijskerešitve?Vse naše storitve so v celoti informacijskopodprte, tako da poslovanje v skladišču potekabrez papirja. V skladišču se za ravnanjez blagom – uskladiščenje in komisioniranje– uporabljajo ročni terminali, ki so povezaniz brezžičnimi antenami. Uporabljamo internokodo SSCC in EAN-kode na artiklih, kar zagotavljaučinkovito delo, predvsem pa sledljivost.Prek sistema ekstranet smo povezani zlastniki blaga v našem skladišču. To slednjimomogoča stalen in neposreden pregled nadstanjem in gibanjem njihovega blaga.danes delate drugače kot pred petimi leti.katere so najopaznejše spremembe?V zadnjih petih letih smo se lotili prenoveposlovanja na vseh področjih, uredili organizacijo,dosegli standardizacijo ter vse skupaj

foto: osebni arhivJanko Pirkovičustrezno informacijsko podprli. Danes smozato na trgu eden vodilnih urejenih ponudnikovlogističnih storitev. Glede na to, dadelamo za vrsto različnih partnerjev, ki imajorazlično blago, bi bilo neracionalno in skorajnemogoče naše skladiščne procese avtomatizirati.Nadvse pomembna pa je standardizacija.Za naše storitve imamo procesni standardISO 9001:2008 in ekološki standard ISO14001:2004. Pri delu s prehrambnimi artikliupoštevamo standarde HACCP, imamo patudi certifikat za ravnanje s tako imenovanimiEKO prehrambnimi proizvodi. Lahko bi rekli,da svoje delo glede na pretekla leta precej boljobvladamo z vseh vidikov.kako manj povpraševanja na trgu vpliva nalogiste? se morebiti soočate z več domačein/ali tuje konkurence?Logistični center opravlja storitve za večrazličnih partnerjev, od tega je pomembnih,torej večjih, okoli 20. S to razpršenostjo smosi zagotovili konstanten obseg dela in omililivplive recesije. Pomemben je podatek, daobseg prometa v lanskem letu v primerjavi zletom 2008 ni padel. Tega žal ni pri drugihlogističnih ponudnikih. S tem, ko smo specializiralinaše storitve, ugotavljamo, da smona tem delu trga vodilni, tako da ne občutimovpliva domače in tuje konkurence. Res pa je,da jo spoštujemo, si medsebojno pomagamoin se trudimo, da njihove pozitivne aktivnostiupoštevamo tudi v našem delu in pri nudenjunaših storitev.kateri mednarodni trendi na področju logistikeso še posebej opazni v sloveniji in katerinas včasih celo zaobidejo?Po moji presoji je pri nas še premalo primerovzunanjega izvajanja logističnih storitev, kiv zahodnem svetu že sodijo v stalno praksoposlovanja podjetij. Pri tem ne mislim samona prevozne storitve, ampak celotno funkcijologistike. V Sloveniji je kar nekaj dobrih ponudnikov,ki so te storitve sposobni ponuditi,opazen pa je odpor do tega pri potencialnihproizvodnih ali trgovskih podjetjih. Miimamo zelo dobro izkušnjo s podjetjem SPAR,saj v njihovem skladišču opravljamo storitvein zagotavljamo vsakodnevno distribucijovseh vrst blaga (suhi, sveži, pekarski izdelki,sadje in zelenjava ter zmrznjeno blago) do njihovihtrgovin.kašna je vaša vizija na področju logistike zanaslednjih deset let?V naslednjih letih bosta, po mojem mnenju,očitni predvsem dve tendenci. Potrebno bodostavljati vse manjše pošiljke na vse večdostavnih mest in vse bolj pogosto. To bopodražilo delo v skladiščih in dvignilo cenoprevoza. Ocenjujem, da bo takšna dejavnost vnaslednjih petih letih podražila storitve do 30odstotkov. Seveda tega ponudniki logistikene bodo prevalili na stranke – dober izvajaleclogistične storitve bo s prilagodljivostjo logistikekar največ prispeval k omilitvi tega trenda.V prihodnosti bo moral sposoben logistopravljati tudi del storitev v preskrbovalniverigi na nabavni in prodajni strani. To pomeniodgovornost za naročanje in stanje zalogter opravljanje dodatnih storitev pri pripraviblaga za trg.50 41LOGISTIKARazstavljate na sejmih?Iščete zanesljivo, moderno in ugodno postavitev? VISPROM EXPO je dobra izbira.ZanesljivostKakovostKonkurenčnostNova, moderna oprema (nabavljena v letu 2010)Možnost odloga plačila do 120 dniPreverite še posebej ugodno ponudbo stojnic na sejmih AGRA 2010 in MOS 2010!Visprom Ozana Dozet Bašić s.p.Visprom Expo, Kidričeva 24, 3000 Celjee: info@vispromexpo.com t: 0590 56 301 f: 0590 56 305PromocijaVodja trženja in podpore: Zoran Gavriloviće: info@vispromexpo.com t: 0590 56 303 m: 030 601 303Spoznajte nas: www.visprom.si www.vispromexpo.com www.promodrinks.simaj may 2010

maj may 2010 LOGISTIKA 50 42CEnTER ZA RAZvoJkARiERdiplomanti kotambasadorji logistikemajdi kosiAli je naključje, da so sev okviru ALUMni klubaprvič sestali diplomantilogistike? ne. na Fakultetiza logistiko Univerze vMariboru se zavedajo, da jedoseganje ciljev v podjetjihpovezano z usposobljenostjo,kompetentnostjo in motivacijoposameznikov. To kljub svojimladosti dokazujejo v okviruCentra za razvoj karier, ki jenamenjen tako tistim, ki se naFakulteti za logistiko formalnoizobražujejo, kot tudi vsem,ki na fakulteti le pridobivajo,razširjajo, obnavljajo inposodabljajo znanja, potrebnaza uspešnejše opravljanjedela. o pomenu sodelovanjas študenti in vzpostavljanjatrajnih vezi s podjetji smo sepogovarjali z doc. dr. irenoGorenak in asist. Sonjo Mlakerkač, ki skrbita za uspešnokoordinacijo Centra za razvojkarier.center ZaraZvoj karierKmalu zatem, ko je Fakulteta za logistiko vCelju dobila prve diplomante, je bilo jasno,da bo v želji po čim bolj uspešni sinergiji medpodjetji in študenti potrebno vzpostavljatisodelovanje z diplomanti tudi vnaprej. Centerza razvoj karier obsega dve veji: strokovnousposabljanje zaposlenih (pedagoških in nepedagoškihdelavcev) ter sodelovanje z diplomantiv okviru praktičnega usposabljanja in zgospodarstvom.Cilj Centra za razvoj karier je s pomočjodiplomantov in ALUMNI kluba v prihodnostirazvijati bazo dobrih organizacij, primernihza opravljanje prakse, in tudi dobrihmentorjev za uspešno mentorstvo. V fazinastajanja je tudi pomemben projekt vseživljenjskegaučenja. V Centru lahko sodelujejotako študentje, bivši študentje kot tudi ostalizainteresirani za pridobivanje novih znanj spodročja logistike.foto osebni arhivirena GorenakRaziskovalnoizobraževalnaskupina LARSsklopu razširjanja raziskovalnega znanjaV na Fakulteti za logistiko deluje tudi LARS(Logistično akademsko raziskovanje in svetovanje),ki združuje najboljše študente z željopo raziskovanju ter sodelovanju pri različnihznanstvenoraziskovalnih projektih. Projektnitim je konec leta 2009 zaključil zelo odmevenprojekt Analiza možnosti optimizacije kontroles tehtanjem v centralnem distribucijskemcentru Mercator – Slovenčeva. Namenprojekta je bil analizirati segment kontrolemas RLC vozičkov, ki jih podjetje uporabljapri oskrbovanju prodajaln. Obdelava nekajtisoč podatkovnih vnosov in uporaba pridobljenihznanj na realnem praktičnem primerusta v obojestransko zadovoljstvo naročnikain izvajalcev dali zanimive in tvorne ugotovitveglede potencialnih prihrankov inpovečanja pretočnosti procesa. S tem so vLARS napravili pomemben korak k tesnejšemusodelovanju Fakultete za logistiko zgospodarstvom. Projekt je bil deležen pohval,ugotovitve pa so bile sprejete celo kot obveznogradivo pri vodilnem kadru. Letos v okviruraziskovalno-izobraževalnega centra LARSpoteka deset projektov z različnimi podjetji.ALUMniklub povezujediplomanteStik z diplomanti na vseh stopnjahFakulteta za logistiko vzdržuje tudi vokviru ALUMNI kluba, namenjenega ohranjanjupovezanosti in komunikacij med pripadnikivseh generacij diplomantov. ALUMNIklub povezuje akademsko znanje z gospodarstvomter si prizadeva za strokovno in znanstvenosodelovanje diplomantov s fakultetoin spodbuja sodelovanje med okolji, v katerihdelujejo.okviru praktičnega usposabljanja trenutnopoteka okoli 80 projektov, ki sodijo vVobvezni del študijskega programa. Obenem vCentru za razvoj karier stremijo k vzpostavitvidolgoročnega odnosa s podjetji. Vsako leto jesodelovanju v projektih naklonjenih več podjetijin doslej študentje ob podpori mentorjevniso imeli težav z iskanjem podjetja, v okvirukaterega spoznavajo študijsko področje vpraksi. Nekatera izmed podjetij, s katerimisodeluje večje število študentov Fakultete zalogistiko, so Pošta Slovenije, Krka, Mercator,Slovenska vojska, Gorenje, Simbio in Splošnabolnišnica Celje. Študente vselej spodbujajo kspoznavanju prakse v različnih podjetjih, sajlogistika ni le transport, ampak precej širšepodročje.Rezultati lanske ankete o zaposljivosti študentovFakultete za logistiko so pokazali,da pravzaprav ni nezaposlenih diplomantov,veliko pa se jih je odločilo za nadaljevanještudija. Pozitiven podatek je tudi, da diplomantirelativno hitro najdejo delodajalca, vnekaterih primerih pa zaposlitev najdejo pravv podjetju, v katerem so opravljali praktičnousposabljanje. Podjetje ima tako možnost potencialnegazaposlenega spoznati že med njegovimštudijem in eden izmed ciljev Centra zarazvoj karier je, da poskušajo vzpostaviti vezmed diplomanti in podjetji, v katerih lahkoizrazijo kar največ svojih potencialov.

kOntejner za sklaDiščenje vnetljivih snOvi (k-svs)Kontejnerska skladišča so odlična rešitev za vsa podjetja, ki uporabljajo barve, razredčila in ostale vnetljive snovi.V kontejnerskem skladišču vnetljivih snovi lahko skladiščite vnetljive tekočine prve, druge in tretje nevarnostne stopnje(nafta in njeni derivati, razredčila, barve, laki, olja idr.) in vse vrste tehničnih plinov v jeklenkah (acetilen, tekoči naftni plin,ogljikov dioksid, argon, helij, kisik idr.).Kontejner je prenosen, kar vam omogoča enostavno premeščanje na drugo lokacijo. Glede na namembnost in opremo lahkoizbirate med šestimi različnimi tipi.Pri projektiranju in izgradnji skladišča so upoštevani varnostni ukrepi in veljavni protipožarni predpisi.OsnOvne karakteristike:• Skladišče je v celoti grajeno iz negorljivih materialov.• V podu je integrirana lovilna posoda.• Stene in strop so izolirani in z notranje strani obloženi s pocinkanopločevino.• Na zgornji in spodnji strani bočnih sten so prezračevalne odprtine,ki zagotavljajo naravno ventilacijo.• Vrata so dvokrilna z zasilnim izhodom.• Razsvetljava je izvedena v EX izvedbi.• Osnovna oprema zajema tudi omaro z gasilnimi aparati.DODatna nOtranja Oprema:• Regali globine 0,8 metra do največ 17 m² uporabne površine.• Regali globine 0,5 metra do največ 10 m² uporabne površine.• Stojala za 200-litrske sode.• Držala za jeklenke.• Toplovodni radiator.zbiralni kOntejner nevarnih ODpaDkOvZbiralni kontejner nevarnih odpadkov je namenjen zbiranjuposebnih odpadkov v gospodinjstvu ter njihovemu varnemuprevozu od mesta zbiranja do deponije.Posebni odpadki, ki so zaradi varnosti embalirani, se zbirajoločeno v posebno narejenih posodah, izdelanih iz kemičnoodporne nerjavne pločevine in iz vroče pocinkane pločevine zvodotesnim pokrovom.Vse posode so v kontejnerju pritrjene v posebna ohišja, kar zagotavljavaren prevoz odpadkov po cesti (po ADR).PromocijaCONTAINER, d.o.o.Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje | tel: +386 (0)3 42 63 200 | fax: +386 (0) 426 32 76 | e-pošta: container@maksim.si | spletna stran: www.container.si

maj may 2010 LOGISTIKA 50 44LoGiSTikAvpliv logistike nazadovoljstvo kupcevdoc. dr. bojan rosimag. matjaž knezmag. marjan sternadpovzetek:vedno nove, tj. vedno večje in zatotežko predvidljive zahteve kupcevoziroma uporabnikov logističnihstoritev so posledica novega načinaživljenja. kar je bilo nekoč dobroza nekoga, ki je bil pripravljento »dobro« plačati, je daneszgodovina. Pozabite, kar ste vedeliin kako ste ravnali včeraj, danesje to že preživeto. konkurenčneprednosti izvirajo iz drugačnosti,ta pa je vse bolj posledicanovega razmišljanja ljudi innjemu prilagojenega drugačnega,tj. spremenjenega vedenja inravnanja. Bistvo je torej v novem,na razmisleku osredotočenempričakovanju kakovosti storitevin procesov ter produktov in nena tem, kaj ponuja trg. Ali lahkonapovemo razvoj kakovosti, ki jeodvisna od »nepredvidljivosti«ljudi in okolja, v katerem delujemooziroma živimo? verjetno ne.Zanesljivo pa ne dovolj celostno,kajti okolje in mi se medsebojnosoodvisno nenehno spreminjamo.logistikav članku smo želeli pokazati,kako je za zadovoljevanje vsezahtevnejših kupcev pomembnocelovito poznavanje svojih procesovin hkrati obvladovanje sodobnihlogističnih storitev.ključne besede:logistika, poslovni procesi, oskrbnaveriga, konkurenčna prednost,zadovoljstvo kupcev.foto Shutterstock1 Uvod vproblem in vidikobravnavanjaMerila kakovosti se hitro spreminjajo.Lahko trdimo, da postajajo vse bolj zapletenain problematična. Kaj je pravzaprav privsem tem sploh resnični problem? Verjetnose strinjamo, da ni dneva našega življenja, neda bi bili soočeni s kakšno problemsko situacijo.Njeno zaznavanje je odvisno od človeka.Včasih se nam zdi bolj, včasih manj problematično,odvisno od naših subjektivnih izhodišč,s katerimi zaznavamo in v nadaljevanjuobvladujemo objektivne danosti. V zaznani(potencialni) problemski situaciji skušamorazvozlati pomembnost njenega vplivanjana nas in naš položaj, ugotoviti morebitnaodstopanja od želenega/pričakovanega stanjain preveriti, ali obstajajo poti njenega razreševanja.Če teh ni, imamo zagotovo opravka sproblemom, kar pomeni, da je dana situacijonejasna, neznana in brez jasne razrešitve,zato potrebna pojasnitve ali razrešitve. Ker paproblem ni nikoli ali pa je le izjemoma samoeden, lahko pričakujemo možnosti njihovegamedsebojnega vplivanja, povezovanja, soodvisnosti,vpliva ..., kar povzroča kompleksnosttako nastalih lastnosti problemov kottudi iz spleta nastajajočih problematik (Rosi,2004, 2008). To zahteva sistemsko/celovitorazmišljanje, ki je značilno tudi za novo definiranje,npr. kakovosti sodobnih logističnihstoritev. Za sistemsko, tj. dovolj celovito razmišljanjepa potrebujemo »najpomembnejšeproizvodno sredstvo, ki je majhno, sivo, tehtapribližno 1,3 kg in se imenuje človeški možgani«(Nordström in Ridderstråle, 2001, 18).dejanski življenjski praksi pa obvladovanjein razreševanje najrazličnejših, boljVali manj zapletenih logističnih problemov,poteka (žal) vse prej kot sistemsko. Ljudje seraje ukvarjamo z razreševanjem nam prepuščenegaizbora delov, zato zanemarjamo celovitost1 in s tem (nevarno) poenostavljamozaznano problematiko. Zaradi tega vednoznova odpiramo možnosti, da nas bo vsakanova »logistično obarvana« problemska situacijapresenetila, da je (ponovno) ne bomosposobni obvladovati, kaj šele razrešiti, zatobomo postajali vse bolj neučinkoviti in neuspešniv življenju.Da je stvar še bolj resna, nam kaže razvojznanosti in tehnologije, še zlasti v današnjemdinamičnem okolju: najrazličnejšizapleteni pojavi hitro rastejo in zato postajajovse težje obvladljivi. Zaradi tega se je pojavilmočan porast kompleksnih sistemov, ki jihčlovek ni sposoben več dojemati, kaj šele vplivatinanje. To dokazujejo aktualne globalnespremembe, ki krepijo pomembnost logistike1 Ponovno se zatekamo k ugotovitvi, da (Mulej 2000 vRosi 2004, 2008):• popolna celovitost ni izvedljiva in pogosto niti ni nujna,• enostranost pa pogosto tudi ne zadošča,vsaj ne v zelo veliki večini praktičnega dogajanja. Torejmora vsakdo, ko se loteva nekega opravila, kar se dazavestno in premišljeno, obenem pa tudi kar se da celovitoopredeliti, katero raven celovitosti v danem primeruvelja šteti za primerno. Zgledi iz teorije kaosa in teorijekompleksnih sistemov so najbrž dovolj jasno pokazali, da jetakšna opredelitev zahtevna naloga. Samoorganiziranje jomorda kdaj poenostavlja in kdaj zapleta, saj je v razmerahnenehnega spreminjanja zelo težko vedeli ali vsaj oceniti,kje smo in kam nas vlečejo razvojne težnje, ki so v vlogisinergije mnogih vplivov, za katere ne vemo.

in vplivajo na spreminjanje našega tako družbenegakot tudi gospodarskega sistema. V današnjemturbulentnem življenju z neustavljivimvplivom vsesplošne globalizacije si zatokratko in malo ne moremo in ne smemo dovoliti,da ne bi bili sposobni sistemsko, tj. dovoljcelovito razmišljati in prepozna(va)ti možnihpojavnih oblik problemskih situacij, kot je tov našem primeru zadovoljevanje kakovosti(potencialnih) kupcev naših storitev in izdelkov.Pri tem je izredno pomembno, da znamo(zmoremo in hočemo) kakovostno opredelitiizhodišča (subjektivna in objektivna), s katerimise nameravamo lotevati procesov dovoljcelostnega obvladovanja npr. naših kupcev.Skratka, dobrodošli v zapleteni problematikidefiniranja kakovosti 2 logističnih storitevin procesov, zlasti kadar želimo doseči čimboljšo prilagojenost zahtevam njenih uporabnikov.Kaj lahko, kaj moremo, kaj smemo, kajje smiselno … storiti, da bomo razumeli in zatolažje, tj. celoviteje prepoznali kakovost sodobnelogistike in njenih procesov? V ta namenmoramo biti sposobni (in hoteti) uporabitinajvečji človeški »računalniški« potencial, tj.možgane, kajti »človek je še vedno najboljši računalnik«(Nordström in Ridderstråle, 2001,18). S to ugotovitvijo citiranega vira se lahkostrinjamo, čeprav v nadaljevanju opozarja, daje »po nekaterih ocenah skupna računalniškazmogljivost večja od skupne zmogljivosti vsehčloveških možganov. Ljudje so ustvarjalni,porajajo se jim nove zamisli, izmišljajo si novapravila in imajo občutke, računalniki pa (še)ne. Človeški možgani so res čudovito zasnovaniin neverjetno zapleteni, toda vprašanje,v čigavi lasti so, je popolnoma preprosto …vaši možgani so samo vaši in jih upravljate vdobrem in slabem.« Torej moramo naše možganeaktivirati za sistemsko razmišljanje, kije nujno za razumevanje in prilagajanje novimnajrazličnejšim situacijam, npr. zahtevamkupcev po kakovostni logistiki.2 nekaj temeljnihizhodišč orazvoju logistikeL ogistika3 je zelo stara dejavnost, ki sega vdaljno preteklost vse od prvih organiziranihnačinov trgovanja. Kot področje prouče-2 Definicij kakovosti je mnogo. V logistiki je smiselnoizhajati iz najbolj razširjene oz. temeljne definicijekakovosti, opredeljene v mednarodnih standardih ISO9000: »Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenihkarakteristik izpolnjuje zahteve.« Po naših prepričanjihje kakovost tisto, na podlagi česar se človek odloča o npr.izbiri, naročilu, nakupu ali najemu, sodelovanju ipd.3 Izvor pomena logistike povezujemo s pojmi »loger«(francosko pomeni nastanitev, stanovati), »logos« (grškopomeni pamet) in »logistikos« (grško logično razmišljati).Danes lahko trdimo, da ni dejavnosti v našem poslovnem(in verjetno tudi zasebnem) življenju, ki ne bi bila kakorkoli povezana z logistiko.1960Razdrobljenost1980konsolidacija1990Funkcionalna integracija2000Povečanje dodane vrednostinapoved povpraševanjanabavanačrtovanje potrebUpravljanje z materialinačrtovanje proizvodnjeProizvodne zalogeSkladiščenjeSkladiščenjeRavnanje z materialiRavnanje z materiali Logistika Upravljanje z oskrbno verigoEmbaliranjeEmbaliranjeZalogenačrtovanje distribucijeinformacijska tehnologijaobdelovanje naročil Fizična distribucija MarketingTransportStrateško planiranjedelo s strankamivanja se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja,in sicer na področju distribucije kmetijskih izdelkov(Crowell, 1901). V vojski še mnogo prejin je v drugi svetovni vojni odigrala pomembnovlogo pri zmagi zaveznikov. Tudi kasnejekaže njeno pomembno vlogo, npr. v zalivskivojni 1991, ko so bile ZDA prisiljene v čimkrajšem času premag(ov)ati velike razdalje. Vnekaj mesecih je bilo potrebno prepeljati približno12.000 km daleč tako 500.000 ljudi inveč kot tudi 500.000 ton materiala z letali terdodatnih 2,3 milijone ton opreme z ladjevjem.To je bil dramatičen dokaz, kako pomembna jevloga logistika.Zapisi o velikem, a še ne dovolj izkoriščenempotencialu logistike segajo v šestdesetaleta, ko je svetovni menedžerski guruPeter Drucker izjavil, da je logistika ena izmedzadnjih meja do priložnosti za podjetja, ki siželijo povečati svojo učinkovitost (Lambertin drugi, 1998). Še večji poudarek na logistikise je pojavil v sedemdesetih in začetku osemdesetihlet v obdobju t. i. naftne krize, kar jeposledično povzročilo dvigovanje cen energije.Hkrati pa so zaradi globalizacije industrije,logistični stroški postajali vse bolj pomembni.To je na področju logistike pomenilo dvestvari. Prvič, da so organizacije na svetovnemnivoju začele razmišljati, kako bi lahko diferenciralesvojo ponudbo na organizacijskemin na področju izdelkov in storitev. Logistikaje postala področje, kjer so morale lokalneorganizacije doseči konkurenčno prednostpred prekomorskimi organizacijami, da solahko trgu ponudile zanesljivo in odgovornoservisiranje. Po drugi strani pa je nastopanjena tujih trgih pomenilo daljše, dražje in boljkompleksno poslovanje. Dobro obvladovanjelogističnih procesov je zato pomenilo vzvodza doseganje globalnih priložnosti. Kasnejeje sledilo obdobje, v katerem so se organizacijezaradi vse večje konkurence začele še boljzavedati pomembnosti zniževanja stroškovoziroma učinkovitosti poslovanja. To obdobjesovpada z obdobjem razmaha informacijsketehnologije , ki je veliko pripomogla k prejSlika 1: Razvoj logistike, tehnike in tehnologije 1960–2000Vir: Prirejeno po Rodrigue,1998omenjenemu cilju, zniževanju stroškov. Takoso organizacije lažje nadzorovale celotni procesposlovanja in logistične aktivnosti, kot sonaročila, transporti in materialni tokovi nasploh,večjo preglednost so imele nad zalogamiin hkrati so se jim začeli ponujati različnimatematični modeli. Na ta način so podjetjalažje planirala svoje aktivnosti in v končnifazi je prišlo že do prvih »just in time« dobav.Kmalu pa so ljudje ugotovili, da je treba čimbolje (znati in hoteti) optimirati svoje poslovneprocese, ki potekajo vse od uresničitve(npr. s porajanjem idej o sklepanju poslov) dozaključka posla, kar jim omogoča vzpostavitevkakovostnih oskrbnih verig (angl. SupplyChains). Pri tem ločujemo dve temeljni vrstioskrbnih verig, in sicer znotraj podjetja in distribucijskeverige, ki se oblikujejo zunaj podjetja.Oskrbno verigo lahko tudi pojmujemo(Potočnik, 2002, Klopčič, 2003, Knez, 2008)kot skupino medsebojno povezanih organizacij(od dobavitelja do končnega uporabnika),ki so neposredno povezane z enim ali večtokov izdelkov, storitev, informacij, financter znanja in katerih skupni namen in cilj ječim boljša oskrba končnih uporabnikov in zadovoljstvovseh udeležencev oskrbne verige.Ne smemo pozabiti, da je logistika pomembendel oskrbne verige. Vedno bolj namreč postajajasno, da so procesi, s katerimi zadovoljujepotrebe svojih odjemalcev, ključnega pomenaza vsako podjetje (Potočnik, 2002, 214–215).Logistika je torej nit, ki povezuje te ključneprocese in postavlja temelje za oblikovanjesistemov, ki zagotavljajo stroškovno učinkovitoin uspešno oskrbovanje v celotni oskrbniverigi.tem kontekstu je treba opozoriti še naV dejstvo, da je razvoj logistike soodvisen zrazvojem tehnike in tehnologije (slika 1). 44 Informacijska tehnologija je omogočila velik tehnološkipreskok na elektronsko poslovanje. Če si ogledamo primer(Nordström in Ridderstråle, 2001, 48) napovedi rasti elektronskegatrgovanja med podjetji je bilo le-to petkrat večje odporabniškega elektronskega poslovanja. Ocenjevalo se je, dabi naj to v letu 2003 ustvarilo promet v vrednosti 1,3 trilijonaameriških dolarjev.maj may 201050 45LOGISTIKA

maj may 2010 LOGISTIKA 50 46Naslednji pomemben dejavnik, ki je vplivalna preučevanje logistike, je bilo zavedanjepomembnosti zadovoljstva strank in njihovoservisiranje. S tem spoznanjem so podjetjadokončno dognala, da je lahko logistikastrateško orožje za konkurenčnost na trgih.Konkurenčnost se kaže tudi v velikosti stroškov,ki jih pripisujemo logistiki. Za prikazzniževanja stroškov si oglejmo zgled (Lambertin drugi, 1998): znižanje logističnih stroškovza 1 USD ima na poslovanje veliko večji vplivkot povečanje prodaje za 1 USD. V veliki večiniorganizacij je doseganje povečanja prodajeveliko bolj naporno kot nižanje stroškov. Tovelja še posebej na razvitih trgih, kjer močkonkurence neprestano znižuje cene izdelkovin storitev, zato se v celotnem poslovnem sistemuznižujejo dohodki. Z zelo enostavnimizračunom lahko potrdimo zgoraj omenjenotezo. Če organizacija posluje z dvoodstotnodonosnostjo, to pomeni, da na vsak prodandolar zasluži 0,02 USD, za kolikor se tudi povišanjen dobiček pred obdavčitvijo. Po drugistrani pa vsak privarčevan dolar pomeni endolar večji dobiček. Hkrati pa nam ni potrebnopovečati prodaje. Zato je vsak privarčevandolar v logistiki še kako pomemben.Zanesljivo je smiselno, da se zavedamoogromnega potenciala sodobne logističnedejavnosti (svetovna logistična industrijapredstavlja ca 5,4 bilijona € ali 13,8 odstotkasvetovnega BDP), saj le-ta dandanes v gospodarstvuigra pomembno vlogo v mednarodnem(pre)toku informacij in materiala. Ustvarjanjevrednosti v proizvodnji se je preko različnihstoritev razširilo prav v oskrbni verigi, obenempa dodatno otežilo logistične mreže. Topa od sodobnih logistov zahteva ogromnostrokovnega znanja in medkulturnih komunikativnihsposobnosti, ki jih morajo znati (inhoteti) uporabiti v vsakodnevnih poslovnihsituacijah.3 vloga sodobnelogistike vsodobnemokolju podjetjaPričakovanja kupcev glede nivoja kakovostioziroma celovitosti logističnih storitev sovse višja in stalno spreminjajoča. Konkurencaje vse večja in ne počiva. Zaradi tega je kakovostizdelkov in storitev samoumevna, pričakovana.Kupci v tem kontekstu zahtevajokrajše dobavne roke, dobave manjših količinvečjega števila različnih izdelkov v »časovnookno« oziroma točno ob določenem času tudina prodajno mesto, naloženo zgolj za strojnopretovarjanje, z vključenimi dodatnimi storitvamiipd.Premoženjein uporabakoristpoDJetJe/ograniZaCiJaKUPCI/ODJEMALCIdiferenciacija stroškovširitvijo Evropske unije je postal pretokS blaga (poleg pretoka ljudi in kapitala) lažjiin hitrejši. Izvajalci logističnih storitev se specializirajoin združujejo. Ponujajo celovitejše,napredne logistične rešitve s širitvijo svojemreže, povezav. Na rastočih trgih vzhodnein jugovzhodne Evrope postajajo skladiščnekapacitete in sekundarni transport ozko grlo.zadnjih letih so organizacije prišle doV spoznanja, da je dobro obvladovanje logistikeključnega pomena za doseganje večjedonosnosti in konkurenčnosti v primerjaviz drugimi organizacijami. Slika 2 prikazujebistvo konkurenčne prednosti.Dandanes večina avtorjev (Ballou,Christopher, Lampert in mnogi drugi)zagovarja tezo, da morajo biti funkcije v organizacijimedsebojno povezane ter sodelovatimed seboj in ne delovati kot posamezneenote. Npr., če skušamo poiskati povezavomed trženjem in logistiko, pridemo npr. dospoznanja o trženjskem spletu. V slednjem seob osredotočenju na izdelke pojavijo štirje »Pji«(angl. price, product, promotion in place),ti so: cena, proizvod, promocija in razpečava.Pri zadnjem ima logistika najpomembnejšovlogo, saj direktno pridobiva povratne informacijeo storitvi oziroma izdelku. Kupcinpr. od organizacije zahtevajo, da jim je blagoustrezne kakovosti na razpolago ob pravemčasu na pravem mestu in so zadovoljni samo,ko so izpolnjeni vsi kriteriji. Lahko bi rekli, daje zadovoljstvo kupcev izid/output logističnegasistema. Stvari ne smemo gledati takoozko in zato moramo poudariti, da je uspehorganizacije in hkrati zadovoljstvo kupcevizid dobrega (so)delovanja na vseh področjihtrženjskega spleta in delovanja organizacijekot celote.Ballou v svojem delu (1999) dejavnosti logistikerazdeli v dve skupini, na glavne inpodporne dejavnosti.Avtor je kot prvo med glavnimi dejavnostminavedel servisiranje kupcev. Tadejavnost je, gledano skozi stroškovno plat,zelo pomembna. Dejansko lahko ugotovimo,da se stroški logistike sorazmerno povečujejoz naraščanjem nivoja servisiranja kupcev.S to dejavnostjo sta neposredno povezanamenedžment zalog in transport, ki v večiniprimerov predstavljata od 50 do 60 % celotnihPotrebe po koristihza sprejemljivo cenokoristKONKURENCAPremoženjein uporabaSlika 2: Konkurenčne prednostilogističnih stroškov. S tem nikakor ne želimopostavljati ostalih dejavnosti v podrejenpoložaj. Ugotovimo, da le v skupni povezavivseh aktivnosti lahko dosežemo popolno zadovoljstvokupcev. To dosežemo tako, da jim spomočjo vseh potrebnih dejavnosti izpolnimovse njihove želje: da je blago ustrezne kakovostina razpolago ob pravem času in na pravemmestu.Živimo v času, ko blagovne znamke ne pomenijoveč toliko, kot so pomenile v preteklosti,temveč postajajo vse bolj pomembnepoprodajne storitve. Če pogledamo primerosebnega računalnika, lahko ugotovimo, da sezelo redki kupci odločajo za nakup na podlagiblagovne znamke. Ta ostaja v ospredju medpravimi poznavalci in tudi med temi vednomanj. Večini kupcev se v ospredje postavljajocena, dizajn in razpoložljivost. Večanje pomenapoprodajnih storitev lahko potrdimo tudiz dejstvom, da večina razvitih držav ustvaripribližno 75 % BDP v storitvenem sektorju.Če se povrnemo k osnovni temi tega poglavja,izhajajmo iz tega, da izdelek oziromastoritev nimata nobene vrednosti, doklernista v rokah kupca. Iz tega lahko ugotovimo,da je glavni cilj servisiranja kupcev to, daimajo izdelke oziroma storitve na razpolago.Razpoložljivost je torej kompleksen koncept,povezan z mnogimi drugimi faktorji, ki skupajtvorijo servisiranje kupcev (Christopher,1998, 39). Tako kot različne organizacijegledajo na servisiranje kupcev z različnihzornih kotov, tako obstajajo tudi različnedefinicije različnih avtorjev. Avtorji delaFundamentals of management to opisujejotakole: »Servisiranje kupcev je merilo, kakoučinkovito logistični sistem dodaja krajevnoin časovno vrednost posameznemu izdelkuoziroma storitvi. Hkrati pa nas opozarjajo,da ne smemo servisiranja kupcev mešati zzadovoljstvom kupcev, ki je v primerjavi sprvim veliko obsežnejši pojem in v povezaviz mnogimi drugimi faktorji vsebuje tudi servisiranjekupcev.«Nadaljevanje v naslednji številki EOL

NAJBOLJNAJBOLJNAJBOLJ ZELENOZELENOZELENOEMBALAŽO,EMBALAŽO,EMBALAŽO,NAJBOLJEMBALAŽO,NAJBOLJNAJBOLJEMBALAŽO,NAJBOLJ ZELENOEMBALAŽO,ZELENOZELENOEMBALAŽO,ZELENOZELENOEMBALAŽO,ZELENOOKOLJSKI UČBENIKOkoljevarstvenazakonodajaAvtorica: Adrijana Viler Kovačič1. SLOVENSKI NAtEČAJ zAza EMBALAŽO S PODPISOM NARAVE!V mednarodni žiriji so: Gerald Lefebvre (ECO6S), Saša Mächtig (ALUO), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Univerzev Ljubljani), mag. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko Univerze Maribor) in Jure Apih (Festfest).Več informacij: www.zelenaslovenija.siVeč informacij: www.zelenaslovenija.sirok za prijavedo 10. junijaRecenzenti:dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanObseg: 112 strani • Izid: maj 2010Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstvenitehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, zaekošole in izbirne okoljske vsebine v šolah.Založnik in izdajatelj:Zbiramo naročila!dr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanUčbenik za module okoljevarstveni in naravovarstvenitehnik, priročnik za srednje, višje in visoke šole, zadr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanUčbenik za module okoljevarstveni in naravovarstvenidr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanUčbenik za module okoljevarstveni in naravovarstvenidr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanUčbenik za module okoljevarstveni in naravovarstvenidr. Mitja Bricelj, dr. Jana Sterže, Janja LebanUčbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveninje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnjihpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različneglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročiteljvečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnoza preprečevanje večjih nesreč in zaAgencija RS za okolje je izdala podjetokoljevarstveno dovoljenje. Poišči takopodjetje v bližnjem okolju, prdovoljenje in razloži njegovo vsebino.Ponovimo• Koliko vrst okoljevarstvenih dovoljenj pozna slovenska okoljevarstvenazakonodaja?• Katere so bistvene razlike med njimi?• Ali so roki za izdajo vseh treh vrst okoljevarstvenih dovoljenj isti?• Kaj pomeni kratica IPPC?Ugotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativniučinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilookoljevarstvenega dovoljenja?zmanjšanje njihovih posledic. V varnostnemporočilu upravljavec obratatudi analizira mogoče večje nesrečeobrata in prikaže način preprečevanjateh nesreč in zmanjševanja njihovihposledic na zdravje in premoženje ljudiin na okolje.ArSO mora v postopku za izdajookoljevarstvenega dovoljenja za obratSeveso javnosti omogočiti vpogledv vso dokumentacijo. za zagotovitevsodelovanja javnosti se tu uporabljajoenaka pravila kot za izdajo okoljevarstvenegadovoljenja za naprave IppC,pri čemer pa je rok za izdajo dovoljenjakrajši, in sicer tri mesece odpopolne vloge.6 Zelena Slovenijadržava mora javnost redno obveščatio okoljskih podatkih, ki jih imajoin zbirajo državni in občinski organio stanju okolja, emisijah, odpadkih innevarnih snoveh. Sem spadajo tudiinformacije o obremenjevanju okolja,ki ga povzročajo posamezni onesnaževalci,podatki o okoljskih nesrečahter o vseh dejavnostih in postopkihdržavnih in občinskih organov.Obveščanje javnosti o okoljskihpodatkih zagotavljajo država in občines posredovanjem podatkov na svetovnisplet in z objavo nekaterih dokumentovv Uradnem listu rS.PoSrEDoVanJE oKolJSKiHPoDaTKoV V SVEToVni SPlETMinistrstvo za okolje in prostor terAgencija rS za okolje morata na svetovnisplet posredovati več informacij.• nacionalni in operativni programi• predpisi občin, ki se nanašajo naokolje, pa niso objavljeni v Uradnemlistu republike Slovenije,• okoljska poročila in poročila o vplivihna okolje,• podatki ali povzetki podatkov monitoringaokolja,• okoljevarstvena soglasja in okoljevarstvenadovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbirav registru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.Le če imamo dovoljinformacij o okolju,lahko učinkovitoprispevamo k preprečevanjunjegovegaonesnaževanja.V okoljevarstvenem dovoljenju sepodrobneje določijo ukrepi za preprečevanjenesreč in za zmanjševanjenjihovih posledic za ljudi in okolje zazmanjšanje tveganja okolja, velja papet let od dneva začetka obratovanjaobrata.Če se oceni, da bi posledice večjenesreče v obratu lahko vplivale naokolje v drugi državi ali če ta državatako zahteva, je treba o izdanemokoljevarstvenem dovoljenju obvestitipristojni organ te druge države. Čedruga država na podlagi takega obvestilazahteva, ji je treba posredovatitudi varnostno poročilo konkretnegaobrata.6.7 JAVNOStOKOLJSKIH pOdAtKOVIN prAVICE JAVNOStIV OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja izrednopomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbijavnosti pri odločanju in dostopu dopravnega varstva v okoljskih zadevah.Na ravni EU sta pomembni dvedirektivi, in sicer direktiva 2003/4/ES o javnem dostopu do informacijo okolju ter direktiva 2003/35/EGSo zagotavljanju udeležbe javnostipri sprejemanju nekaterih planov inprogramov, ki se nanašajo na okolje,in o dopolnitvah, ki se nanašajo naudeležbo javnosti in dostop do pravicedirektiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo oddržavnih in občinskih organov samougoditve posameznim zahtevam poposredovanju vseh okoljskih podatkov,s katerimi razpolagajo, ampak tudinjihovo proaktivno vlogo v smisluzbiranja podatkov ter redno in spro-Okoljevarstvena zakonodaja 7drugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnjihpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko navečjegatveganja mora izdelati varnozmanjšanjenjihovih posledic. V varzmanjšanjenjihovih posledic. V varzmanjšanjenjihovih posledic. V varnostnem poročilu upravljavec obratatudi analizira mogoče večje nesrečeobrata in prikaže način preprečevanjateh nesreč in zmanjševanja njihovihposledic na zdravje in premoženje ljudiin na okolje.ArSO mora v postopku za izdajookoljevarstvenega dovoljenja za obratSeveso javnosti omogočiti vpogledv vso dokumentacijo. za zagotovitevsodelovanja javnosti se tu uporabljajoenaka pravila kot za izdajo okoljevarstvenegadovoljenja za naprave IppC,pri čemer pa je rok za izdajo dovoljenjakrajši, in sicer tri mesece odpopolne vloge.država mora javnost redno obveščatio okoljskih podatkih, ki jih imajoin zbirajo državni in občinski organio stanju okolja, emisijah, odpadkih innevarnih snoveh. Sem spadajo tudiinformacije o obremenjevanju okolja,ki ga povzročajo posamezni onesnaževalci,podatki o okoljskih nesrečahter o vseh dejavnostih in postopkihdržavnih in občinskih organov.Obveščanje javnosti o okoljskihpodatkih zagotavljajo država in občines posredovanjem podatkov na svetovnisplet in z objavo nekaterih dokumentovv Uradnem listu rS.PoSrEDoVanJE oKolJSKiHPoSrEDoVanJE oKolJSKiHPoDaTKoV V SVEToVni SPlETPoDaTKoV V SVEToVni SPlETMinistrstvo za okolje in prostor terAgencija rS za okolje morata na svetovnisplet posredovati več informacij.• nacionalni in operativni programi• predpisi občin, ki se nanašajo naokolje, pa niso objavljeni v Uradnemlistu republike Slovenije,• okoljska poročila in poročila o vplivihna okolje,• podatki ali povzetki podatkov monitoringaokolja,• okoljevarstvena soglasja in okoljevarstvenadovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbirav registru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.Le če imamo dovoljinformacij o okolju,Le če imamo dovoljinformacij o okolju,Le če imamo dovoljlahko učinkovitoinformacij o okolju,lahko učinkovitoinformacij o okolju,prispevamo k preprečevanjunjegoveprispevamok preprečevanjunjegoveprispevamok prepregaonesnaževanja.čevanju njegovegaonesnaževanja.čevanju njegove-V okoljevarstvenem dovoljenju sepodrobneje določijo ukrepi za preprečevanjenesreč in za zmanjševanjenjihovih posledic za ljudi in okolje zazmanjšanje tveganja okolja, velja papet let od dneva začetka obratovanjaobrata.Če se oceni, da bi posledice večjenesreče v obratu lahko vplivale naokolje v drugi državi ali če ta državatako zahteva, je treba o izdanemokoljevarstvenem dovoljenju obvestitipristojni organ te druge države. Čedruga država na podlagi takega obvestilazahteva, ji je treba posredovatitudi varnostno poročilo konkretnegaOKOLJSKIH pOdAtKOVIN prAVICE JAVNOStIV OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja izrednopomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja inOkoljevarstvena zakonodaja 7• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo izdanih?• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?naprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni i• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni in negativniučinki tega sodelovanja?učinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?zaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• predpisi občin, ki se nanašajo na• okoljska poročila in poročila o vplivihna okolje,• podatki ali povzetki podatkov monitoringaokolja,• okoljevarstvena soglasja in okoljevarstvenadovoljenja.Večina okoljskih podatkov se zbirav registru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.pristojni organ te druge države. Čedruga država na podlagi takega obvestilazahteva, ji je treba posredovatitudi varnostno poročilo konkretnegaobrata.6.7 JAVNOStOKOLJSKIH pOdAtKOVIN prAVICE JAVNOStIV OKOLJSKIH zAdEVAHKer je pravica do čistega okolja izrednopomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbi• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni iučinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni iučinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni iučinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenaprave glede hrupa?• V katerem postopku sodeluje splošna javnost? Kakšni so pozitivni iučinki tega sodelovanja?• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• podatki ali povzetki podatkov moni-• okoljevarstvena soglasja in okoljevregistru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.redno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbijavnosti pri odločanju in dostopu do• okoljevarstvena soglasja in okoljevregistru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.redno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbijavnosti pri odločanju in dostopu doredno pomembna vrednota za sleherrednopomembna vrednota za sleher-• okoljevarstvena soglasja in okoljevregistru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.redno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbijavnosti pri odločanju in dostopu dovah. Na ravni EU sta pomembni dve• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobredno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja in• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobokoljevarstvenega dovoljenj• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje inzaka je EU vložila tožbo v zvezi z IPPC?• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobredno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja in• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridob• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenj• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobredno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja inokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenj• Koliko podjetij v Sloveniji je moralo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje in• Ali je v Sloveniji moralo katero podjetje zapreti obrate, ker ni pridobilookoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenja?v registru varstva okolja in prek Informacijskegasistema varstva okolja.redno pomembna vrednota za slehernegadržavljana, nam zakonodaja dajeveč možnosti aktivnega sodelovanja invplivanja pri izvajanju okoljskih politik.Krovni akt, ki daje te možnosti, je Aarhuškakonvencija oziroma Konvencijao dostopu do informacij ter udeležbijavnosti pri odločanju in dostopu dopravnega varstva v okoljskih zadevah.Na ravni EU sta pomembni dvedirektivi, in sicer direktiva 2003/4/ES o javnem dostopu do informacijo okolju ter direktiva 2003/35/EGSo zagotavljanju udeležbe javnostipri sprejemanju nekaterih planov inprogramov, ki se nanašajo na okolje,in o dopolnitvah, ki se nanašajo naudeležbo javnosti in dostop do pravicedirektiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo oddržavnih in občinskih organov samougoditve posameznim zahtevam poposredovanju vseh okoljskih podatkov,s katerimi razpolagajo, ampak tudinjihovo proaktivno vlogo v smisluzbiranja podatkov ter redno in sprookoljevarstvenegadovoljenjES o javnem dostopu do informacijo okolju ter direktiva 2003/35/EGSo zagotavljanju udeležbe javnostipri sprejemanju nekaterih planov inprogramov, ki se nanašajo na okolje,in o dopolnitvah, ki se nanašajo naudeležbo javnosti in dostop do pravicedirektiv 85/337/EGS in 96/61/ES.ti predpisi ne zahtevajo oddržavnih in občinskih organov samougoditve posameznim zahtevam poposredovanju vseh okoljskih podatkov,s katerimi razpolagajo, ampak tudinjihovo proaktivno vlogo v smisluzbiranja podatkov ter redno in sprookoljevarstvenegadovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjokoljevarstvenega dovoljenjVsem dovoljenjem je skupno to, da semorajo pridobiti pred začetkom obratovanjanaprave in obrata ali za njunovečjo spremembo. Če pa obratovanjeali večja sprememba v obratovanjuzahteva gradnjo, mora upravljavec pridobitiokoljevarstveno dovoljenje predzačetkom gradnje – pred pridobitvijogradbenega dovoljenja.Vsa dovoljenja izdaja Agencija rSza okolje.okoljevarstveno dovoljenje za naprave,ki lahko povzročajo onesnaževanjevečjega obsega (za naprave iPPC)Besedna zveza "naprave IppC"pomeni tiste naprave, ki povzročajoonesnaževanje večjega obsega. poimenovanjeizhaja iz začetnic angleškeverzije direktive, ki je zahtevalapridobitev dovoljenja za take naprave(COUNCIL dIrECtIVE 96/61/ECconcerning integrated po lution, preventionand control).V napravah IppC potekajo dejavnosti,ki so navedene v Uredbi o vrstidejavnosti in naprav, ki lahko povzročajoonesnaževanje okolja večjegaobsega. Med take dejavnosti se uvrščana primer energetika (kurilne napravenad določeno mejo proizvodne zmogljivosti,koksarne itd.), proizvodnjain predelava kovin (livarne železa injekla, naprave za proizvodnjo surovihbarvnih kovin iz rude itd.), nekovinskaindustrija (naprave za proizvodnjoapna v rotacijskih pečeh nad določenomejo proizvodne zmogljivosti, napraveza predelavo azbesta itd.), kemičnaindustrija (naprave za proizvodnjoogljikovodikov z vezanim žveplom,organskih barvil in pigmentov itd.).zakon (zVO-1) in uredba določatavsebino vloge za pridobitevokoljevarst venega dovoljenja, postopekizdaje in vsebino take odločbe.V dovoljenju se določijo dopustnevrednosti emisij v okolje in ukrepi zapreprečevanje onesnaževanja okolja.Gre za celovito obravnavo napravez vidika vseh mogočih negativnihvplivov na okolje (emisije v vode,Okoljevarstvenodovoljenje mora jopridobiti večjionesnaževalci okolja,kot so na primertoplarne. Breztega dovoljenja nesmejo obratovati.KLJUČNE BESEDEokoljevarstveno dovoljenje,naprava IPPC, obrat Seveso,nevladna organizacija, javnostČe ArSO oceni, da je poseg sprejemljiv,izda okoljevarstveno soglasje.pri tem lahko določi tudi posebenpogoj in dodatne pogoje, ki jih moraupoštevati nosilec nameravanegaposega, da bi preprečil, zmanjšal aliodstranil morebitne škodljive vplive naokolje. Brez pozitivnega okoljevarstvenegasoglasja ni mogoče pridobitigradbenega dovoljenja.V postopku pVO oziroma izdajeokoljevarstvenega soglasja je trebapoudariti še naslednje: Nekaterimosebam, ki živijo na vplivnem območjuposega v okolje, zakonodaja priznavaposeben status. te osebe imajone samo pravico dajati pripombe nadokumentacijo, pač pa tudi pravicovlagati pritožbe na okoljevarstvenosoglasje, če menijo, da se s posegomne dosegajo cilji varstva okolja in dazato poseg ni sprejemljiv. pravico dopritožbe imajo tudi nevladne organizacije,ki jim je bil predhodno podeljenposeben status nevladne organizacije,ki na področju varstva okolja delujev javnem interesu. dokler te pritožbeniso rešene, se poseg ne more izvesti.6.6 OKOLJEVArStVENOdOVOLJENJEVrSTELočimo tri vrste okoljevarstvenihdovoljenj:• okoljevarstveno dovoljenje za naprave,ki lahko povzročajo onesnaževanjevečjega obsega (za takoimenovane naprave IppC),• okoljevarstveno dovoljenje za drugenaprave• okoljevarstveno dovoljenje za obrate,ki predstavljajo večja tveganjaokolja (za tako imenovane obrateSeveso).razlika med temi dovoljenji je vobsegu zahtev, ki morajo biti izpolnjeneza pridobitev dovoljenja, v roku zaizdajo dovoljenja in udeležbi javnosti.4 Zelena Slovenijazrak, hrup, elektromagnetno sevanje,svetlobno onesnaženje, nastajanjeodpadkov, možnost ekoloških nesreč,poraba vode in energije).V postopku ima javnost pravicopregledati vso dokumentacijo zapridobitev dovoljenja in dati na todokumentacijo pripombe in predloge,ki jih mora ArSO obravnavati in se donjih opredeliti.Osebe, ki na vplivnem obmonaprave stalno prebivajo ali so lastnikiali drugi posestniki nepremimajo tudi pravni interes in postranskega udeleženca po predpisih oupravnem postopku. te imajo pravivlagati pritožbe na izdano okoljevveno dovoljenje. položaj stranskegaudeleženca ima tudi nevladna onizacija, ki na področju varstva okoljadeluje v javnem interesu.V postopku lahko sodeluje tdruga država članica EU, če bi obratovanje naprave lahko pvplivalo na okolje v tej državi.zaradi zelo zahtevnega postoje zakonodajalec predvidelzaradi zagotovitve ustreznega delovanjaoziroma obratovanja tistih onesnaževalcevokolja, ki sicer proizvajajoemisije v okolje (v zrak, v vode, v tla,hrup) oziroma v katerih se obdelujejoodpadki, a ne spadajo med napraveIppC, je zVO-1 uvedel zahtevo po pridobitviokoljevarstvenega dovoljenjatudi za njihovo obratovanje. Vlada rSje v posameznih uredbah (na primer vUredbi o ravnanju z odpadki) določila,katere pogoje morajo te naprave izpolnjevatiza pridobitev dovoljenja.rok za izdajo okoljevarstvenegadovoljenja za te naprave je tri meseceod dneva prejema popolne vloge. pritem se niti ne zahteva sodelovanjejavnosti in drugih držav članic EU, kotto velja za naprave IppC.V okoljevarstvenem dovoljenju sepodrobneje in konkretneje določijopogoji za obratovanje (mejne emisijskevrednosti, zahteve po izvajanju konkretnihukrepov varstva okolja, pogostostmeritev oziroma izvajanja obratovalnegamonitoringa itd.)Veljavnost okoljevarstvenegadovoljenja je tudi tu omejena, to je(drugače kot to velja za naprave IppC)za obdobje pet let od dneva začetkaobratovanja naprave.oKolJEVarSTVEnoV slovenskem pravnem reduje ukrepe upravljavcev obratov zapreprečevanje večjih nesreč in zazmanjševanje njihovih posledic za ljudiin okolje ter za zmanjšanje tveganjaokolja določila vlada z Uredbo o preprečevanjuvečjih nesreč in zmanjševanjunjihovih posledic. po tej uredbise obrati razvrstijo v obrate manjšegatveganja okolja in obrate večjega tveganjaokolja.povzročitelj tveganja mora pridobitiokoljevarstveno dovoljenje, ki gapogovorno imenujemo tudi "dovoljePOIŠČIVeč podatkov o nesreči v Sevesuv Italiji.Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav,ki lahko povzročajo onesnaževanjeokolja večjega obsega, ter ugotovi, kajmora vsebovati vloga za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja.PRILOGAObvestilo o izdaji dovoljenjaOkoljevarstvena zakonodaja 5Vsem dovoljenjem je skupno to, da semorajo pridobiti pred začetkom obratovanjanaprave in obrata ali za njunovečjo spremembo. Če pa obratovanjeali večja sprememba v obratovanjuzahteva gradnjo, mora upravljavec pridobitiokoljevarstveno dovoljenje predzačetkom gradnje – pred pridobitvijogradbenega dovoljenja.Vsa dovoljenja izdaja Agencija rSza okolje.okoljevarstveno dovoljenje za naprave,ki lahko povzročajo onesnaževanjevečjega obsega (za naprave iPPC)Besedna zveza "naprave IppC"pomeni tiste naprave, ki povzročajoonesnaževanje večjega obsega. poimenovanjeizhaja iz začetnic angleškeverzije direktive, ki je zahtevalapridobitev dovoljenja za take naprave(COUNCIL dIrECtIVE 96/61/ECconcerning integrated po lution, preventionand control).V napravah IppC potekajo dejavnosti,ki so navedene v Uredbi o vrstidejavnosti in naprav, ki lahko povzročajoonesnaževanje okolja večjegaobsega. Med take dejavnosti se uvrščana primer energetika (kurilne napravenad določeno mejo proizvodne zmogljivosti,koksarne itd.), proizvodnjain predelava kovin (livarne železa injekla, naprave za proizvodnjo surovihbarvnih kovin iz rude itd.), nekovinskaindustrija (naprave za proizvodnjoapna v rotacijskih pečeh nad določenomejo proizvodne zmogljivosti, napraveza predelavo azbesta itd.), kemičnaindustrija (naprave za proizvodnjoogljikovodikov z vezanim žveplom,organskih barvil in pigmentov itd.).zakon (zVO-1) in uredba določatavsebino vloge za pridobitevokoljevarst venega dovoljenja, postopekizdaje in vsebino take odločbe.V dovoljenju se določijo dopustnevrednosti emisij v okolje in ukrepi zapreprečevanje onesnaževanja okolja.Gre za celovito obravnavo napravez vidika vseh mogočih negativnihvplivov na okolje (emisije v vode,Okoljevarstvenodovoljenje mora joOkoljevarstvenodovoljenje mora joOkoljevarstvenopridobiti večjidovoljenje mora jopridobiti večjidovoljenje mora joonesnaževalci okolja,pridobiti večjionesnaževalci okolja,pridobiti večjikot so na primeronesnaževalci okolja,kot so na primeronesnaževalci okolja,toplarne. Breztega dovoljenja nesmejo obratovati.tega dovoljenja nesmejo obratovati.tega dovoljenja neKLJUČNE BESEDEokoljevarstveno dovoljenje,naprava IPPC, obrat Seveso,nevladna organizacija, javnostČe ArSO oceni, da je poseg sprejemljiv,izda okoljevarstveno soglasje.pri tem lahko določi tudi posebenpogoj in dodatne pogoje, ki jih moraupoštevati nosilec nameravanegaposega, da bi preprečil, zmanjšal aliodstranil morebitne škodljive vplive naokolje. Brez pozitivnega okoljevarstvenegasoglasja ni mogoče pridobitigradbenega dovoljenja.V postopku pVO oziroma izdajeokoljevarstvenega soglasja je trebapoudariti še naslednje: Nekaterimosebam, ki živijo na vplivnem območjuposega v okolje, zakonodaja priznavaposeben status. te osebe imajone samo pravico dajati pripombe nadokumentacijo, pač pa tudi pravicovlagati pritožbe na okoljevarstvenosoglasje, če menijo, da se s posegomne dosegajo cilji varstva okolja in dazato poseg ni sprejemljiv. pravico dopritožbe imajo tudi nevladne organizacije,ki jim je bil predhodno podeljenposeben status nevladne organizacije,ki na področju varstva okolja delujev javnem interesu. dokler te pritožbeniso rešene, se poseg ne more izvesti.6.6 OKOLJEVArStVENOdOVOLJENJEVrSTELočimo tri vrste okoljevarstvenihdovoljenj:• okoljevarstveno dovoljenje za naprave,ki lahko povzročajo onesnaževanjevečjega obsega (za takoimenovane naprave IppC),• okoljevarstveno dovoljenje za drugenaprave• okoljevarstveno dovoljenje za obrate,ki predstavljajo večja tveganjaokolja (za tako imenovane obrateSeveso).razlika med temi dovoljenji je vobsegu zahtev, ki morajo biti izpolnjeneza pridobitev dovoljenja, v roku zaizdajo dovoljenja in udeležbi javnosti.4 Zelena Slovenijazrak, hrup, elektromagnetno sevanje,svetlobno onesnaženje, nastajanjeodpadkov, možnost ekoloških nesreč,poraba vode in energije).V postopku ima javnost pravicopregledati vso dokumentacijo zapridobitev dovoljenja in dati na todokumentacijo pripombe in predloge,ki jih mora ArSO obravnavati in se donjih opredeliti.Osebe, ki na vplivnem obmonaprave stalno prebivajo ali so lastnikiali drugi posestniki nepremimajo tudi pravni interes in postranskega udeleženca po predpisih oupravnem postopku. te imajo pravivlagati pritožbe na izdano okoljevveno dovoljenje. položaj stranskegaudeleženca ima tudi nevladna onizacija, ki na področju varstva okoljadeluje v javnem interesu.V postopku lahko sodeluje tdruga država članica EU, če bi obradruga država članica EU, če bi obratovanje naprave lahko ptovanje naprave lahko pvplivalo na okolje v tej državi.vplivalo na okolje v tej državi.zaradi zelo zahtevnega postoje zakonodajalec predvidelzaradi zagotovitve ustreznega delovanjaoziroma obratovanja tistih onesnaževalcevokolja, ki sicer proizvajajoemisije v okolje (v zrak, v vode, v tla,hrup) oziroma v katerih se obdelujejoodpadki, a ne spadajo med napraveIppC, je zVO-1 uvedel zahtevo po pridobitviokoljevarstvenega dovoljenjatudi za njihovo obratovanje. Vlada rSje v posameznih uredbah (na primer vUredbi o ravnanju z odpadki) določila,katere pogoje morajo te naprave izpolnjevatiza pridobitev dovoljenja.rok za izdajo okoljevarstvenegadovoljenja za te naprave je tri meseceod dneva prejema popolne vloge. pritem se niti ne zahteva sodelovanjejavnosti in drugih držav članic EU, kotto velja za naprave IppC.V okoljevarstvenem dovoljenju sepodrobneje in konkretneje določijopogoji za obratovanje (mejne emisijskevrednosti, zahteve po izvajanju konkretnihukrepov varstva okolja, pogostostmeritev oziroma izvajanja obratovalnegamonitoringa itd.)Veljavnost okoljevarstvenegadovoljenja je tudi tu omejena, to je(drugače kot to velja za naprave IppC)za obdobje pet let od dneva začetkaobratovanja naprave.oKolJEVarSTVEnooKolJEVarSTVEnoV slovenskem pravnem reduje ukrepe upravljavcev obratov zapreprečevanje večjih nesreč in zazmanjševanje njihovih posledic za ljudiin okolje ter za zmanjšanje tveganjaokolja določila vlada z Uredbo o preprečevanjuvečjih nesreč in zmanjševanjunjihovih posledic. po tej uredbise obrati razvrstijo v obrate manjšegatveganja okolja in obrate večjega tveganjaokolja.povzročitelj tveganja mora pridobitiokoljevarstveno dovoljenje, ki gapogovorno imenujemo tudi "dovoljePOIŠČIVeč podatkov o nesreči v Sevesuv Italiji.Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav,ki lahko povzročajo onesnaževanjeokolja večjega obsega, ter ugotovi, kajmora vsebovati vloga za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja.PRILOGAPRILOGAObvestilo o izdaji dovoljenjaOkoljevarstvena zakonodaja 5nje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko naeglede na to, ali gre za obrat večjegateljvečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraza preprečevanje večjih nesreč in zaUgotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjeUgotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjeUgotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjeUgotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjeUgotovi• Koliko okoljevarstvenih dovoljenj za naprave IPPC je bilo iz• Katera uredba določa vsebino okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanjenje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različneglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročiteljvečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraoza preprečevanje večjih nesreč in zanje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnoza preprečevanje večjih nesreč in zanje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in zanje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in zanje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in zanje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnostnoporočilo. V tem poročilu moraprikazati, da je storil vse potrebnza preprečevanje večjih nesreč in zadovoljenje in razloži njegovo vsebino.nje Seveso". V primerjavi zdrugima dvema okoljevarstvenimadovoljenjema, navedenima v prejšnpoglavjih, ki se izdajata za naprave, sedovoljenja Seveso izdajajo za obrate,kjer so prisotne nevarne snovi ali biv primeru okoljske nesreče lahko nazahteveza pridobitev okoljevarstvenegadovoljenja so različnvarstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročivečjega tveganja mora izdelati varnopodjetjev bližnjem okolju, prdovoljenje in razloži njegovo vsebino.varstvenega dovoljenja so različnglede na to, ali gre za obrat večjegaali manjšega tveganja. povzročiokoljevarstveno dovoljenje. Poišči takopodjetje v bližnjem okolju, prdovoljenje in razloži njegovo vsebino.zakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajazakonodajažE V prOdAJI!pOtEGUJtE SE zA prEStIžNOzELENO prIzNANJE!Promocija

PromocijaPivovarna Union d.d., www.pivo-union.si