Za prestrukturiranje družbe - Pomurje.si

2 | Vestnik | 20. maja 2010 aktualnowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPogled od zunajDolinska kanalizacija v Dobrovniku napredujeUčinek tekmovanj narazvoj mladega glasbenikaMatej ZavecGospodinjstva čakajona priključitevUdeležbo učenca na tekmovanju v prvi vrsti jemljem kot eno od oblikmotivacije za bolj kakovostno in zavzeto delo. Tekmovanj se običajnoudeležujejo nadpovprečno talentirani učenci, ki zmorejo več od povprečja.Učitelj, ki v soglasju s starši pošlje učenca na tekmovanje, s tem prevzameveliko odgovornost. Tudi končni cilj – rezultat mora biti motivacijski. Dosežek natekmovanju je relativen, odvisen od nivoja tekmovanja. Najpogostejše merilo zanivo je število udeležencev in število držav, iz katerih prihajajo. Pri nas se dosežekučenca na mednarodnem tekmovanju učitelju šteje pri napredovanju, če udeležencitekmovanja prihajajo iz najmanj petih držav. Mentorstvo učencem na tekmovanjihje pri napredovanjih učiteljev tudi najpogostejši argument.Kaj ima od tega mlad glasbenik? Dejstvo je, da se s pripravo učenca na tekmovanjedela temeljiteje lotita tako učitelj kot učenec. Zaradi težkega programa, ki gaučenec izvaja na tekmovanju, učitelj, učenec in starši skupaj izdelajo natančennačrt za dosego cilja. Pri tem pogosto pozabljamo na vlogo staršev, ki pri pripravisicer sodelujejo posredno, a njihova vloga niti najmanj ni nepomembna. Zaradiintenzivnega dela se spremenijo odnosi med učiteljem, učencem in starši, karvpliva na celostni osebnostni razvoj učenca. Učitelj mu postane dejanski vzor ins tem velika avtoriteta. Učitelj in učenec tekmovalec pogosto ohranita stike šedolgo po končanem formalnem izobraževanju. Tekmovalci pridobijo s pripravo natekmovanje izkušnjo temeljite priprave na nastop, kar jim pri nadaljnji glasbenipoti zelo koristi. Rezultate tekmovanj lahko uveljavljajo za pridobitev štipendij, pokončanem študiju pa so močna referenca na koncertni poti. Nikakor pa ne moremoreči, da brez udeležb na tekmovanjih ne moremo vzgojiti koncertnega glasbenika.Poznamo uspešne vrhunske umetnike, ki se nikoli »niso pustili izmeriti«, in obratno,ko »uspešen tekmovalec« pri 25 letih ali prej preneha igrati.V Evropi so tekmovanja v primerjavi z drugimi celinami najpogostejša oblikapovezovanja strokovne in širše javnosti. Strokovnjake veliko lažje zberemo natekmovanju kakor na delavnicah. Tekmovanje glasbenikov je instrument, ki lahkokoristno vpliva na razvoj mladega glasbenika, njegovega mentorja in na splošnirazvoj na področju pedagogike. Primer: z razpisom tekmovanja mladih glasbenikovv zabavni glasbi na pomurskih glasbenih šolah opažamo veliko višji nivo izvajanjazabavnoglasbenih zvrsti.Kanalizacija v Občini Dobrovnik predvidoma končana do leta 2011 –Priključena slaba polovica gospodinjstevObčina Dobrovnik je prva iz konzorcijaobčin Dolinske kanalizacije, kizaključuje dela izgradnje kanalizacijskegaomrežja, ki je največji občinskiprojekt tako po obsegu kot pofinančni plati. Predvidena vrednostprimarnih vodov skupne dolžine 7,38kilometra je milijon 138 tisoč evrov.Projekt se sofinancira iz evropskegakohezijskega sklada in ministrstva zaokolje, 200 tisoč evrov oziroma 13,6odstotka pa je delež občine in uporabnikov.Projekt naj bi bil končan vzačetku leta 2011.Občina ima zgrajenih tudi 80 odstotkovsekundarnih vodov po vsehtreh naseljih – Dobrovniku, Žitkovcihin Strehovcih, izgradnja teh vodov pase financira iz sredstev za nepovratneregijske spodbude. Skupno je vseh vodovpo občinskih naseljih 18 kilometrov,omrežje pa bo pokrilo območjeobčine, kjer živi v 476 gospodinjstvih1325 prebivalcev. Kot je povedal župnaMarjan Kardinar, je 362 gospodinjstevpodpisalo pogodbo za priključitev nakanalizacijsko omrežje, 203 gospodinjstvaso na kanalizacijo že priključena,114 jih je v fazi podpisovanja, stem da je okoli 40 hiš zapuščenih. Kanalizacijskoomrežje se bo priključilona čistilno napravo, ki je bila zgrajenapred petimi leti in ima že tretje letouporabno dovoljenje.Sicer pa je Dolinska kanalizacijaprojekt šestih občin, s katerim želijoodpraviti dolgotrajno problematikoodvajanja in čiščenja odpadnih fekalnihvoda, ki imajo negativne posledicena okolje in zdravje ljudi. Celotenprojekt je vreden 27 milijonov evrov,v celoti pa naj bi bil končan leta 2013.Ocenjujejo, da bo največji pozitivnidosežek za vsa naselja občine ugodenvpliv na kakovost podtalnice in da bise s tem obolevnost prebivalstva zaradionesnažene podtalnice zmanjšalaza tri odstotke. S tem pa želijo vplivatitako na okolje, na gospodarski razvojpa tudi splošni razvoj posameznih občinin s tem širšega območja.A. Nana Rituper RodežObračun plač pri delavcih z nizkimiprejemkiZ dodatno olajšavo do višjemesečne plačeOdločitev je prepuščena posameznikom, vendar jelahko varljiva – Posameznik sicer ne bo oškodovan,vendar se lahko zgodi, da bo moral prevečobračunano dohodnino vrnitiV zadnjem času smo v uredništvo prejelinekaj pisem bralcev, v katerih sprašujejo,kako v posameznih podjetjih zaposlenimobračunavajo akontacijo dohodnine.Na plačilnih listah, ki jih dobivajoposamezniki, je namreč v rubriki akontacijadohodnine zapisan znesek 0,00evra, kar pomeni, da jim pri obračunumesečne plače ne odtegujejo nobeneakontacije dohodnine.V pojasnilo zapišimo, da zakon o dohodniniopredeljuje olajšave, ki znižujejoosnovo za izračun dohodnine. Polegsplošne olajšave, ki so je deležni vsi rezidentiRepublike Slovenije in v letu 2010znaša 258,35 evra mesečno, zakon o dohodniniod leta 2008 uvaja še dodatnoolajšavo. Pri vseh tistih, ki prejemajo do850 evrov mesečne bruto plače, se lahkoupošteva dodatna olajšava v višini 251,65evra (skupaj s splošno olajšavo torej 510evrov), pri od 850 do 983,33 evra brutoplače pa se lahko upošteva dodatna olajšavav višini 87,29 evra (skupaj s splošnoolajšavo torej 345,64 evra). Na osnovi pisneizjave se delavec lahko odloči, ali boimel dodatno olajšavo za dohodnino obračunanomesečno ali ne. Tistim, ki pisneizjave o tem, da se jim dodatna olajšavane upošteva, niso dali, izplačevalecplač to obračuna mesečno.In kaj to pomeni v praksi? Če se delavecodloči, da se mu dodatna olajšavaupošteva mesečno, pomeni, da bomesečno plačeval manjšo dohodninoin bo imel višjo neto plačo. Če se delavecodloči, da se mu dodatna olajšavamesečno ne upošteva, bo plačeval večjoakontacijo dohodnine in bo imel manjšoneto plačo.Ob tem je pomemben podatek, da vsiobdavčljivi prihodki, ki jih v letu 2010prejme posameznik, ne smejo presečizneska 10.200 evrov v primeru, ko dodatnamesečna olajšava znaša 251,65 evraoziroma se lahko gibljejo med 10.200 in11.800 evri, če dodatna mesečna olajšavaznaša 87,29 evra. Tisti, ki akontacijedohodnine mesečno ne plačujejo inbodo njihovi skupni obdavčljivi prihodkiv letu 2010 presegli omenjena zneska,bodo morali ob poračunu dohodninodoplačati, tisti, ki akontacijo plačujejoin takšnih prihodkov ne bodo presegli,pa bodo dobili preveč plačano dohodninovrnjeno.Kako se torej odločiti je odvisno odvsakega posameznika. Vsak si mora samizračunati, kaj je zanj ugodnejše. Če jeprepričan, da njegovi skupni obdavčljiviprihodki letos ne bodo presegli 10.200oziroma 11.800 evrov, se lahko odloči zamesečno upoštevanje dodatne olajšave,saj bo tako dobival večjo neto plačo.Če predvideva, da bodo obdavčljivi letniprihodki višji, odločitev za mesečnododatno olajšavo ni najboljša, saj bo sicerprejemal mesečno višjo plačo, vendarbo moral ob koncu leta dohodninodoplačati. Oškodovan sicer ne bo nobeden,saj bo država od obeh pobrala svojdel, vendar so le nekoliko boljši občutki,če ti država preveč plačano dohodninovrne, kot pa če jo moraš doplačati.Ob tem ne gre pozabiti, da med obdavčljiveprihodke spada tudi regresza letni dopust, in kot smo že zapisali,tudi vsi drugi obdavčljivi prihodki, ki jihdoloča zakon o dohodnini. Odločitev otem, ali se bo delavec, ki prejema dovoljnizke prejemke, za dodatno olajšavo odločilže med letom, je delavčeva in ne izplačevalčeva.Zaposleni, ki ne želijo, dase jim dodatna olajšava upošteva že medletom, naj o tem obvestijo delodajalca.Ludvik KovačŽupan Marjan Kardinar je s predstavniki izvajalcev in nadzornikov predstavil gradnjo kanalizacije v Občini Dobrovnik inobljubil, da bo projekt končan do konca leta 2011.Učbeniki, učitelji in starši v igri, ki jo režira šolsko ministrstvoPrazen list in tablicaČe ima otrok v torbi veliko učbenikov in delovnih zvezkov, ni nujno, da imazaradi tega v glavi veliko znanjaLe kako so se lahko naučili pisati predrecimo sto leti, ko so v šolo nosili letablice in kredo? Danes imajo otrociv prvem razredu polno torbo slikanic,pa se vseeno še ne naučijo pisati– ker menda (banalni izgovor) tegane dovoljuje učni načrt. Namesto dabi šolsko ministrstvo spodbujalo razpravoo uporabi sodobne tehnologijev šoli, da bi na primer lahko tudi šolskevaje in domače naloge delali naračunalnikih, torej brez papirjev, pa otem, da bi čim prej začeli uporabljatiiPad-e ali vsaj USB-ključe, ki bi rešiliproblem težkih torb zaradi učbenikovin delovnih zvezkov, se v Sloveniji pogovarjajo,kateri učbeniki in delovnizvezki so manj ali bolj kakovostni.Vse to so namreč le sredstva, znanostse razvija, od nas je odvisno, kakoznamo njene izsledke uporabljati.Imajo računalnike in interaktivne tablev šolah le za kratek čas in igrice alipa jih znajo smotrno vključiti v učniproces? Število računalnikov na šoliše ne zagotavlja sodobne usmerjenostineke šole. Ali jih ravnatelj in šolskoministrstvo dovolj spodbujajo pritem? Ne povsod. V veliki meri je resodvisno od tega, kakšni so osebni ciljiin interesi ravnatelja in najglasnejšihučiteljev: znanje, kultura, šport… Na mnogih šolah poteka poučevanjena enak način že nekaj desetletij,ocenjevanje poteka enako in tudi učbenikiin delovni zvezki so že nekajčasa enaki – zaradi hitrega razvoja somnogi podatki zastareli, strokovnjakipa opozarjajo ne le na veliko količinonepotrebnega znanja, ampak na napačnopodajanje zgolj izsekov, delčkov,brez poglobljenega razumevanja.Kdor bo pogledal podrobno v učbenike,predvsem če je strokovnjak s kakegapodročja, se bo zgrozil: koliko nepotrebnihpodatkov, kakšno količinoinformacij se morajo učenci naučiti.Morajo, kajti tudi testi preverjanja inocenjevanja so pripravljeni na takšennačin, da zahtevajo natančne odgovore,kakršne so zapisali pisci teh učbenikov.Skratka: marsikje se še vednoišče neznanje, namesto znanja.Zakaj odgovorni ne povedo jasno,da imajo samo učitelji v rokah vseniti. Učitelj je tisti, ki spodbuja učence,jim daje znanje, jih motivira, negujenjihovo vedoželjnost – ali pa jozatira. Toda kako naj bo učitelj učitelj,ko pa mu ne priznavajo avtonomije instrokovne usposobljenosti. Tudi zdajdržava dela s figo v žepu – le kako najsi razlagamo odločitev, da naj bi oseznamu potrebnih delovnih zvezkovv prihodnje odločali tudi starši?Saj vemo, kaj bo prevladovalo: kupitičim več delovnih zvezkov, ker večinaše vedno misli, da s tem, ko kupujejov knjigarni, kupujejo tudi znanje.Učitelj mora upoštevati le učni načrt– trdijo pristojni za šolstvo oziromase trosijo s pepelom razni svetovalci,nadzorniki, inšpektorji. Toda zakaj potemne dajo učiteljem večje moči, pristojnostiin avtonomije? In če učiteljiniso dovolj močne osebnosti za vzgojoin jim ne uspe dovolj dobro naučitiučencev, zakaj jim tega nekdo ne povein jih umakne iz pedagoškega poklica.Če bi ukrepali tako, bi se vsak še kakopotrudil, da se ne bi ukvarjal zgolj zdelovnimi zvezki, ampak z učenci oziromas tem, da bi jih zares naučil!Bernarda B. PečekFotografija: A. Nana Rituper Rodež

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPomursko gospodarstvo lani spet z izgubovroče20. maja 2010 | Vestnik | 3Slabše poslovali uspešni in neuspešniGospodarska moč regije še naprej slabi – S produktivnostjo in plačami na repu – Podjetniki še zelenoPo treh letih pozitivnega poslovanjaso pomurske gospodarske družbelani ponovno poslovale z izgubo vvišini 20,8 milijona evrov. Čisti dobičekje imelo 848 družb in čisto izgubo512 družb, 87 družb pa je bilo na mejirentabilnosti, torej niso ustvarile nedobička in ne izgube. Kot v Informacijio poslovanju gospodarskih družb,samostojnih podjetnikov in zadrug vpomurski regiji ugotavlja murskosoboškaizpostava AJPES-a, so v primerjaviz letom prej tako uspešne kot neuspešnegospodarske družbe močnoposlabšale poslovanje.Konec leta 2009so imele pomurskegospodarske družbena vsakih 100 evrovkapitala 148 evrovdolga.Ljutomerski Murales pred likvidacijoZa prestrukturiranje družbeLikvidacija ne pomeni ukinitve proizvodnje, pač pa leprilagoditev razmeram na trguRazvrstitev družb po občinah pokaže, da so najslabši rezultat dosegle družbe na območju Občine Radenci. Neto čista izgubaznaša 38 milijonov evrov (skupna 69,3 milijona). Gre za vpliv oslabitve premoženja Radenske.le tudi družbe s področja kmetijstva,gradbeništva in trgovine.Skupni prihodki so bili lani v primerjaviz letom prej nižji pri 677družbah, kar 119 družb pa prihodkovz dejavnostjo sploh ni ustvarilo. Podjetjaso skoraj za petino manj zaslužilana tujih trgih, manjša nihanja pa sobila pri prodaji na domačem trgu, kjerPo večletnih osnovnih podatkih o poslovanjudružb se je to v zadnjih dveh letih občutnoposlabšalo. Leta 2008 je znašal čisti dobiček66,4 in izguba 53,8 milijona evrov. Lani jeznašal čisti dobiček 48,5 milijona evrov inizguba 69,3 milijona evrov. Končni rezultat jemočno odvisen od poslovanja posameznih družb.so gospodarske družbe požele desetodstotkov manj čistega prihodka kotleto prej. Velik vpliv na poslabšanjeposlovanja v celoti so imeli tudi finančneoslabitve ali odpisi premoženja.Družbe so jih prikazale v višini 55milijona evrov, več kot 90 odstotkovtega pripada gospodarski družbi s področjapredelovalne dejavnosti.Posledica slabšega gospodarjenja sotudi slabši kazalniki produktivnosti.Prihodki na zaposlenega v Pomurju vprimerjavi z državo še vedno zaostajajoza 28 odstotkov, za četrtino netododana vrednost in za 15 odstotkov jetudi nižja bruto plača na zaposlenega.Slabše plače so imeli zaposleni lani leše v Notranjsko-kraški regiji.Podatke o poslovanju je agencijipredložilo tudi 3.260 samostojnihpodjetnikov. V seštevku so lani poslovaliuspešno, čeprav se je tudi njimgodilo slabše kot leto prej. PozitivniNajslabše je bilo v predelovalni dejavnosti,kjer se je čisti dobiček prepolovil,izgube pa so bile višje kar zadobrih šestkrat. Najvišja čista izgubaje bila v dejavnostih proizvodnje pijač,kemikalij, kemičnih izdelkov terživil in oblačil, slabše pa so poslovadohodekje imelo 2.493 podjetnikov,negativnega pa slaba četrtina podjetnikov.Obseg dodane vrednosti jebil manjši za osem odstotkov, obsegizgube na substanci pa se je povečalza skoraj trikrat. Največji dohodek inneto dodano vrednost so imeli gradbinci,največjo izgubo pa podjetniki izpredelovalne dejavnosti.Zadruge so lani poslovale z izgubov višini 302 tisoč evrov. Čista izgubase je v petnajstih zadrugah skorajpodvojila, petnajst pa jih je ustvarilodobiček, ki je bil v primerjavi z letomprej manjši za 73 odstotkov.Majda HorvatLani je znašalapovprečna mesečnaplača na zaposlenegav pomurskemgospodarstvu 1.114evrov, kar je 15odstotkov manj odslovenskega povprečja.Slabše so bili plačanisamo še zaposleniv Notranjsko-kraškiregiji. Najvišje plačeso izplačevale družbez nepremičninskodejavnostjo ter spodročja strokovnih,znanstvenih intehniških dejavnosti.Daniel Grabar spet za strokovnegadirektorja bolnišniceVrnitev zastrokovni napredekRazpisi ostali brez odziva – V načrtu povezovanjestroke v korist bolnikovNadaljevanje s 1. straniK zaostrovanju razmer je svoje dodalalanskoletna izguba nemškegapartnerja, kateremu so letno prodaliza poldrugi milijon evrov izdelkov,ob tem pa je v zadnjih petih letih karnekaj nemških partnerjev šlo v stečaj.Včasih je delalo za nemški trg 70odstotkov proizvodnih zmogljivosti,ta delež pa znaša zdaj le od 22 do 23odstotkov, medtem ko so na slovenskemtrgu še lani ustvarili 60 odstotkovprometa.Zaradi manjšega obsega dela so seodločili za skrajšanje delovnega časain njegovo subvencioniranje, vendarto ni dalo pravih rezultatov, praviŠkalič. Podjetje mora biti učinkovito,prilagoditi se mora po obsegu inse učinkovito zmanjšati. Ovira za toje delovnopravna zakonodaja, zato sebodo delničarji na skupščini odločali opredlogu uprave za likvidacijo družbe.To seveda ne pomeni prenehanja poslovanja,pač pa le temeljito prestrukturiranjein prilagoditev zaposlenostiobsegu proizvodnje. Z likvidacijo želijopoceniti vhodne stroške, k temu panaj bi prispevalo tudi povečanje zunanjihkooperantov, ki so cenejši.Čeprav ima likvidacija negativenprizvok, v praksi ni tako, zatrjuje Škalič.Likvidacija, za katero se po zakonuo gospodarskih družbah odločijolastniki in vodstvo družbe, je povsemdrugačna od tiste, ki jo uvede sodiščepo zakonu o prisilni poravnavi, stečajuin likvidaciji. Za likvidacijo, kakršnabo v Muralesu, se lahko odločile dobro podjetje, saj mora poplačativse upnike in tudi delničarji ne bodooškodovani, pravijo v vodstvu družbe.In kot zatrjuje Stanko Škalič, je Muralesše vedno dobro podjetje, saj njegoveterjatve za trikrat presegajo obveznosti,družba pa tudi ni zadolžena,saj je vse naložbe v posodobitev opravilaz lastnimi sredstvi. Lansko poslovnoleto so uspešno končali, ustvarili so170 tisoč evrov dobička, nekoliko slabšepa je trenutno poslovanje.Za likvidacijo so se odločili predvsemzato, ker se želijo v kratkemčasu prestrukturirati, približno zapetino zmanjšati število zaposlenihin povečati kooperacijske posle. Podjetjebo med likvidacijo nadaljevaloproizvodnjo in realizacijo razvojnihnačrtov. Nove prodajne možnostiiščejo v Ukrajini in Iranu, z ureditvijolastnega prodajnega salona v Gradcupa želijo prodreti na avstrijski trg, odkaterega si zaradi bližine veliko obetajo.Kdaj se bo postopek likvidacijekončal, je težko napovedati, minimalnizakonski rok za to je šest mesecev,Škalič pa želi, da bi se likvidacija končalačim prej.Ludvik KovačNa razpis za mesto strokovnega direktorjaSplošne bolnišnice MurskaSobota se je ponovno prijavil asist.Daniel Grabar, dr. med., spec. Na sejistrokovnega sveta je prve dni maja žedobil soglasje k imenovanju, dokončnoodločitev pa bo sprejel svet zavodabolnišnice predvidoma na naslednjiseji. Postopek imenovanja strokovnegadirektorja bolnišnice namreč potekana enak način kot za direktorjabolnišnice.Daniel Grabar je po desetih letihstrokovnega vodenja bolnišnice oktobralani dal odstopno izjavo z zagotovilom,da bo dela opravljal še do koncadecembra oziroma do imenovanjanovega. Ker pa nihče od zaposlenihni želel prevzeti njegovega dela in sobrez odziva ostali tudi vsi razpisi, seje ob tem, da kljub odstopu ni povsemprekinil opravljanja določenih nalogstrokovnega vodje, odločil za ponov-no kandidaturo.»S tem da nihče ni želel prevzetistrokovnega vodenja bolnišnice, tudinismo mogli izpeljati nekaterih projektov,kot sem si jih zamislil in v katerihsem bil pripravljen sam več delati,«pravi Daniel Grabar. Drugi razlog,da se je ponovno prijavil na razpis, jepodpora sodelavcev na upravi in kolegovzdravnikov po oddelkih, ki muzagotavljajo, da bodo zavzeto sodelovalipri strokovnem napredku bolnišnice.Tega pa Grabar vidi predvsemv povezovanju stroke in njenem približevanjupotrebam bolnikov. Bolnišnicaima namreč zelo dobre strokovnjakena posameznih področjih, ki pabi povezani lahko veliko več storili zadobro bolnika. S tem da bo ponovnoprevzel strokovno vodenje bolnišnice,asist. Daniel Grabar, dr. med., spec., zanekaj časa odmika osebne cilje, predvsemkončanje doktorata.Majda HorvatIzdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Janez Votek (vršilec dolžnosti odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat,Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave:Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra,za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884,SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom oizvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.100 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sioglas20. maja 2010 | Vestnik | 5

6 | Vestnik | 20. maja 2010 lokaliziranowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipobirkipaberkiFantje iz Velike Polane sepozdravljajo s stisnjenimi pestmi.V vasi je nekomu namreč ušelkar metrski legvan, zato jepanika med tamkajšnjimi dekletiprecejšnja. Menda si ne upajo nitiveč na vrt. Fantje to izkoriščajo:zvečer se zadržujejo na terasahin nogometni zelenici, pijejopivo in kramljajo o bližajočemse svetovnem nogometnemprvenstvu. Še menda skokovčez plot je zaradi legvana manj.Legvana v vsako pomursko vas!Kako skrbijo pomurski udeleženciv prometu za svojo varnost? Nakakšne prizore smo naleteli vminulih dneh na nezavarovanemželezniškem prehodu med Polanoin Markišavci? Starejša ženskaje z avtom z isto hitrostjo, kot jeprišla do njega, prepeljala čezenj,ne da bi pogledala levo in desno.Mopedist z nabito čelado na glaviravno tako. Mlajši moški v avtupa niti ni imel časa, da bi gledallevo in desno, saj je med vožnjočez prehod telefoniral. »Halo? Nemorem zdaj, ker me bo vsak hippovozil vlak.«Očitno se organizatorji prireditevpri nas nikakor ne naučijo lekcije»glej naprej in preveri, kaj sedogaja na tvoj dan«. No ja, tolikobi se že lahko potrudili, čehočejo imeti več obiskovalcev.Poglejmo soboto, 22. maja:ta večer bo v Gornji Radgonifestival Pomurje poje, v MurskiSoboti zabava ob rojstnem dnevuMaximusa, pa tudi sklepnaprireditev družinskega piknika,v Ključarovcih športno-zabavnaprireditev, v BTC-ju festival zabavepa še kaj bi se lahko našlo. Zapovrh pa še finale Lige prvakovv nogometu po televiziji. Kdo botorej zabil zadnji gol?Potem ko so policisti v GornjiRadgoni prijeli Romunke, ki soza plačilo ponujale spolne užitke,je med moškimi završalo. Kajzdaj, je glavno vprašanje. Doberpoznavalec razmer s tistega koncajih tolaži: tovrstne storitve je zapodobno vsoto denarja mogočedobiti tudi v sosednji Avstriji. Nič,spet bomo romali v tujino …Na petkovi prireditvi Dan AS-off, kijo je na svojem dvorišču pripravilaTV As iz Murske Sobote, je zaigraltudi Halgato band. Najdlje se jezadržal ob omizju, kjer so sedeladekleta z Zavoda za zdravstvenovarstvo. Zato, da bi bilo vse v reduv komunikaciji med omizjem inglasbeniki, pa je z nasmehomskrbel Romeo Horvat - Popo. Takoje Popo še enkrat postal ExtraPopo.Turistična tržnica oživlja ljutomerski osrednji trgJeruzalem bolj znankot LjutomerNaslov novega kataloga Park Jeruzalem Slovenija želi usmeriti in pritegnitipozornost čim večjega števila domačih in tujih turistovKatalog z naslovom Park JeruzalemSlovenija je sicer izšel že pred petimi,toda lani so ga dopolnili, tako da jetokrat izšel z dodanimi štirimi stranmivsebine in v dodatnem prevoduv tri tuje jezike (tudi v madžarskem,francoskem in španskem jeziku). Izšelje torej na 28 straneh, v osmih jezikihin v nakladi 30 tisoč izvodov. Katalogje predstavitveni, saj so v njemplačani oglasi tistih, ki so se v njemželeli predstaviti; 42 partnerjev alioglaševalcev je tako za predstavitevna polovici strani plačalo 250 evrov,za celostransko predstavitev pa 500evrov, kar se jim bo zaradi učinkovitepromocije Prlekije vsekakor povrnilo.Ker je bil katalog v vrednosti čez28 tisoč evrov financiran tudi v okviruprojekta LAS Prlekija 2009 (sredstvaso dobili iz programa LEADEREvropskega sklada za razvoj podeželja),so zanj dobili 9600 evrov iz Evrope,7545 evrov so prispevali partnerji,kar 11.655 evrov pa je morala primaknitiLTO Prlekija.Glede na to, da je dobršen del denarjaobčinskega (ki je ustanoviteljLTO Prlekija), bi pričakovali vsaj nekajveč opisa celovite ponudbe, kulturnozgodovinskihznačilnosti inlepot pokrajine. Glede na poudarekJeruzalema v naslovu bi morali že vuvodnem zapisu pojasniti, kaj in kjeVzgojiteljica Daša Gorčan, pomočnicaSabina Bauman in romska pomočnicaDoroteja Horvat so ravnopospravile mize po jutranji malici, koso na presenečenje otrok vstopili vnjihovo igralnico gostje. Oba direktorjaSaubermacherja Slovenija, MojcaLetnik in Rudolf Horvat, sta namrečprinesla šestim otrokom s posebnimiFotografija Bernarda B. PečekAndrej Vršič in Marjan Pihlar, direktor in predsednik upravnega odbora LTOPrlekijapotrebami v tej skupini prav posebnodarilo – specialno in za njih prirejenogugalnico, narejeno po vseh strogihzahtevah v Nemčiji, ki jim bo razvedrilabivanje v vrtcu. Obdarovanje jedel praznovanja 20-letnice delovanjadružbe Saubermacher v Slovenija, sajso se odločili, da bodo kot družbenoodgovorno podjetje, ki ima sloves zajeprleški Jeruzalem. »Nam število gostovni dovolj, pomembnejši je izkupiček.Zato smo v naslov dali uveljavljenotržno znamko.Verjamem, da je prihodnost turizmav podeželju, zato bo treba v prihodnjeveč vložiti v promocijo in infrastrukturo.Polna zasedenost term inturističnih kmetij to samo potrjuje,«je poudaril prvi mož prleškega turizmaAndrej Vršič.Pomembna informacija pa je tudi,da bo od marca do decembra na osrednjemljutomerskem trgu organiziranaturistična tržnica s ponudbodomačih izdelkov in pridelkov pravvsako soboto. Domači ponudniki inkupci so se namreč na tržnico, na katerilahko kupijo domača jajca, rezance,klobase, krapce, med, bučno oljein še marsikaj, lepo navadili.Bernarda B. PečekSaubermacher Slovenija praznuje 20-letnico z obdarovanjipomoči potrebnihGugalnica za otroke sposebnimi potrebamiv GozdičkuEdina pomurska vrteška enota otrok s posebnimi potrebami Vrtca MurskaSobota je decembra praznovala že 30 let delovanjaMojca Letnik in Rudolf Horvat, direktorja Saubermacherja Slovenija, indirektorica Vrtca Murska Sobota Bernarda Marič skupaj z otroki in vzgojiteljicamiskupine otrok s posebnimi potrebami v enoti Gozdiček ob predaji darilaFotografija Bernarda B. Pečekčetnika in vodilnega strokovnjaka zazbiranje in ravnanje z odpadki, obdarovalipomoči potrebne. Osrednjepraznovanje družbe bo 4. junija priLenartu, hkrati pa bodo obdarili socialnoogrožene in pomoči potrebneljudi in otroke v krajih, kjer so družbeSaubermacher. Sedež družbe je vMurski Soboti, poslovna enota je priLenartu, povezane družbe pa so še Saubermacher& Komunala, SaubermacherPuconci, Čisto mesto Ptuj, Pup -Saubermacher Velenje, CRP Vrhnikain Ekologija Kranj.Podjetju Saubermacher, kateregaglavni direktor je Hans Roth (lani jebil imenovan za podjetnika leta Avstrije),se je pred tremi leti pridružiltudi Ekoles Ptuj. Saubermacher imaže več kot 40 povezanih družb in poslovnihenot v Sloveniji, na Madžarskem,Češkem, Romuniji, Bolgariji,Srbiji in Makedoniji. Pred dvajsetimileti je bil Saubermcher eden prvih začetnikovorganiziranega zbiranja odpadkovv Sloveniji, skupaj z lenarškimpodjetnikom Letnikom pa so medprvimi ustanovili mešano podjetje,saj so ga zasnovali še pred osamosvojitvijodržave.Bernarda B. PečekRomi povezali šolipri Sv. Juriju vObčini Rogašovciin iz Kiseljakav Občini TuzlaSodelovanjebo trajnoČeprav je projekt znaslovom Različnost nasbogati končan, bosta šoliiz Občine Rogašovci inBosne še naprej ohranilistike in sodelovaliAkademija srednjeevropskih šol zDunaja je pobudnik mednarodnegaprojekta z naslovom različnost nasbogati, v katerem so sodelovali in sespoprijateljili otroci iz OŠ Sveti Jurijv Občini Rogašovci in OŠ Kiseljakiz Bosne in Hercegovine. Pod vodstvomAne Mari Čerpnjak iz OŠ Sv.Jurij so pred kratkim sklenili mednarodniprojekt, v katerem je bilaosrednja pozornost namenjena romskimučencem, in ki jih je na edukativnempodročju tesno povezal.»Glavna tema projekta je bila izmenjavaizkušenj in rešitev pri vzgojiin izobraževanju učencev Romov.Obe šoli sta od septembra 2009 domarca 2010 izvedli delavnice natemo spoštovanja otrokovih pravic,raziskali smo socialni status romskihdružin v domačih občinah, zamnenja in predloge za izboljšanjeintegracije romskih otrok v vzgojno-izobraževalniproces pa poprosilistarše, učence in predstavnikeraznih institucij, ki se s tem ukvarjajo(ZRSS, Zveza Romov Slovenije,Urad RS za narodnosti, Ministrstvoza šolstvo in šport, občina z romskimsvetnikom in drugi), ter izvedliokroglo mizo na temo multi-/interkulturnosti… Učenci so sodelovalina literarnem natečaju z naslovomMoj sošolec Rom, o svojih pogledihna učenje in pomembnost znanja zaprihodnost pa so v intervjujih spregovoriliuspešnejši romski učenci.Vse dejavnosti, ki so bile izvedenev okviru projekta, so predstavljenev projektnem zborniku, ki je izšelmarca letos,« je pojasnila vsebinoprojekta vodja Ane Mari Čerpnjak.Gorički učenci in učitelji pa so,potem ko so spoznali težke razmerev Bosni, delovali tudi humanitarno.Ker živijo kiseljaški Romi– v primerjavi z večino prekmurskihRomov – v izredno težkih socialnihrazmerah, so na OŠ Sveti Jurijorganizirali zbiralno akcijo oblačil,obutve, igrač in šolskih potrebščin,šola pa je podarila še pet kompletovračunalnikov. Nabralo se je velikouporabnih stvari, ki so bile konecmeseca aprila dostavljene v Kiseljakv Občini Tuzla. Učenci šole Kiseljakso se darovanih stvari zelo razveselili.Člani projektne skupine so odtam prinesli zahvalo za vse, ki so kakorkolipomagali pri zbiranju humanitarnepomoči. Projekt je vsestranskouspel, sodelovanje med šolamapa bo trajno, saj se eni od drugihlahko še marsičesa naučimo.B. B. P.OZARA SLOVENIJA,PISARNA ZA INFORMIRANJEIN SVETOVANJE,MIKLOŠIČEV TRG 3,9240 LJUTOMERKontaktna številkaO70 550 665Ponujamo pomoč in podporo osebams težavami v duševnem zdravju, ljudemv duševni stiski in njihovim svojcem.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sikmetijstvoKmetje in zbornica opozarjajo na nevzdržne razmere v kmetijstvuOd vlade zahtevajosistemske rešitveSedanji način obdavčevanja v kmetijstvu in predlagane nove rešitve na področjupokojninskega in invalidskega zavarovanja niso sprejemljiviObvestila o davčnih obremenitvah, kijih v teh dneh kmetom pošiljajo z Dursa,ter sprememba zakona o pokojninskemin invalidskem zavarovanju statemi, ki zdaj najbolj burita kmete. Naproblematiko opozarjajo tudi pomurskikmetje, ki ob pomoči svoje stanovskeorganizacije Kmetijsko-gozdarskezbornice Slovenije pozivajo vlado k dialoguin sistemskemu reševanju problematikeobdavčevanja osnovne kmetijskein gozdarske dejavnosti.Dohodkovni položaj kmetijstva se je vzadnjih letih močno poslabšal in v težavahso se znašle tako rekoč vse dejavnosti.Zaradi padanja odkupnih cen kmetijcine pokrivajo proizvodnih stroškov,pretežni del prihodkov v kmetijstvu paže predstavljajo subvencije. Kmetje, kiso v preteklosti 70 do 80 odstotkov prihodkovustvarjali s prodajo pridelkov,zdaj z njimi iztržijo le od 30 do 40 odstotkov,pretežni del njihovih prihodkovpa že predstavljajo plačila v okviruukrepov kmetijske politike. Ker ta plačilav bistvu predstavljajo izravnalnaplačila, jih je zato toliko bolj vznemirilaodločitev o tem, da so jim povprečnezneske subvencij za zemljišča v uporabipripisali h katastrskemu dohodku.Vznemirjenje je še toliko večje, ker sopovprečni zneski subvencij bistvenovišji kot v preteklem letu. Tako znašapovprečni pripisani znesek na hektarnjive 184,4 evra (za leto 2008 je znašal50,36 evra), na hektar travnika pa 185,03evra (za leto 2008 je znašal 109,55 evra).Pripisani znesek za travnike je tako celobistveno višji od regionalnega plačila zatravinje oziroma plačilnih pravic, pripisalipa so ga vsem zemljiščem po stanjuv kmetijskem katastru ne glede nato, da mnoga ne zadoščajo pogojem zauveljavljanje subvencij oziroma zavezancizanje teh plačil niti niso uveljavljaliin jih tudi niso prejeli.Poleg obdavčitve bo to imelo tudidruge neugodne posledice, saj visokaDobrote slovenskih kmetij na PtujuLetos poudarek na PomurjuSlovenske kmetije so letos prijavile v ocenitev 1.178 svojih izdelkovOd jutri do ponedeljka bo minoritskisamostan na Ptuju prizorišče prireditveDobrote slovenskih kmetij, kijih letos že enaindvajsetič pripravljakmetijska svetovalna služba Kmetijsko-gozdarskezbornice Slovenije. Navsakoletni državni razstavi slovenskekmetije predstavijo dobrote, ki jih pripravljajov okviru dopolnilnih dejavnosti,predstavljajo tržno nišo in prikazujejopestrost ponudbe našegapodeželja. Ker razstavljene dobrotetudi ocenjujejo, to pomembno prispevak doseganju njihove višje kakovosti,prejeta odličja krasijo številne domovekmetij doma in v zamejstvu inpotrjujejo visoko kakovost izdelkov,ki nastajajo na slovenskih kmetijah. V20 letih je bilo tako na Ptuju podeljenih3.150 bronastih, 3.256 srebrnih in3.373 zlatih priznanj, za trikrat zaporedosvojeno zlato priznanje pa je bilopodeljenih 399 znakov kakovosti.Tudi letošnji odziv kmetij za razstavoDobrote slovenskih kmetij je dober,saj so te prijavile v ocenitev 1.178dobrot, posebej pa se bodo letos predstavilekmetije iz Pomurja. Vsako letose namreč predstavi ena od slovenskihpokrajin in obiskovalci bodo lahkoletos spoznali del ponudbe pokrajinena levem in desnem bregu Mure,ki slovi po kmetijski pridelavi in predelavi.Predstavitev pomurske ponudbeje zaupana strokovnim službamKmetijsko-gozdarskega zavoda MurskaSobota, pomurske kmetije pa soletos poslale v ocenitev 116 dobrot.Dobrote slovenskih kmetij so takopostale prepoznavne v slovenskemprostoru, imajo svoj zaščitni znak, polegrazstave pa z njimi sodelujejo napromocijsko-prodajnih prireditvahv sklopu Podeželja v mestu, odmevnihlokalnih prireditvah in prodajnihstojnicah v večjih trgovskih centrihpo Sloveniji. V štirih dneh razstaveje dobrote mogoče tudi pokušati,predpisana davčna osnova vpliva naupravičenost do socialnih transferjev(štipendije, otroški dodatek …), ki so zakmečke družine izredno pomembni,če davčna osnova preseže 7.500 evrov,pa je obvezen tudi vstop v sistem davkana dodano vrednost. Zbornica zatopoziva vlado in ministrstvo za finance,da pristopita k sistemskemu reševanjuobdavčevanja osnovne kmetijske ingozdarske dejavnosti, plačila za ukrepekmetijske politike pa naj izvzame izobdavčitve.Kmetje se ne strinjajo tudi z napovedanospremembo zakona o pokojninskemin invalidskem zavarovanju teropozarjajo na negativne posledice, kijih bo imel za kmete. Vlado zato pozivajok takojšnjemu dialogu s kmetijskogozdarsko zbornico in drugimi kmetijskimiorganizacijami, da s skupnimimočmi najdejo rešitve za čedalje slabšipoložaj slovenskega kmetijstva.Ludvik Kovačpripravljajo pa še strokovne posveteo razvoju dopolnilnih dejavnosti nakmetijah.Vse nagrajene izdelke bodo razstavilipo skupinah, poseben del razstave boletos namenjen ekološkim izdelkom,predstavile pa jih bodo ekološke kmetije,ki so v preteklih letih razvile tovrstnopridelavo in jo nadgradile s predelavo.Primeri dobrih praks tako lahkopokažejo pot, na katero lahko svojodejavnost usmeri marsikatera podeželskakmetija, kakovostne dobrote zekoloških kmetij pa imajo odprto potdo potrošnikov. Na razstavišču se bostapredstavili biotehniška šola iz Rakičanain Ptuja, na centralnem odru nadvorišču minoritskega samostana bokulturni program, na stojnicah pa sebodo predstavile kmetije iz vse Slovenijein zamejstva. Priznanja za nagrajeneizdelke bodo kmetijam podelili vsoboto in nedeljo.Ludvik KovačKončana so letošnja ocenjevanja vin vPrekmurju, ki so potekala v organizacijidruštev vinogradnikov in ob strokovnipomoči kmetijske svetovalne službe.Vzorcev je bilo 30 odstotkov manj kotv lanskem letu. Razlog za to je lanskatoča in zaradi prekomerne vlage tudivečji pojav peronospore. Kakovost vinje v povprečju boljša, saj je povprečjevseh 522 ocenjenih vin 18,10 točke. Primerjalnepodatke med letoma 2009 in2010 prikazujem v spodnjih razpredelnicah:20. maja 2010 | Vestnik | 7Po letošnjih ocenjevanjih vin v PrekmurjuŠampion družiniDominko inZdravku KovačuRazglasitev vinskega prvaka je bila 16. majalagi pravilnika ocenjevanja so postaliprvaki sort in šampioni vinogradniki:zvrst Milivoj Zajc, vinograd v Čentibi,z oceno 18,43, l. rizling Vinovak, vinogradna Vaneči, z oceno 18,57, b. pinotSlavko Gjerkeš, vinograd v Lendavskihgoricah, z oceno 18,63, šardone SlavkoGjerkeš z oceno 18,67, r. rizling ZdravkoKovač, vinograd v Krplivniku, z oceno18,67, sovinjon Emil Laslo, vinogradv Dobrovniških goricah, z oceno 18,70,traminec družina Dominko, vinogradv Lendavskih goricah, z oceno 18,73,Leto 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010Društvo Št. vzorcev Povprečje Izločeno %VSD TURNIŠČE 95 63 18,20 18,17 11 5 11,6 7,9VSD LENDAVA 68 76 18,18 18,12 5 5 7,4 6,6DV KOBILJE 55 36 18,11 17,98 1 1 1,8 2,8DV V. POLANA 106 70 18,09 18,22 15 6 14,1 8,6DV GORIČKO 174 169 18,09 18,07 26 12 14,9 7,1VSD FILOVCI 59 26 18,08 18,13 11 4 18,6 15,4DV STREHOVCI 53 30 17,98 18,16 9 2 17 6,6DV DOBROVNIK 81 51 17,96 18,01 3 2 3,7 3,9DV ČENTIBA 45 43 17,82 18,11 7 5 15,5 11,6SKUPNO 788 564 18,07 18,10 95 42 12,1 7,4Leto 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009 2010DruštvoKakovostnoVrhunsko%štev. vzorcevštev. vzorcev%VSD LENDAVA 13 26 19,1 34,2 50 45 73,5 59,2DV KOBILJE 16 17 29,1 47,2 38 18 69,1 50VSD TURNIŠČE 19 15 20 23,8 65 43 68,4 68,2DV V. POLANA 32 12 30,2 17,1 59 52 55,7 74,3VSD FILOVCI 17 9 28,8 30,8 31 14 52,5 53,8DV GORIČKO 61 69 35,1 40,8 87 88 50 52,1DV DOBROVNIK 37 24 45,7 47,1 41 25 50,6 49DV STREHOVCI 21 8 39,6 26,7 23 20 43,4 66,7DV ČENTIBA 24 14 53,4 32,6 14 24 31,1 55,8SKUPNO 327 193 41,5 34,2 427 329 54,2 58,3Opomba: Razvrstitev v kakovostni (17,1–18,09 točk) in vrhunski razred (18,1–20,0 točk) je napodlagi ocene in neupoštevanja drugih pogojev.V Veliki Polani je zadnjega marca potekalože 16. regijsko ocenjevanje vin zaobmočje Prekmurja. Komisija je ocenjevalanajboljša vina iz predhodnihdruštvenih ocenjevanj. Od leta 1995,ko je bilo prvo regijsko ocenjevanje vM. Soboti, pa do danes je šlo skozi preverjanjana društvenih ocenjevanjih vin15.015 vzorcev. Na regijskem ocenjevanjupa smo skupno ocenili 1759 vzorcevvin. Letošnje regijsko povprečje jekar 18,48 točke pri 102 vzorcih. Na pod-ki je s tem vinom tudi šampion medvini normalnih kakovosti. Pozne trgatve:Zdravko Kovač za renski rizling zoceno 18,73. Vinogradnik Kovač je postalšampion med vini posebnih kakovostiz vinom sovinjon ledeno vino letnika2005 z oceno 19,83. Slavnostnarazglasitev 16. ocenjevanja PREKMUR-SKI PRVAK je bila v nedeljo, 16. maja vVeliki Polani.KGZ M. Sobota,Ernest NovakTradicionalno tekmovanje koscev v SeluLetos prvič z mednarodno udeležboV košnji trave z ročno koso se je tokrat pomerilo 41 tekmovalcev iz treh državKljub neprijaznemu nedeljskemu vremenuse je na tekmovanju v košnji zročno koso v Selu zbralo lepo številogledalcev, ki so prišli bodrit 41 tekmovalceviz treh držav. Letošnje tekmovanjeje bilo že šesto po vrsti, Pevskemudruštvu Selo, ki že tradicionalnopripravlja to prireditev, pa se je letospri organizaciji pridružil še Krajinskipark Goričko. Po lanskoletni uspešniizvedbi državnega prvenstva so se organizatorjiletos odločili, da prireditevpostane mednarodna, zato so ksodelovanju povabili tudi kosce iz sosednjeMadžarske in iz Srbije. Iz Srbijeje na košnjo v Selo prišla ekipa iz ObčineLjug pri Valjevu, kjer ima košnjaz ročno koso že 37-letno tradicijo, prireditev,ki traja tri dni in je ena največjihturistično-folklornih prireditev vSrbiji, pa vsako leto obišče od 30 do100 tisoč obiskovalcev.Kosci so se tudi letos pomerili zanaslove najboljših v treh kategorijah.Med šestimi veterani je bil najboljšiAlojz Knuplež od Svete Trojice v Slovenskihgoricah, drugi je bil StanislavErlač iz Markovec pri Ptuju, tretje mestopa je pripadlo domačinu MihaeluBalajcu. V ženski konkurenci je nastopilodevet tekmovalk, naslov najboljšeje tudi letos pripadel domačinki GizeliCifer, na drugo mesto se je uvrstilaMarija Puhan iz Čikečke vasi, tretjapa je bila Anica Knuplež od SveteTrojice v Slovenskih goricah. V moškikonkurenci se je za naslov najboljšegakosca potegovalo 26 tekmovalcev,najboljši je bil Koloman Kozic izIvanjševec, drugo mesto je pripadloLovrencu Šijancu iz Jamne, tretje padomačinu Martinu Makariju. Najboljšitrije v posamezni konkurenci so prejelipriznanja in pokale.Ludvik KovačFotografija Ludvik KovačNajbolje uvrščeni v posameznih kategorijah so prejeli priznanja in pokale.

8 | Vestnik | 20. maja 2010 (iz)branowww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sibarometerFeri Horvat, znanigospodarstvenik in politik, je bilmed pobudniki Maratona trehsrc v Radencih. Ob 30-letnemjubileju je prejel posebnopriznanje organizatorjev temnožične prireditve.Dr. Janez Balažic, muzejskisvetovalec Pokrajinskega muzejaMurska Sobota, je prejemnikletošnjega Valvasorjevegapriznanja za razstavoUmetnine iz Prekmurja odromanike do modernizma.Zatiskanje oči pred trgovanjem z ljudmiMolk zaradistrahu in neznanjaOče prodajal tri hčerke – Kdo naj preveri delovne in bivanjske razmere delavcev?Poklicne plesalke, žeparji, gradbenidelavci … je le nekaj poklicev ali dejavnosti,kjer se lahko hitro pade vkremplje trgovine z ljudmi. Marsikdobi pomislil, da se to pri nas ne dogaja,pa ni tako, saj podatki in izkušnjepričajo drugače. Za boljšo ozaveščenostmladih in tudi drugih je DruštvoKljuč, center za boj proti trgovini zljudmi v sodelovanju z Uradom vladeza komuniciranje pripravljalo različneakcije, da bi s pomočjo boljše informiranostipreprečili novodobno izkoriščanjein zasužnjevanje ljudi.»Tudi v Sloveniji se je pred tem pojavomdolgo zatiskalo oči, da bi lahkožrtvam ponudili pomoč, pa smoleta 2001 ustanovili Zavod Ključ. Danesimamo tudi svoje varne prostore,kamor lahko polnoletne žrtve namestijoza določen čas,« je povedalaKatjuša Popovič, vodja centra za bojproti trgovini z ljudmi. V lanskem letuje bilo v njegovo dejavnost vključenih15 oseb, ki so jih namestili, zaščitili injim ponudili pomoč ali svetovanje.Vzroki pa so bili različni. DržavljankaDominikanske republike se je nanjih obrnila zaradi prostitucije, moškiiz Gane je bil prodan v Italijo za delona kmetiji, slovensko državljanko sonašli na Kosovu, kamor jo je prodalmož, neki oče je v Mariboru prodajalsvoje tri hčerke, plesalka je za izhod izhiše morala plačevati 50 evrov na uro… in še veliko je podobnih tragičnihKatjuša Popovičin Peter Peterkaopozarjata,da so zgodbe,povezane s tujinoin mamljivimiponudbami zadelo, lahko hitropovezane sspolnimi uslugami,težaškim delom,služabništvom …Fotografija A. Nana Rituper Rodežzgodb. Le nekaj jih ugotovijo, še velikoveč pa jih zaradi strahu, neznanjaali brezizhodnosti ne pride na dan.Da bi mlade seznanili z osnovamitrgovanja z ljudmi in kako se temuizogniti, so skupaj s portalom The-Moment.si, ki ga vodi Peter Peterka,pripravili delavnice za informiranjedevetošolcev in devetošolk v MurskiSoboti. Na spletni strani, ki je sicernamenjena glasbi, pa posebno pozornostposvečajo družbenim razmerjemter socialni tematiki in trgovanjuz ljudmi. »Tudi pri nas je ta pojav razširjen,trenutno gospodarsko stanje intežave ljudi pa prispevajo, da so ljudjepripravljeni storiti marsikaj, česarsicer v nekem normalnem stanju nebi,« ob tem dodaja Peterka.Podatki o novodobnem suženjstvuniso najbolj transparenti, zato pa biveljajo podrobneje pregledati, kotmeni Popovičeva, tudi dejstva gledepoklicnih plesalk, ki se jih je samo vlanskem letu v Sloveniji registriralo678, gradbenih delavcev, ki jih je biloskoraj 30 tisoč, veliko je sezonskih delavcev… in preveriti, v kakšnih razmerahbivajo in delajo.A. Nana Rituper RodežOdranciČas zaturističnoinfrastrukturoNova trgovina ne bi bilaodvečTokratno anketo smo opravljali v Odrancih.Tamkajšnje prebivalce smovprašali, ali je občina dovolj prepoznavnain zanimiva za turiste, ali menijo,da je v občini potrebna še kakšnatrgovina z življenjskimi potrebščinamiin ali so zadovoljni z dosedanjimdelom župana.Da je občina dovolj prepoznavna inzanimiva za turiste, meni 57 odstotkovvprašanih, 43 odstotkov pa jihmeni, da bi bilo treba narediti več zainformiranje turistov in ureditev turističneinfrastrukture. Dobre tri četrtinemenijo, da v občini potrebujejoše kakšno trgovino z življenjskimi potrebščinami,slaba četrtina pa je prepričana,da je ne potrebujejo. Z dosedanjimdelom župana je zadovoljnavelika večina vprašanih, nezadovoljnihje le sedem odstotkov.Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeličas za naša vprašanja. V Klicnem studiuslepih smo dosegljivi na številki04 511 64 04, če bi se želeli na časopisVestnik naročiti.Ali ocenjujete, da je občina dovoljprepoznavna in zanimiva zaturiste?DaNe, potrebno bi bilo narediti več zainformiranje turistov in ureditevturistične infrastruktureStanko Škalič, direktor insolastnik Muralesa, se je znašelpred likvidacijo. V to ga nesilijo dolgovi, ampak predvsemneustrezne sistemske rešitve,ki podjetju ne omogočajopozitivne kadrovske selekcijein prilagajanja zaposlenostipovpraševanju na trgu.Ema Lančič, predsednicaDruštva kmečkih žena in dekletSv. Jurij ob Ščavnici, se skupajs članicami posveča učenjuin obujanju tradicionalnihznanj ter pridobivanju novih.Gizela Cifer iz Sela, kije pred tremi leti osvojilanaslov državne prvakinje,je na letošnjem tekmovanjukoscev v Selu ponovnodokazala, da je najboljša.Franc Žitnik obljublja rešitev financiranja Zdravilišča Rimskačarda v dveh tednihCipot z vse manj dobre voljeFranc Žitnik, direktor podjetja Abadon K&L, in župan Občine Moravske TopliceFranc Cipot ponovno skupaj pri notarjuPred dnevi se je po nekajtedenskemdogovarjanju v našem uredništvuvendarle oglasil Franc Žitnik, potencialniinvestitor Zdravilišča Rimskačarda, ki so ga zaradi svetovne finančnekrize pustili na cedilu najprejnemški, nato pa še angleško-italijanskibankirji. Če bi vse potekalo ponačrtih in bi Abadon našel ustreznegafinancerja, bi bil zdaj 74- odstotnilastnik podjetja Zdravilišča Rimskačarda, v lasti bi imeli skoraj desethektarjev zemljišč in vrtino, gradnjaobjektov severno od vrtine pa bi bilav polnem zamahu.Toda pogodbe na papirju so eno,življenje pa drugo. Konec leta 2008nihče ni vedel, da bo finančna krizatako hitro in temeljito umaknila razpoložljividenar za investicije s trga.Takrat tudi nihče ni vedel, da se bozgodila tragedija Baričevič in da bopostalo vprašljivo tudi sodelovanjeklinike Barsos. Ker Žitnik še vedno niplačal potrebnega zneska za odkuppodjetja (po besedah Cipota je znanle znesek 100 tisoč evrov za dokapitalizacijo),sta se minuli ponedeljekna zahtevo moravskotopliškega županapodala k notarju, kjer je zabeleženo,da sta v prihodnje dva sopodpisnika:Franc Žitnik in Franc Cipot.»To pomeni, da imamo zdaj kontrolonad podpisovanjem vsega, kar sebo dogajalo. Ne morem več zaupati,vse skupaj se že predolgo vleče, po-Fotografija Bernarda B. PečekFranc Žitnik, Abadon K&L: »V desetih ali 14 dneh bi morali dobiti ves denar inporavnati vse obveznosti Občini Moravske Toplice.«časi začne tudi moja dobra volja popuščati,«je povedal Cipot po obiskupri notarju in zatrdil, da se v nobenemprimeru ne more zgoditi, da bi Žitnikzačel prodajati že kupljena zemljiščav k. o. Sebeborci.Franc Žitnik je ponovno zagotovil,da ima še vedno trden namen zgraditizdravilišče z imenom Rimska čarda,kar dokazuje tudi obisk v Vestnikovihiši. Hkrati priznava, da je moravskotopliškižupan zares razumevajoč inpotrpežljiv, saj bi mu marsikje drugježe zdavnaj zaprli vrata, za kar mu jehvaležen. Žitnik je zaenkrat povedal le:»Dogovarjamo se, sredstva bodo kmalupridobljena. Najprej naj se zgodi, potempa bomo o tem pisali. O tem, kajvse se je v minulem letu in pol dogajalo,pa bi že zdaj lahko napisal več kotknjigo. Z županom sva se dogovorila,da sva oba podpisnika, torej oba z županomsva seznanjena in odobriva vsakopotezo. Občini dolgujem denar zaodkup zdravilišča in dokapitalizacijo,tako da je občina še vedno 50-odstotnilastnik podjetja, v zemljiški knjigipa so vsa zemljišča vpisana na podjetjeZdravilišče Rimska čarda.«Bernarda B. Peček43%Ali menite, da v občinipotrebujete še kakšno trgovino zživljenjskimi potrebščinami? N=4622%Da7%Ne93%78%Ali ste zadovoljni z dosedanjimdelom župana? N=46DaNe57%

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNa ribolovu z Mišelom Zadravcem(iz)brano20. maja 2010 | Vestnik | 9barometerS šahovskimi potezamido kapitalnega krapaTelevizijski program Fishing and Hunting je o ribiču iz Rakičana posnel oddajo – Ribolov je način njegovegaživljenja – Med deseterico najboljših evropskih ribičev v lovu na krapaDušan Horvat je novoizvoljeniromski svetnik v Občini Beltinci.Skuštran štiridesetletnik z dolgo brado,tetoviranimi krapi na ramenih inzmeraj pripravljen na akcijo. Ribolovje njegova strast, njegova ljubezen innjegova služba. Je način njegovega življenja.»Polovico leta preživim na ribolovu,«o sebi pravi Mišel Zadravec.Ko je ob vrčku piva stekla debata, kajza vraga vidi v tem, da ves teden preživiv šotoru, meče vabe v vodo, si kuhajuho ali golaž iz vrečke, potem pa ujetoribo spusti nazaj, je bil kratek: »Vponedeljek pridi v Tornyiszentmiklos,pa ti bo vse jasno. Ne moreš zgrešiti:prvi izvoz desno na madžarski straniavtoceste.« In smo šli. Seveda je bilonajprej negodovanje, kako bom obtamkajšnjem jezeru postal žrtev komarjevin različnih žuželk, najmanj triure bom moral biti tiho, potem pa seveda,ko bom Zadravcu pomagal vlečikrapa iz vode, štrbunknil v hladnoumazano mlako. Ni bilo tako. Dal sembesedo, da se znova oglasim. Pravzapravzelo kmalu.Mišel Zadravecsodi med desetnajboljšihevropskih ribičevv lovu na krapaUjemi – spusti.Fotografije Andrej BedekDanilo Banfi je predsednikTamburaške skupineKulturnega društva PetraDajnka iz Črešnjevec, ki slavisvojo stoletnico obstoja.Daniel Grabar, dr. med.,spec., se je po lanskoletnemumiku z mesta strokovnegadirektorja soboške bolnice poveč neuspelih razpisih in iskanjihnovega odločil za ponovnoprijavo in bil ponovno imenovanza strokovnega direktorja.Posebej izdelana palica je vredna tisoč evrov in več.Mišel Zadravec preživi na vodi polovico leta.Pravilno izbranavaba boiles jenujna za uspeh.»Otroška leta sem preživljal v Dolgivasi pri dedku in babici. Za ribolov meje navdušil stric. No, v resnici mi je, dabi bil tiho, ko bi sam ribaril, v grmovjuurezal palico, nanjo dal sukanec in kobilicona trnek. Takrat je bilo vse polnorib, tako da tudi meni ni bilo težkokakorkoli ujeti. To me je potem očitnozačaralo,« se spominja prvih korakovsogovornik. Med srednjo šolo je strastdo ribolova malo upadla, saj ga je, kakorvse vrstnike, prevzel nogomet. Kotpravi v smehu, če bi takrat sprejel ponudboMaribora, bi se »morda zdaj pogovarjala,kje pred kakšno tekmo Ligeprvakov.« Nogomet, sam ga je treniralpri Nafti, je sicer ostal v njegovi družini.Uspešen žogobrcar pri Muri je namrečnjegov sin Sandro, ki je prav tako strastenribič. Drugače je ribolovu zapisanavsa družina: drugi sin in tudi žena.V Evropi slava, domanevoščljivost»Vedno moraš biti korak pred krapom.To je enako šahu. Ribo dobiš šele,ko odigraš več dobrih zaporednih potez,«je dejal Zadravec. Zvesto je zapisanribolovu na kapitalne krape – krape,ki tehtajo sedem kilogramov in več:»To je pravi fanatizem.« Sodi med desetevropskih ribičev, ki so največkratujeli 20-kilogramske in težje krape. Ujeljih je namreč okoli sto. »Polovica je sreča,polovica je znanje,« je kratek, kakouspeti v ribolovu. »In šesti čut.« Krapepozna do obisti: »Točno vem, kako seobnaša v različnih vremenskih razmerah.«Ničesar ne prepušča naključju:»Najprej smo vsi krape lovili največ tridni, nato smo ugotovili, da najbolj začnejoprijemati četrti dan, saj jih šele takratprivabiš s krmo. Najprej tvoje vabenapadejo majhne ribe, ki so najboljlačne.« V ponedeljek, tretji dan v akciji,je porabil deset kilogramov vab. PoZadravčevih besedah je normalen čas,da ujameš »kapitalca«, sedem do štirinajstdni. Na leto se dvakrat ali trikratodpravi na 14-dnevno ribarjenje: »Pravasprostitev za dušo in telo.« Tekmovalje tudi v svetovnem pokalu, bil je šeselektor slovenske reprezentance. Prisvojem početju je temeljit: »Nikakor nedovolim, da bi imel ribo med tehtanjemna travi, saj si tako uniči sluz, ki jo ščitipred zajedavci. Tudi mesto, kjer se jeujela na trnek, pršim s sredstvom.« Hudujese nad tistimi, ki ribo dobesednomučijo ali ranijo, preden jo potegnejo izvode: »Marsikaj sem že videl.« »Sem slišal,da krape kradem tudi v avstrijskihjezerih,« pa je odvrnil na vprašanje, alires v Kraščih ujete ribe vozi v jezera naMadžarsko. »V Evropi slava, doma nevoščljivost,«je pristavil. Navsezadnje botudi televizijski kanal Fishing and Huntingo Zadravcu posnel oddajo.Majhna skrivnostvelikega mojstraPo končani srednji šoli se v elektrotehniškemposlu ni videl. Kmalu poosamosvojitveni vojni je zato v Rakičanuodprl trgovino. »Oče mi je velikopomagal.« Že desetletje se tako MišelZadravec ukvarja s proizvodnjo vabboiles. V tovarni v Rakičanu izpod strojevin rok dveh delavcev prihajajo vabenjegove blagovne znamke, ki v trgovinahv Gornji Radgoni in Murski Sobotigredo za med. Kot pravi, je to zato, kerso »to čudežne vabe za krapovce v oblikikroglic, polnih proteinov, beljakovinin aminokislin.« »Te vabe so ribam zelovšeč, zato tudi zrastejo do takšnih tež,kot je 30 kilogramov,« je prepričan. Dodalje, da si nekoč lahko ribo ujel na črvaali kobilico, zdaj pa ni več tako: »Vode sovedno bolj osiromašene. Veliko je krivoto, da ujetih rib nihče ni spuščal nazaj,ampak so včasih domov nosili tudi popet ali deset krapov.« V Sloveniji je ediniproizvajalec tovrstnih vab, med večjimije tudi v Evropi. Vabo boiles je izumilneki Anglež, sestavljena pa je bilaiz koruze, moke in jajc. Zdaj so te vabe»že posledica velike tehnologije«. »Vsakavrsta ima za sabo dolgotrajna večletnatestiranja, saj gredo le temeljito preizkušenevabe dobro v prodajo.« ZatoZadravec za vsakega ujetega krapa zapiše,katero vabo je uporabil ter kje inkdaj je ujel ribo. »Z ekipo ugotavljamo,da imajo kapitalni krapi izrazito prefinjenobčutek za sestavo vab boiles inmoramo zato velikokrat spreminjatirecepture, da pridemo do kakovosti, kiobrodi želene učinke.« »Sedemdnevnoin dvotedensko ribarjenje namenjamtudi razmišljanju o novih recepturah.«In zakaj so njegove vabe tako uspešne?»To je majhna skrivnost velikih mojstrovkuhinje,« se je namuznil. Pa, da,seveda, da ne daje v vabo tudi »... i žličicavegete …«Andrej BedekJanez Rihtarič, direktorradgonske kmetijske zadruge,kljub zaostrenim razmeram natrgu s kmetijskimi pridelki ter vsevečjemu prelivanju akumulacijev industrijo in trgovino pozitivnoposluje in zagotavlja svojimčlanom določeno varnostpred stresi na trgu.Borut Prelog, direktor družbeApartmaji nobelus, s sklenjenimipogodbami dokazuje, da jepredvidena naložba v MoravskihToplicah čista in jih je KBMLeasing pustil na cedilu. Brezpojasnila pa ostajajo pogodbeo finančnem svetovanju –enostavneje provizijah. Zanimivoje, da je bil ves čas najugodnejšifinančni ponudnik KBM Leasing.

10 | Vestnik | 20. maja 2010 kulturawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siNagrada MatjašečeviNataša Matjašec Rošker je na 17.mednarodnem festivalu malih odrovna Reki za žensko vlogo Annev predstavi Patricka Marberja Odblizu v izvedbi SNG Maribor prejelanagrado za najboljšo žensko vlogo.Tamburaši stari sto letTamburaška skupina Kulturnega društva Petra Dajnka iz Črešnjevec tedni slavi stoletnico obstoja in delovanja, kar je že v torek zaznamovala zizdajo kronike. Gradivo zanjo je zbiral Alojz Wolf s svojo soprogo Marto,a ta neutrudni zbiralec na žalost ni dočakal izida kronike, saj je že preminil.Kroniko je tako uredila Cilka Dimec Žerdin, ki je že pomagala tudipri zbiranju gradiva.Nacionalni program za kulturoNacionalni svet z kulturo je imel izredno sejo, kjer je obravnaval izvajanje resolucijeo nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2008–2011 (NPK). Ugotavljajo,da se bolj kot z vsebino ukvarja s strategijami. Poudarili pa so, da finančnaodvisnost posameznega ustvarjalca ali ustanove od države ne bi smelavplivati na vsebino umetnosti. Kulturna ministrica se je strinjala, da je NPK potreben,a hkrati priznala, da ima določene pomanjkljivosti.Roman v verzih F.LainščkaSprehajališčaza vračanjeVezana, torej pesniška beseda, je odnekdaj služila za pridih zastrtega, zapoimenovanja tistega, kar se izmikaracionalizmu. Ne pa tudi (ne)osvojenemuplanetu - človekovi duši -, kiseveda (najbolj) zaposluje tako religijekot psihologe. Med slednjimi moramobrez dvoma omeniti S. Freuda(1856-1939) in C. G. Junga (1875-1961),ki sta dodobra previharila dušeslovjeprejšnjega stoletja. Prav slednjemuje pisatelj Feri Lainšček z romanomSprehajališča za vračanje (Nova revija;Zbirka Samorog, Ljubljana 2010) posvetilhommage z romanom, v kateremje spregovoril o večni »dvoobraznosti«sveta, po katerem se »potikaduhovína« v podobi lemurjev in môr,ki jo predvsem naseljujejo »minotavrimesta v krogotokih kloake«.Vse akterje v tem romanu (bankirGoldinski, ljubimka Tereza, kurtizanaSilvana) poganja, tako Lainšček, zgolj»libido, ki teži le k zadovoljitvi notranjihstrasti«. Ki pa seveda postanejoza vse pogubne: Goldinski, mestnibankir, kralj tišine, namreč dá umoritiTerezinega moža, da bi se je polastil,Tereza pa se v svoji slepi strastiznajde v »mrežah odlova« skupajs kurtizano Silvano. Tako smo pričapričakovanemu trojčku: vsi trije akterji(razen žene Goldinskega) so kaznovaniza svoje grehe: Tereza »ubije«Goldinskega s šatuljico, v kateri jestrupenjača, Silvano zadavi najeti morilec,ljubimka Tereza pa doživi katarzo(tragične) žrtve, ki pa ji ne prinesenotranjega miru.Lainščkovi dogajalni prostori v romanih,kar sicer niti ni presenetljivo,so majhna odročna mesta, ki pa premorejosvojo magičnost, zato delujejokot mesta Gogi, v katera pa je pisateljnaselil »tisto dimenzijo, / kjer mrtvi sopo svoje / in živi polni čudnih smrti«.Prav taka pripovedna optika je zaLainščka najbolj vabljiva. Prav zaradi(ne)upovedljivosti čustev se je Lainščekzatekel k poeziji, k urejenemujambskemu devetercu s trojno rimo,ki pozvanja kot lahno valovanje, nekajkratpresekano s pastavki, valovanje,ki še bolj pripomore k (baladni)atmosferi romana. Kajti ta roman vverzih je v resnici balada o »sprevidu«in kazni (tudi v podobi rajske kače),kazni, ki ne bo nikoli niti odrešujočaniti osrečujoča, balada v hamletovskomprimežu med »ostati in oditi«.Roman z občutenimi ilustracijamiZore Stančič, ki je znova, seveda skozipesniško formo, »uhodil« mi(s)tičnost,v kateri je prav tako »bit zgodbe-kače,ki openja / vse druge zgodbe,brezboštvo«, ki je za Lainščka predvsempoganstvo ljubezni s slepimi»sprehajališči za vračanja«.M. V.Razstava op-art umetnika Ludwiga WildingaVizualni učinkiKako nas lastno zaznavanje vara – Gledalec soodgovoren za umetninoLudwig Wilding spoznanja izraža v estetsko zelo zahtevnih in vedno znova fascinantnih delih, ki presegajo statičneslike. Otvoritve razstave se je udeležila tudi umetnikova vdova.Moja dela so narejena tako, da šeleustvarjalni gledalec ustvari dokončnoumetnino. Jaz podam pravila igre ingledalec lahko v delo poseže, ga spremeniali postavi v gibanje, je o svojemdelu nekoč povedal nemški umetnikLudwig Wilding, ki sodi med najprepoznavnejšepredstavnike op-artaŠesto Mednarodno srečanjeharmonikarjev v BeltincihSodelovalo več kot štiristotekmovalcev iz devetih državV Beltincih je v organizaciji domačeglasbene šole (Zavod sv. Cirila inMetoda) in Društva harmonikarjevMurska Sobota od četrtka do nedeljepotekalo 6. Mednarodno srečanjeharmonikarjev. Sodelovalo je nadštiristo udeležencev iz Italije, Srbije,Hrvaške, Poljske, Rusije, Slovaške, Avstrije,Nemčije in Slovenije. Prizoriščje bilo več: kulturni dom, grajska dvoranain župnijska cerkev.Tekmovalci so bili razvrščeni v starostnekategorije znotraj več disciplin:klasika – solisti, komorna glasba, variete– solisti, glasba Slavka in VilkaAvsenika ter diatonična harmonika.Ocenjevala jih je mednarodno sestavljenažirija. Med pomurskimi udeleženciso se najbolje odrezali Jernej Jerebiciz GŠ Beltinci (mentor B. Baša),ki je v disciplini klasika – solisti prejelI. nagrado in zasedel 2. mesto, NikolajZver (GŠ Beltinci, mentor M. Zavec),ki je v isti disciplini dobil I. nagradoin zasedel 3. mesto, nato Jaka Žuničiz GŠ Ljutomer (mentor J. Munda) inAleksander Cifer iz GŠ Beltinci (mentorD. Prasl), ki sta v disciplini Varietedobila I. nagradi in zasedla prvi mesti.Omeniti velja še Matjaža Balažica,ki je dobil skupaj z Matjažem Antončičem(KUG Gradec) kot Duo MatjažI. nagrado v disciplini komorna glasba.Sicer pa so vsi rezultati na voljona spletni strani www.drustvoharmonikarjev-ms.com.Vsak dan srečanja so bili zvečer nasporedu tudi štirje izvrstni koncerti.Otvoritveni je pripadel cimbalistu AndijuSobočanu in triu harmonik SLOA3, ki ga sestavljajo Borut Mori, DejanPrasl in Matej Zavec, sledil je Luka Juharts klasično harmoniko. Igranje nadžez harmoniko je predstavil FrancozLudovic Beier, zaključni koncert pa soizvedli nagrajenci oz. najbolje ocenjenitekmovalci.T. K.Francoski virtuozLudovic Beier,ki je nastopil vBeltincih, je ssvojo džezovskoharmonikolani gostoval vnewyorški dvoraniCarnegie Hall.Fotografija Tomo KölešMuzej kot mesto interakcijeAvtohumor o muzejihMuzeji nisozaprte ustanove,kjer delujejoznanstveniki,ampak prostoriinterakcije, kjerso obiskovali šekako pomembni.Ob mednarodnem dnevu muzejev jePokrajinski muzej Murska Sobota vrazstavnem prostoru soboškega gradupripravil razstavo Muzej - svet odznotrajin Geir Helgen, muzeji in humor,predstavili pa so tudi prvo damo, ženskofigurico iz bakrene dobe, ki so jonašli na arheološkem najdišču Novatabla pri Murski Soboti in je del stalnerazstave.Razstava je nastala na pobudoMednarodnega odbora za regionalnemuzeje, avtor pa je norveški muzealecGeir Helgen. Medtem ko jeHelgen pozorno spremljal strokovnekonference, predavanja, razmišljanjain pobude svojih kolegov, jevedno risal in tako je nastala serijakarikatur. »Muzealci, ki resničnoljubijo svoje delo in so pri tem velikientuziasti, znajo biti tudi kritičnido svojega dela,« je na otvoritvi povedalaGoranka Horjan, ravnateljicaFotografija: A. Nana Rituper Rodež(umetnost optičnih učinkov). Njegovatridimenzionalna dela, ustvarjena izčrno-belih vzorcev, so na ogled v GalerijiMurska Sobota, razstava Vizualnifenomeni v Soboti pa je prva razstavapo njegovi smrti januarja letos.Vse svoje življenje se je Wildingukvarjal z umetnostjo in se je preizkusilv vseh umetnostnih slogih, prelomnicapa je bila leta 1960, ko je odkrilnavidezno gibanje, ki se ga ustvaris prekrivanjem dveh ali več črtnih rasterjev,in takrat se je začelo njegovosistematično raziskovanje vizualnegačloveškega zaznavanja.Izsledke raziskovanja v svoji umetnostiponazarja s pomočjo geometrijein matematike, pri svojih delihpa opozori na možnosti in meje človeškegazaznavanja. Vendar nas Wilding,kot pravi nemška kritičarkamag. Amelys Deiss, ki je delo in umetnikaob otvoritvi podrobneje predstavila,s svojimi deli ne želi fasciniratiza ceno prevare, ampak nam s svojimiumetninami odkriva, kako nas lahkopogled in naše lastno zaznavanje varata.Hkrati nas povabi na ogled njegovihdel, pri čemer je gledalec soodgovorenza učinkovanje Wildingovihobjektov, saj jih prav s svojim nestatičnimopazovanjem spravimo v gibanjein umetnino oživimo.Razstavo je pripravila soboška Galerijav sodelovanju z Muzejem konkretneumetnosti iz Ingolstadta inUstanovo za konkretno umetnost indizajn, ki hrani umetniška dela in skrbiza zapuščine pomembnih nemškihumetnikov in oblikovalcev. Zanimivpa je podatek, da je vrednost razstavljenihdel več kot pol milijona evrov.Razstavo si lahko ogledate do 2. junija.A. Nana Rituper RodežMuzeja hrvaškega Zagorja, in dodala,da je na razstavljenih karikaturahHelgen dodal še svoj osebni »touch«in s šaljivim pristopom spregovoril oposlanstvu muzejev in o birokracijikot glavnem sovražniku umetniškihduš, dodal pa tudi kakšno na račundirektorjev, obiskovalcev.Spregovorila je še o vlogi muzejevdanes, ki naj bo kot komunikator dediščine,ne pa zgolj raziskovalni center,v katerem znanstveniki pridejodo revolucionarnih spoznanj in jihposredujejo javnosti. Muzeji morajobiti mesto interakcije, saj govorijo oidentiteti mesta, pokrajine, je še dejala.To pa zgovorno potrjuje tudi obiskv njihovem novem muzeju neandertalcevv Krapini, do katerega se vijedolga vrsta čakajočih, na dan pa sprejmeveč obiskovalcev, kot ima Krapinaprebivalcev.A. N. R. R.

Fotografija Andrej Bedekwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siPolicijske beležnice v zadnjem času zelo popisanekronikaŠestdeset evrov zaseks v Gornji RadgoniGostinec je strankam ponujal Romunke – V Turnišču so ujeli vlomilce iz Italijeokc poročaGeneralka za državnoprvenstvo uspelaNa medobčinskem tekmovanju Kajveš o prometu za območje Upravneenote Murska Sobota je v Murski Sobotimed kolesarji zmagal Kevin Poredoš,edini tekmovalec brez kazenskihtočk, pred Alešem Kalamarjem,oba iz Osnovne šole III v Murski Soboti,in Denisom Györekom iz prveter Gregom Roškarjem iz tretje soboškeosnovne šole, ki sta si razdelilatretji mesti. Med vozniki skuterjev jezmagal Danijel Žižek iz tretje soboškeosnovne šole pred Vladom Plečkom izSrednje zdravstvene šole in RenejemFujsom od Grada. Med vozniki koles zmotorjem je bil najboljši Tilen Gombocpred Sašom Ribašem in MariomFaričem, vsi iz Osnovne šole Grad. Podva najboljša tekmovalca bosta v soboto,29. maja, nastopila v Murski Sobotina finalu državnega tekmovanjaKaj veš o prometu.Aprila je do policistov pricurljal podatek,da v enem od lokalov v GornjiRadgoni prihaja do prostitucije. »Ugotovilismo, da je 47-letni osumljeneczaposlil pet državljank Romunije. Zaradiizkoriščanja je za plačilo gostomlokala omogočil spolnost s tujkami.Po dogovoru s tujkami je osumljenecpolovico zneska zadržal zase, drugopolovico denarja pa je izročil tujki,ki je ponudila spolnost,« je pojasnilJožef Prša, tiskovni predstavnikpomurske policije. Kot smo izvedelineuradno, je bilo treba za spolni užitekodšteti šestdeset evrov. Policisti soukrepali tudi zato, ker je imela samoena tujka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,dve pa nista imeli prijavljenegabivališča v skladu z zakonom o prijaviprebivališča.V tukajšnjem priporu pa so prejšnjičetrtek končali štirje Romuni. Ta danso policisti iz Nove Gorice prejeli sporočiloitalijanskih kolegov, da so prejšnjonoč štirje pridaniči v Vidmu vlomiliv prodajalno z oblačili visokegacenovnega razreda.»Odtujili so več oblačil v skupnivrednosti 60.000 evrov iz z osebnimavtomobilom znamke Audi A6 z italijanskimiregistrskimi tablicami inVW Transporter, na katerem so nameščenenemške registrske tablice,prebili policijsko blokado ter se odpeljaliv smeri Slovenije,« je razložilPrša.Vlomilski plenso imeli v avtomobilihNovogoriški policisti so o vsemtem obvestili pomurske, ki so potemna avtocesti pri Turnišču in pribencinski črpalki v Dolnjem Lakošuustavili avto in kombi. »Ker so policistiv obeh vozilih odkrili velikoIzginil plen, vreden 50.000 evrovVlomilec, ki je pred tednom dni izpraznil prodajalno z urami in nakitom srediMurske Sobote v Slovenski ulici, si bo še dolgo mel roke, seveda če ga ne bododobili policisti. Jožef Prša, tiskovni predstavnik pomurske policije, je namrečvčeraj dejal, da »policisti storilca še vedno intenzivno iščejo«. Ob ogleduprizorišča vloma je bilo sicer ugotovljeno, da je vlomilec odnesel za 35.000 evrovsrebrnega in zlatega nakita ter več moških in ženskih ur, vrednih najmanj15 tisoč evrov. Lastnico urarstva, ki je le dobrih dvesto metrov od zgradbesoboške policijske postaje, Lidijo Debelak je vlom zelo pretresel, zato ni želeladajati izjav.Varnostni pas – vezz življenjemPod geslom Varnostni pas – pripnitese in doživite se je v ponedeljek začela14-dnevna preventivno-represivna akcija,med katero bodo policisti po vsejdržavi poostreno preverjali, ali so voznikiin potniki v vozilih med vožnjopripeti z varnostnim pasom. Preverjalibodo tudi, ali vozniki pri prevozihotrok uporabljajo ustrezne zadrževalnesisteme. Aktivnosti bodo policistiizvajali na avtocestah ter državnih inlokalnih cestah, in sicer tako pri individualnihkot organiziranih prevozih,še posebej pri prevozih otrok. Med akcijobodo ukrepali tudi zoper kršitelje,ki nepravilno uporabljajo mobilne telefonein ki pri vožnji po cesti storijodruge prekrške. Dejstvo je namreč,da varnostni pas rešuje življenja. Kotkažejo mednarodne izkušnje, uporabavarnostnih pasov zmanjša število smrtnihžrtev in hudih telesnih poškodbOče sinu v park vozi pivoKer bo v petek že tradicionalnoplesanje četvorke zadnjih letnikovsrednjih šol, je na tiskovnikonferenci besedo dobil tudiAndrej Bračko, komandir Policijskepostaje Murska Sobota.Policisti se vsako leto v majuin juniju srečujejo s pijančevanjemv soboškem parku, ob tempa ugotavljajo prekrške zakonao omejevanju porabe alkohola.V petek bodo zato s tržno inzdravstveno inšpekcijo ter mestnimredarstvom v Murski Sobotiopravljali poostren nadzornad prodajo in omogočanjemuživanja alkoholnih pijač mladoletnikom.»Lani smo ob prireditviČetvorka skupaj z inšpekcijskimislužbami opravilinadzor v 14 lokalih in trgovinah,kjer se prodaja alkoholne pijače.V mestnem parku smo obravnavalitri kršitve določil Zakona oomejevanju porabe alkohola, venem primeru smo zasegli prepovedanodrogo in obravnavalieno kršitev po Zakonu o varstvujavnega reda in miru. Prav takosmo obravnavali primer močnoopitega mladoletnika, ki je obležalpri knjižnici. Mladoletnik jebil predan staršem,« je pojasnilkomandir. Policija je sicer že kaznovalastarše, ki so svojim mladoletnimotrokom kupovali alkoholnepijače.oblek prestižnih blagovnih znamk,kot so Dolce Gabana, Gucci in druge,ki so izvirale iz vloma v Italiji, jebila vsem štirim osumljencem odvzetaprostost.V postopku je bilo pozneje ugotovljeno,da so v vozilih prevažali vesvlomilski plen. Ukradena oblačilaso bila vrnjena oškodovancu, osumljencepa so kriminalisti s kazenskoovadbo privedli k preiskovalnemusodniku, ki je zoper vse štiriodredil pripor,« je še povedal tiskovnipredstavnik.Tudi na www.pomurje.siAndrej Bedekza najmanj 40 odstotkov. V Evropskiuniji so prometni strokovnjaki izračunali,da bi letno preživelo 7.000 ljudi,če bi stopnja uporabe varnostnegapasu v vseh državah dosegla najvišjoraven. Zato je treba neuporabo varnostnegapasu šteti za težji prekršek.Uspešen lov preprodajalcevPolicisti tukajšnje Policijske upraveso lani obravnavali 71 ali 62 odstotkovmanj kaznivih dejanj neupravičeneproizvodnje in prometa s prepovedanimidrogami, nedovoljenimi snovmiv športu in predhodnimi sestavinamiza izdelavo prepovedanih drog. Vzrokza zmanjšanje števila obravnavanihkaznivih dejanj je po besedah vodstvatukajšnje policije v večjem angažiranjukriminalistov in policistov pri zahtevnejšihoblikah tovrstne kriminalitete.Lani je bilo zaseženo 40,9 kilogramaali za 143,5 odstotka več prepovedanedroge konoplje kot leta 2008.Izmed treh kandidatk in treh kandidatovste poslušalke in poslušalci Radia Murskival neposredno oddali prvih 20 glasov, spošiljanjem SMS-sporočil in z glasovanjemz glasovnicami, objavljenimi v tej številkiVestnika, pa bomo izbrali kandidatko inkandidata za Pomurko in Pomurca leta. Inkako ste se odločili prejšnji mesec? Odločiliste, da je Pomurka meseca aprila MarjetkaSvetec Šooš, slovenska kadrovska menedžerkaleta 2011, Pomurca meseca aprila pasta dva, saj sta zbrala enako število glasov,in sicer sta to Rok Vori, junaški mladenič izVelike Polane, ki je uspel preprečiti najhujšev družinski tragediji pri sosedovih, terDarko Kerčmar, neutrudni predsednik ženskegakošarkarskega kluba Pomurje Skinyiz Murske Sobote.Predlogi za Pomurkomeseca majaIrena Brunec Tebi,akademska kiparkain slikarka, Sobočanka,ki živi vLjubljani, se je uveljavilakot ena najboljprepoznavnihslovenskih kipark.K svojim uspešnimumetniškim projektomdodaja tudi spomenik generalu inpesniku Rudolfu Maistru, ki bo stal na pobudoPrleškega društva generala Maistra vLjutomeru. O nastajanju spomenika je pripravilaodmevno razstavo v avli zgradbeministrstva za obrambo v Ljubljani. V skorajdvajsetletnem ustvarjalnem obdobju seje predstavila z več kot dvajsetimi samostojnimirazstavami, sodelovala je na večkot 60 skupinskih razstavah in na številnihlikovnih kolonijah doma in po svetu.Metka Močnik, diplomiranamedicinskasestra,namestnica direktorjaza področjezdravstvene negein oskrbe v DomuLukavci, ki so ji vokviru mednarodnegadneva medicinskihsester podelili zlati znak za dosežkena področju zdravstvene nege, najvišjepriznanje stanovske organizacije Zbornicezdravstvene in babiške nege Slovenijeter Zveze strokovnih društev medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.Svoje delo je posvetila psihiatričnizdravstveni negi in obravnavi ljudi s kroničnoduševno motnjo.Miroslava Šömen,vodja vrtca v Beltincih,je prejemnicalaskavega naslovafit ravnateljica2009. Priznanje jije podelil ZavodFIT Slovenije nasvojem mednarodnemkongresu obsvetovnem dnevu gibanja v Rogaški Slatini.Priznanje si je prislužila za vdano sodelovanjein promocijo gibalnih dejavnostiza zdravje otrok. Pod njenim vodstvom jebeltinski vrtec že osem let vključen v mednarodniprojekt FIT Slovenija, v kateremso delavci vrtca pridobili pomembna strokovnaznanja in veščine, da so malčkom insebi ustvarili spodbudno, zdravo in prijaznookolje, v katero so ves čas vpeti tudi starši.20. maja 2010 | Vestnik | 11Pomurka in Pomurec meseca majaZačenjamo izbor Pomurkein Pomurca meseca majaPomurka in Pomurec meseca majaPomurka meseca:Pomurec meseca:Ime in priimek, naslov:Predlogi za Pomurcameseca majaSimon Špilak, profesionalnikolesariz Tropovec, ki tekmujeza italijanskoekipo Lampre-FarneseVini, je dosegelenega najvidnejšihuspehovslovenskega kolesarstva.Ob etapnizmagi je dosegel še končno drugo mesto nadirki po Normandiji. Etapna zmaga na 158kilometrov dolgi progi, na kateri je tekmovalceves čas spremljal dež, je njegova največjazmaga v karieri. »Zmage sem si zeloželel, zato sem ves čas napadal. Pomagalopa je tudi to, da rad vozim v dežju,« jezelo zadovoljen komentiral svoj uspeh SimonŠpilak.Dejan Židan, magisterveterine, novislovenski kmetijskiminister, rojenMariborčan, ki živiv Murski Soboti,je ministrsko kandidaturosprejel zveliko optimizma,čeprav sam najboljeve, v kakšnem stanju je ta panoga trenutno.Prepričan je o uspešni prihodnostislovenskega kmetijstva in pri tem poudarjanujnost dokončanja kmetijske razvojnestrategije in izvedbo prednostnih nalog.Takoj po izvolitvi je zavihal rokave in medprvimi rezultati bo uredba, ki omogoča letošnjeizvajanje ukrepov programa razvojapodeželja. Javnosti je obljubil sprotno seznanjanjez ukrepi in njihovimi učinki.Timotej Žuntar, dijaktretjega letnikasoboške gimnazije,je drugič postal absolutnidržavni prvakiz znanja nemščine.Zmagal je vkonkurenci 184 dijakoviz vseh slovenskihsrednjihšol in se tako uvrstil na olimpijado, ki bojulija v Hamburgu. Na olimpijado potujetasamo dva dijaka iz Slovenije, kar samo potrjujevrednost uspeha Timoteja Žuntarja.Njegov mentor Marjan Kulčar je ponosenna dosežke svojega dijaka in verjame, damu bo uspelo tudi na olimpijadi.Izpolnjene glasovnice, objavljene v Vestniku, pošljitenajkasneje do petka, 11. junija, na naslov: Vestnik,Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, spripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočilapošiljajte prav tako do petka, 11. junija. UporabnikiMobitela in Debitela glasujete tako, da pošljete SMSna 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 EUR.Za Ireno Brunec Tebi glasujete tako, da pošljete na2929 SMS-sporočilo: RMV P A. Za Metko Močnikglasujete tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo:RMV P B. Za Miroslavo Šömen pošljite na 2929 SMSsporočilo:RMV P C. Za Simona Špilaka oddajte svojglas na 2929 s sporočilom: RMV P D. Za DejanaŽidana oddajte svoj glas na 2929 s sporočilom: RMVP E. Za Timoteja Žuntarja glasujete tako, da pošljetena 2929 SMS-sporočilo: RMV P F.#

12 | Vestnik | 20. maja 2010 iz naših krajevwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siFotografija Tomo KölešSlabo vreme ni oviraDan druženja in gibanjavseh generacijMinulo soboto se je po številnih pomurskihkrajih zvrstilo kar nekaj prireditevob dnevu druženja in gibanjavseh generacij. Zbrali smo utrinke iznekaterih krajev, kjer se je kljub slabemuvremenu zbralo kar veliko udeležencev.ČrenšovciV črenšovskem športnem parku seje zbralo več kot štiristo udeležencev,ki so se lahko preizkusili v različnihaktivnostih, ki jih je pripravilatamkajšnja osnovna šola. Takoso igrali nogomet, uživali v plesnihpredstavah in aerobiki, se preizkusiliv gasilskih veščinah, se seznanilis programom Svit, poskusili zdraveprigrizke, se sprostili s tibetanskimivajami itd.krajani in turističnim društvom ob tejpriložnosti organizirala pohod po nekdanjihšolskih poteh. Kašnih dvestoudeležencev se je podalo na šest oziromadvanajst kilometrov dolg pohod,na katerem so spoznavali skrite kotičkešolske okolice, ledinska naselja indruge krajevne zanimivosti. Ob koncuso prisostvovali še otroški igrici in razglasitvinajboljšega poeta na šoli.LjutomerVrtec Ljutomer je poskrbel, da so setudi pri njih medgeneracijsko družili.Druženje je potekalo pred domomstarejših občanov, kjer so za vse pripravilimerjene krvnega tlaka. Ljutomerskigimnazijci so za udeležencesrečanja, zbralo se jih je okrog dvesto,pripravili glasbeno pravljico. Sku-Na Pušči so se ob dnevu generacij zabavali ob glasbeni skupini Langa.Rogašovsko turistično društvo podelilo priznanjaNajlepše obnovljenastara hiša je v RopočiKljub obnovi ohranjena prvotna oblika zgradbeV okviru nedavnega praznika ObčineRogašovci je tamkajšnje turističnodruštvo ob osrednji prireditvi podelilopriznanja občanom, ki skrbijo zaurejeno okolico, hiše in domačije ter stem za prijeten videz krajev v občini.Komisija, ki jo je vodila Simona Potočnik,sicer profesorica na Biotehniškišoli v Rakičanu, je v različnih kategorijahizbrala naslednje nagrajence:naj lokal je postalo gostišče Kuzmičod Svetega Jurija, naslov in priznanjeza najdomačijo sta prejela Fridain Jože Bence iz Sotine, za najkmetijopa Damjan Lang iz Serdice. Podelili sotudi priznanje za najlepše obnovljenostaro domačijo. To je domačija ŠtefanaBörca iz Ropoče.Pri Börčevih, kot po domače pravijolastnikom omenjene stare domačije,so veseli tega priznanja. Gre za domačijooz. hišo, v kateri so prebivale štirigeneracije njihove družine, in čepravstoji zraven nova, še danes nekatereprostore stare hiše s pridom uporabljajo.Tako imajo v njej poletno kuhinjo,krušno peč, prostor za dimljenjeidr. Kot pravijo, se je prva generacijanjihove družine na omenjeno domačijopreselila leta 1904. Takrat je hišaže stala, kar pomeni, da je stara najmanj106 let.Šlo je za zgradbo iz blata oz. »tučenco«,kot pravijo v teh krajih. Vsedo leta 1912 je bila zgradba med drugimnamenjena tudi za gostinsko dejavnost.Pozneje pa so se predvsemHiša, stara več kot sto letukvarjali s kmetijstvom. Mimogrede,pred leti so dobili tudi priznanje zanajkmetijo v Občini Rogašovci.Večja obnova zgradbe je potekalapred tridesetimi leti, vendar je večjidel hiše ostal popolnoma enak. Obnovljenidel pa je kljub uporabi novejšihgradbenih materialov ohranil arhitekturnopodobo hiše. Ohranili sotudi originalna okna in vrata. Zadnjaobnova se je zgodila pred letom dni,ko so še enkrat uredili zunanjo podobohiše, streho in okolico. Na ta načinpri Börčevih skrbijo za ohranjanjestare arhitekture in turistično podobokrajev v občini, kar je pri svojem ocenjevanjuupoštevala tudi komisija. Šeposebej to velja za domačije, ki stojijona pomembnih turističnih točkah,kot je tudi njihova, saj stoji tik ob državnicesti, ki vodi od mejnega prehodaGederovci skozi Cankovo vse domejnega prehoda v Kuzmi.C. K.Fotografija Ciril KosednarMurska Sobota, PuščaV Murski Soboti je pripravilo prireditevob dnevu generacij tamkajšnjezdruženje vrtcev. Več kot tristo udeležencevse je podalo na pohod protinogometnemu igrišču na Pušči, kjerso po pozdravih različnih gostov lahkospoznali delo policije, vojske, gasilcevin zdravniške službe. Ob tej priložnostije vrtec Romano Pušča organiziral danodprtih vrat.FokovciTamkajšnja osnovna šola je skupaj sJagodna marmeladaSveže jagode operemo,očistimo in pretlačimo.Dodamo limoninsok in jih kuhamopribližno pet minut,dokler ne prenehajo izločatipene. Peno odstranimoin dodamosladkor ter želirnisladkor. Kuhamoše dve minutipri višji temperaturiter še vročo marmeladonadevamov kozarce. Kozarcez marmelado zapremo,obrnemo inpustimo, da se ohladijo.SESTAVINE3 kg očiščenih in opranih jagod1 kg sladkorjasok 4 limonželirni sladkorpaj pa so se nato odpravili še na pohoddo hipodroma.BeltinciBeltinčani so se ob tem dnevu družilina športnem igrišču ob šoli, ki jetudi povabila krajane na to prireditev.Vabilu se je odzvalo več kot šeststoudeležencev, ki so si lahko ogledaliekostojnice, spoznali in poskusilizdravo hrano, si izmerili srčni utripin krvni tlak, se družili ob družabnihigrah in se podali na pohod vseh generacij.C. K.Fotografija Matej Fišerz našega štedilnikaMorski sadeži v marinadi700 g morskih sadežev, sol, poper, mleti rožmarin,80 g čebule, 2 stroka česna, 1 žličkadelikatesnega hrena, 1 žlica paradižnikovegakečapa, 2 žlici majoneze, 5 cl belega suhegavina, 100 g črnih izkoščičenih oliv, 80 g svežerdeče paprike, 200 g rukoleDekoracija: kolobarji limone, peteršiljevo zelenjeMorske sadeže skuhamo v slanem kropu,če imamo možnost, jih skuhamo v pari.Kuhane sadeže ohladimo. Očiščeno čebuloin česen drobno sesekljamo, olive narežemona kolobarje, papriko na drobne kocke.Vse pripravljene sestavine pomešamov skledi, dodamo odcejene in dobro ohlajenemorske sadeže in narahlo premešamo.Skledo pokrijemo in shranimo na hladnem,da se sadeži marinirajo.Na hladne krožnike naložimo kupčkeoprane in dobro odcejene rukole, nanjo paskrbno naložimo pripravljene mariniranemorske sadeže. Dekoriramo s kolobarji limonein svežim peteršiljevim zelenjem.Piščančja juha z rižem400 g očiščenih piščančjih krač (brez kožein kosti), 120 g korenčka, 80 g peteršiljevegakorena, 80 g gomolja zelene, 80 g graha,80 g sladke koruze, 100 g dolgozrnatega riža,8 cl oljčnega olja, 60 g čebule, 1 žlica karija,sol, poper, lovor, svež in drobno narezandrobnjakMeso narežemo na drobne kocke. Korenastozelenjavo dobro operemo, očistimoin olupimo ter narežemo na kocke. Očiščenočebulo sesekljamo in jo na vročemolju skupaj z rižem posteklenimo. Dodamonarezano piščančje meso, potresemos karijem in na hitro prepražimo. Prilijemovodo in dodamo vso pripravljeno zelenjavo.Juho začinimo in na zmernem ognjukuhamo dobrih 30 minut, da se sestavinezmehčajo. Juho po potrebi še začinimo,preden postrežemo, jo potresemo s sveženarezanim drobnjakom.Puranja pečenka s šparglji800 g puranjega fileja, 500 g svežih zelenihšpargljev, 2 stroka česna, 5 cl rastlinskegaolja, 50 g moke, slab cl mleka, 1 jajce, 1 žlicasveže sesekljanega zelenega peteršilja, sol,poper, 50 g masla, 4 cl rastlinskega olja, 10 clbelega suhega vina, 15 cl smetane za kuhanje,20 cl jušne osnove, malo limoninega sokaDrugo: zobotrebci, aluminijasta folijaV puranji file z ene strani zarežemo innaredimo »žepek«. Meso začinimo z zunanjein notranje strani.Očiščene in oprane šparglje skuhamo vjušni osnovi. Kuhane šparglje odcedimo(vode ne zavržemo) in jih narežemo nakolobarje, razen vršičkov, ki jih shranimoza kasneje. Pripravimo bešamel: segrejemoolje, primešamo moko in takoj zalijemoz mlekom. Mešamo, da se masa zgosti,nato jo odstavimo in ohladimo. Ohlajenimasi primešamo jajce, narezane šparglje,strt česen in začimbe. S pripravljenim nadevomnadevamo puranji file in odprtinospnemo z zobotrebci.V ponvi segrejemo maslo in olje ter pripravljenopuranjo pečenko z vseh stranilepo zapečemo. Pečenko preložimo v pekač,podlijemo maščobo od pečenja, prilijemojušno osnovo in pekač postavimov ogreto pečico (160 °C). Pečenko pečemodobre pol ure, da se lepo speče in dobi zapečenobarvo. Če se peče preveč naglo, pekačprekrijemo z aluminijasto folijo. Pravtako med peko po potrebi prilivamo jušnoosnovo.Pečeni puranji pečenki odstranimo zobotrebce,nekoliko ohlajeno narežemo naprimerne rezine in shranimo na toplem.Preostali pečenkini omaki prilijemo vinoin smetano ter omako na hitro prevremo.Omako nato precedimo, primešamo prihranjenešpargljeve vršičke, na hitro prevremoin po potrebi še začinimo. Okusizboljšamo z limoninim sokom in svežesesekljanim zelenim peteršiljem.Puranjo pečenko ponudimo s poljubnoprilogo, zraven pa postrežemo pripravljenoomako.Čičerka s češnjevimparadižnikom300 g čičerke, sol, 5 cl oljčnega olja, 80 g čebule,300 g češnjevega paradižnika, poper, 1 žlicasveže sesekljanega zelenega peteršiljaČičerko namakamo čez noč, nato jo vslani vodi skuhamo do mehkega. Očiščenočebulo drobno sesekljamo in jo na oljčnemolju zarumenimo. Dodamo odcejenokuhano čičerko in na četrtine narezan češnjevparadižnik. Vse skupaj nekoliko prepražimo,zalijemo z malo jušne osnove, začinimoin na hitro pokuhamo.Preden jed postrežemo, jo potresemo ssveže sesekljanim zelenim peteršiljem.Čokoladne pistacijeve rezine4 jajca, 200 g masla, 200 g sladkorja v prahu,200 g moke, 200 g pistacij (ne slanih)Za kremo: 2 rumenjaka, 20 g moke, 20 cl mleka,160 g sladkorja v prahu, 250 g masla, 200g jedilne čokolade Drugo: papir za peko, pekač;dekoracija: grobo sesekljane pistacije, čokoladnipreliv ali ostružkiZa testo maslo penasto umešamo s polovicosladkorja. Jajca ločimo na rumenjakein beljake. Dva rumenjaka primešamoumešanemu maslu in sladkorju, dva pa siprihranimo za kremo. Beljake stepemo vtrd sneg, ki mu primešamo preostali sladkor.Umešano maso postopoma zrahljamos snegom, nato pazljivo primešamo moko.Nazadnje masi primešamo pistacije.V pekač položimo papir za peko in ponjem poravnamo pripravljeno maso. Pekačpostavimo v ogreto pečico (180 °C).Testo pečemo približno osem minut. Pečenotesto ohladimo in razrežemo na trienake dele.Priprava kreme: rumenjaka, polovicosladkorja in moko razmešamo z malo hladnegamleka. Preostalo mleko pristavimoin vanj zakuhamo pripravljeno maso.Kuhamo nekaj minut, da se masa zgosti,nato jo ohladimo. Dokler je masa vroča,nanjo nadrobimo čokolado, da se zmehča.Ohlajeni masi primešamo posebej penastoumešano maslo s preostankom sladkorja.Na pladnju testene ploskve zlepimo sčokoladno kremo, premažemo tudi vrhnjoplast. Pripravljene rezine po želji poljubnodekoriramo in postavimo na hladno. Predenjih postrežemo, narežemo na primernekose, rezine ali trikotnike.Boštjan Režonja, kuharv lendavskem hotelu Lipa

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siAndrej Antolin, 94 letiz naših krajev20. maja 2010 | Vestnik | 13Razstava rokodelcev v Mali PolaniPoslednji jetniks streljanjav Črnskih mejahGloboke oči so govorile nekaj, kar je živelo v njemSrečala sva se v Domu Janka Škrabana vBeltincih, kjer je živel zadnja tri leta – ŽenaAntonija, z njo je imel troje otrok, je umrlapred tremi leti – Njegove globoke oči sogovorile nekaj, kar živelo v njem, resnico,ki jo pozna samo on – Med najinim pogovoromsva ustvarila prijateljski odnos –Madžari so nanj kot jetnika in partizanastreljali pred petinšestdesetimi leti v Črnskihmejah – Andrej Antolin je na moriščuostal živ – Poslovil se je s pripovedovanjemo svojem medvojnem trpljenju in o tem,kako so mnogi madžaroni postali zaslužniherojiOpozoril je, da bo povedal dejstva, kotjih pozna on. Nanizal je dogajanja iz časa,ko je stopil med partizane.»V Bratoncih so bili že partizani in vključilsem se v njihovo enoto. Najprej sem raznašalpošto, potem sem bil pripravljenstoriti vse, kar mi je bilo naloženo kot partizanu.V glavnem sem se gibal na območjuBeltinec in pogosto raznašal plakate inpartizanski material, ki je sporočal, kakonam bo v novi domovini dobro, zato se jebilo treba okupatorju postaviti po robu.Izdala me je domačinka, ki je imela možapri partizanih in so ga Madžari zaprli. Zakajje to storila, ne bo nikoli nihče izvedel.Verjetno je z izdajstvom hotela rešiti sebein moža. Madžari so me presenetili jesenileta 1944, na kar nisem računal. Mogočebi se pred aretacijo lahko rešil, a v naglicina to nisem pomislil. Madžarski policistiso me zaprli v zgornje prostore beltinskešole, kjer nas je bilo približno tridesetobtožencev, največ iz lendavske dekanije.Nekatere so izpustili na prostost. Vsak dansem bil nekajkrat tepen, da bi izdal tovarišein vse tiste, ki so bili povezani s partizani.Vztrajali so, vendar nisem izdal nikogar.Ustrahovanja in bolečine so bili neznosni,in to vsak dan celih šest mesecev. Tolikočasa smo bili zaprti v stavbi, iz katere nasniso izpustili.«Kaj so počeli z vami?»Zasliševali so nas in nam grozili, če nebomo izdali partizanov, nas bodo usmrtili.Najpogosteje so nas tepli po spolovilihtako, da so nogo zvezali k nekomu drugemuin so nato izmenično udarjali v mednožje.Imel sem poškodovana moda. Veste,kaj pomeni, če vas nekdo ure in ure tepepo spolovilih? To je obupno boleče.«Zadnje dni marca 1945. leta je po Madžarskinezadržno prodirala na zahodRdeča armada. Spone štiriletne madžarskestrahovlade so se trgale, toda fašizem je šestrahoval, grozil in moril. Po prašni cestiiz Murske Sobote proti Tišini so Madžaripriganjali kolono izmučenih in pretepenihpolitičnih jetnikov iz Beltinec, med njimije bil tudi Andrej Antolin. Kljub mučenjuni nihče od zapornikov ničesar izdal, zatoso jim Madžari namenili drugačno usodo– ustrelitev.Kako se spominjate 31. marca 1945?»Večer pred tem so jih približno osemnajstizpustili, nam drugim pa so dali jestisalame, sir, šunko in vse jedi, kar sojih imeli. Madžari so namreč pospravljalishrambo. Takšne hrane v ujetništvu nismobili vajeni. Naslednji dan zjutraj, vreme jebilo lepo, so nas zvezali po dva skupaj in vkoloni smo krenili na pot. Bil sem zvezanskupaj s Štefanom Trajbaričem - Mihom,dvajsetletnim študentom, iz Filovec. Medpartizane je prišel ob koncu leta 1944. Potemko ga je izdala madžarska učiteljica,so ga prijeli na murskem brodu. Prepričanismo bili, da nas bodo izpustili, saj so nampovedali, da bomo kmalu tudi mi prosti,vendar nas morajo spraviti na varno, danas ne bi kdo ustrelil. Med potjo so Madžariposilili dve izmučeni ženski iz skupine inju nato izpustili. Korakali smo dalje. Nihčeni smel govoriti, pa tudi moči nismo imeli.Počivati so nam dovolili šele v Črnskih mejah,kjer smo se ulegli na travo. Šele ko soMadžari ob osmi uri zjutraj v roke jemalipuške, nam je postalo jasno, da nas bodopomorili. Lendavska Žida Aleksander Balkanyin Josip Mayer sta se pognala v beg, aso ju takoj ustrelili. Občutek je bil obupen.Nisem mogel nič. Samo čakal sem, kaj sebo zgodilo, ko me ustrelijo. Človek se pripravljana vsak trenutek. Nato so začeli nanas streljati vse vprek. Streljali so kar v tridni, zato sem ostal živ. V hipu je bilo vsegakonec. Padel sem skupaj s Štefanom Trajbaričem.Ko sem se zavedel, da živim, semprevidno pogledal, ali je živ tudi sojetnik,s katerim sva bila zvezana. Bil je živ in prizavesti. Ranjen je bil v hrbet in je krvavel.Madžari so potem odšli, midva pa sva sezakopala v kup listja nekaj metrov od morišča.S konji so prihajali kasneje pregledovatprizorišče in preverjali, če kdo še miga.Streljanje je preživel tudi Vuk iz Polane, ane vem, kako se je rešil. Šele ko sva se zMihom prepričala, da v okolici ni nikogarživega, sva zapustila kraj zločina. Mukamasva prerezala vrv, ki je povezovala najineroke in noge. Z bolečinami sva se prebijalanaprej skozi grmovje in si pomagala prihoji, a Miha je imel preveč hude rane, da bimu lahko rešil življenje. Odšel sem sam inAndrej Antolin:»Zasliševali so nasin nam grozili, čene bomo izdalipartizanov, nasbodo usmrtili.«Fotografija Bojan Zadravecse skrival do rojstne hiše v Beltincih.«V Beltincih je zvonil cerkveni zvon zaAndreja Antolina, ki so ga dopoldne odvedlina streljanje v Črnske meje. Domači inkrajani so bili prepričani, da je umrl. Družinaje zvečer v kuhinji molila za pokojnimočetom. Nakar je Andrej odprl hišne duri.Žena je obnemela, mislila je, da se ji je pokojnimož po smrti prišel prikazat.Ste po vojni dobili odškodnino za vse,kar ste prestali?»Nič. Niti pare ne. Imam pokojnino, kisem si jo sam prislužil. Nekaj časa sem bilzaposlen v Velenju in Grosupljem. Prijateljmi je omogočil, da sem se zaposlil v upraviPetrola v Ljubljani. Tam sem ostal triindvajsetlet. V partiji nisem bil, niti me nihčeni silil.«Vam ni žal, da ste postali partizan in zatotoliko pretrpeli?»Ne, ni mi žal. Takrat bi človek dal vse,samo da bi premagal Madžare, ki so bilizelo nesramni. Ti niso bili priljubljenimed Prekmurci. Jaz sem se bojeval za Slovenijooziroma takrat za Jugoslavijo (začelje jokati).«Kako ste poznali Štefana Kovača in MiškaKranjca?»Z njima in z mnogimi drugimi sem sodelovalmed okupacijo. Večkrat sta prespalapri nas. Pridružil se jima je še ŠtefanCuk. Moja mati jim je pripravila večerjo.Štefan Kovač je bil dober človek in partizan.Kranjec je bil pa domišljav, se imelza večvrednega in naštudiranega človeka.Med vojno sva bila prijatelja. Po vojni panikoli ni prišel k meni, niti poznati me nihotel. Mnogi so bili po vojni takšni.«Ste bili zato razočarani?»Jaz sem še danes zelo razočaran nadtakimi partizani. Resnica ni bila takšna,kot so jo prikazovali in kot jo prikazujejoše danes. Nekateri partizani so dali pobijatitudi svoje ljudi, tudi po vojni so daliodstraniti nekaj ljudi, ki so imeli v časuokupatorja zasluge za domovino. Mnogosem prestal med vojno in za to po vojninisem dobil nobenega povračila in plačila.Po letu 1945 je bilo nagrajenih velikotistih, ki so med okupacijo sodelovali s sovražnikom.En dan so ponosno sodelovaliz Madžari, naslednji dan, ko je okupatorodšel, so bili mnogi že na oblasti in se pretvarjali,da so bili partizani. Zamenjali sosamo simbole na svojih pokrivalih in znovaimeli koristi. Nič se niso spremenili, lena svoje koristi so gledali. Večkrat sem sespraševal, zakaj so komunisti tako miroljubno,celo velikodušno sprejeli madžarone?Razočaranje je velikansko. Mene paso po vojni zasliševali in me celo zaprli.«(Naštel je imena tistih madžaronov, kiso po vojni postali komunisti. Imen tokratne bom zapisal.)Andrej Antolin je kmalu po tem pogovoru,dan po petinšestdeseti obletnici koncadruge svetovne vojne, je v miru umrl.Pokopan je na beltinskem pokopališču. Otem, kar je zapisano, sogovornik pred najinimsrečanjem nikoli ni govoril.Bojan ZadravecV prostorih Zadruge za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani so pripravili pokoncu delavnice Rokodelski dizajn razstavo izdelkov, ki so nastali na delavnici.Pod vodstvom industrijske oblikovalke Gabrijele Štern so pod spretnimi rokamipomurskih in madžarskih rokodelcev nastali sodobni in uporabni rokodelskiizdelki po meri današnjega kupca. Delavnica je potekala v okviru čezmejnegaprojekta Rokodelska akademija, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskegasklada za regionalni razvoj. Ob oblikovanju novih izdelkov so v okviru delavnicegovorili tudi o pomenu celostne podobe in ponudbe rokodelskih izdelkov,primerni embalaži, dopolnitvi izdelkov z zgodbico, osebnim stikom s kupcem terdrugih trženjskih in promocijskih pristopih. Razstavo so pripravili z namenom,da predstavijo opravljeno delo, se pogovorijo o izdelkih in odpravijo morebitnepomanjkljivosti. Na novo razviti in nadgrajeni izdelki bodo tako na slovenskikot tudi na madžarski strani med trajanjem projekta predstavljeni na zaključnimobilni razstavi in v katalogu. J. G.Vestnik in Tehnocolorprenavljata vaš domSte razmišljali, da bi navadne radiatorske ventilezamenjali s termostatskimi in tako prihranili prikurjavi? Želite pridelke na vrtu zavarovati predtočo? Potrebuje vaša lesena ograja novo barvo?Vestnik in prodajni center Tehnocolorsta za zveste bralce in kupce pripravilanagradno igro.Vse, kar morate storiti, je, da se odločite,katero nagrado želite, in izpolnitekupon. Med prejetimi kuponibomo izžrebali tri srečneže, ki jimbomo prenovili dom.Kupon Nagradna igra Tehnocolor in VestnikIme in priimek:Naslov:Telefonska številka:Podpis:Izbirate lahko mednaslednjimi nagradami:A – termostatski radiatorski ventiliHerz za celotno stanovanjeB – 60 m železnih cevi za ogrodje protitoči na vrtu dimenzije 20 x 20 x 2C – 10 l lazurnega premazaza les lazurinIzbral sem nagrado (obkrožite):A – termostatski radiatorski ventiliHerz za celotno stanovanje,B – 60 m železnih cevi za ogrodje proti toči,C – 10 l lazurnega premaza za les LazurinStanujem v (označite): stanovanjski hiši;stanovanjskem blokuS podpisom potrjujem, da sem seznanjen s pogoji sodelovanja.Kupon čitljivo izpolnite in ga pošljite do 28. 5. 2010 na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka13, 9000 Murska Sobota, s pripisom »nagradna igra«. Žrebanje prejetih kuponov bo 1. 6. 2010 v prodajnem centruTehnocolor v Murski Soboti. Imena vseh treh izžrebancev bodo objavljena v Vestniku 3. 6. 2010.Pogoji sodelovanja: Nagradna igra poteka od 6. do 28. 5. v sodelovanju s prodajnim centrom Tehnocolor, ki nagradetudi podarja. Izžrebanci nagrade prevzamejo v PC Tehnocolor v Lendavski ul. 29 v Murski Soboti. Nagradeniso zamenljive za denar. Nagrada pod točko A je omejena na največ 10 (deset) termostatskih radiatorskih ventilov.Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska SobotaFotografija Dragica Horvat

14 | Vestnik | 20. maja 2010 športwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siRadenski maratonTrije Kenijcipred našimKobetomLepa bera PomurcevMoški – 42 km: 1. Kurui 2:19,38, 2. Rutto2:20,13, 3. Kamau (vsi Kenija) 2:21,42, 4.Kobe (Krka) 2:25,26, 5. Mario Vračič (Štajerska)2:33,41. 21 km: 1. Kosmač (Štajerska)1:09,06, 2. Kaluža (Slo) 1:13,12, 3.Taks (Bistrc) 1:14,17. 10 km: 1. Čauševič(Con) 34:26, 2. Zorman (Vit) 34:56, 3.Lendaro (Sevnica) 34:57. 5,5 km: 1. Fujs(TMS) 18:13, 2. Petrinjak (Cut) 18:18, 3.Dovnik (Kri) 18:21. Paraplegiki – 42 km:1. Strajnar 2:51,49; 21 km: 1. Lednik 58:24,2. Doberšek 1:00,11, 3. Novak 1:00,20.Ženske – 42 km: 1. Grandovec (Štajerska)2:47,10, 2. Mravlje (Mengeš) 2:56,10,3. Šurbek (SLO) 3:00,37; 21 km: 1. Fortin(Nanos) 1:25,46, 2. Siliuk (Litva) 1:30,40,3. Krušič (LJ) 1:33,15; 10 km: 1. Race (Bled)42:19, 2. Lampič 42:36, 3. Gregl (obe SLO)44:28; 5,5 km: 1. Vrdjuka (Sloparca) 20:37,2. Klemenčič (Tržič) 21:34, 3. Hajdinjak(TMS) 21:52.M. J.VESTNIK lahkokupite tudi na večinipošt v Pomurju.www.pomurje.siV Lendavi največje prvenstvo v badmintonu pri nasNajdlje Sabina Magyar190 udeležencev iz 33 držav Svetovne badmintonske zvezeMladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisuJan Žibrat tretjič zapored državni prvakOdlična organizacija NTK Sobota – Največja uspeha Pucončanov Tomaža Pelcarja in Patrika SukičaNa 19. državnem mladinskem prvenstvuza posameznike in dvojice je v odličniorganizaciji NTK Sobota nastopilo 99igralcev in igralk iz 26 klubov, tudi 19 Pomurcev.Kot je bilo pričakovati, so imelinajveč uspeha ravno domačini z odličnimJanom Žibratom, ki je osvojil vse trinaslove. Med posamezniki je najboljšislovenski igralec v tej kategoriji zmagalže tretjič zapored. V finalu je premagalPucončana Tomaža Pelcarja (3 : 0). Ta jez drugim mestom dosegel svoj največjiuspeh, kar velja tudi za Patrika Sukiča, kije bil tretji. Med osmerico se je uvrstil GorazdHorvat, med najboljših 16 pa ErvinŽelezen, Mario Kolbl in Staša Matis.teden v številkahPoleg odličnih badmintonistov iz Evropeso na mednarodnem prvenstvu Slovenijesodelovali tudi igralci iz Azije,ZDA in Kanade. Med nosilci pri moškihje bil domačin Iztok Utroša. Tekmovanje,katerega nagradni sklad je znašal5.000 ameriških dolarjev, šteje za svetovnojakostno lestvico.Prvi dan so se v kvalifikacijah od Slovencevprebili le izkušeni tekmovalci.Zelo uspešen je bil domačin Miha Horvat,zadnjih nekaj let najboljši igralecdvojic v Sloveniji, ki je napredoval takomed moškimi kot mešanimi dvojicami.Uspešen je bil skupaj z Iztokom Utrošomed moškimi dvojicami, kjer sta najprejpremagala turško navezo Vurat-Ozturk (23 : 21, 22 : 20), nato pa še dvojicoiz Slovaške Haring-Vicen (21 : 11, 21: 18) ter skupaj z Niko Koncut med mešanimidvojicami premagal Turka Akcebe-Caliskan(18 : 21, 21 : 18, 24 : 22).Žal pa je v nadaljevanju tekmovanjaizpadel največji domači adut IztokUtroša, ki je klonil proti 4. nosilcuŠpancu Pablu Abianu. Izid je bil 21: 11 in 22 : 20. Dvojico Miha Horvat-IztokUtroša sta premagala Danca Kragh-Odum z 21 : 17, 21 : 10. Četrtfinale sta si vženskih dvojicah prislužili Sabina Magyarin Tina Kodrič, ki sta z 21 : 17 in 24Nepričakovan naslov sta med dvojicamiosvojila Žibrat-Kolbl, saj stav finalu premagala dvojico z RakekaZdovc-Uraban (3 : 2). Tretja sta bilaHorvat-Pelcar, med osmerico pa Železen-Sukič.Svoj tretji naslov je Žibratosvojil skupaj s Pavlinovo iz Vrtojbe vmešanih dvojicah. V finalu sta bila s 3: 2 boljša od Zdovca in Zupančiča. Tretjemesto so si razdelili Sukič z Galičevo(Preserje) in Horvat z Garmutovo(Muta). Med osmerico sta se uvrstilaŽelezen z Belavičevo in Pelcar s Šapkovo(obe Ravne). Z osmimi medaljami sobili Pomurci spet najboljši.Mirko UngerFotografija Nataša JuhnovFotografija Jurij ZaunekerDvorana DSŠ Lendava je bila gostiteljica velikega turnirja.Dvojica Žibrat-Kolbl je prijetno presenetila.: 22 premagali Švicarki Huser-Schaller,nato pa sta v dvoboju za polfinale izgubilis 15 : 21 in 17 : 21 proti ČehinjamaProchazkovi in Vaskovi. Od nadaljnjegatekmovanja se je morala posloviti tudimešana dvojica Miha Horvat-Nika Koncut,od katere sta bila boljša NorvežanaBue-Mathiasen (21 : 10, 19 : 21, 21 : 16).Finalni izidi – ženske: Tvrdy – Tan(Belgija) 16 : 21, 16 : 21; moški: Putro(Italija) – Abiano (Španija) 14 : 21, 14 : 21;ženske dvojice: Pocztowiak (Poljska)-Poznanović (Hrvaška) – Bayrak-Tunali(Turčija) 21 : 17, 21 : 11; moške dvojice:Bosch-Ridder (Nizozemska) – Hoelbling-Đurkinjak(Hrvaška) 21 : 17, 21 : 15;mešane dvojice: Hong (Kitajska)-Pocztowiak(Poljska) – Đurkinjak-Poznanović(Hrvaška) 15 : 21, 21 : 13, 21 : 14.»Tekmovanje je potekalo na evropskiravni. V treh letih smo se organizacijskoveliko naučili. Med igralci in trenerjije bil zelo dober odziv, saj so setukaj nadvse dobro počutili,« je povedaldirektor turnirja Ivan Koncut.Milan JeršeSobota, 22. maja: 8. Triglavov tek vPredanovcih. Organizator: ŠK TriglavPredanovci. Informacije: Vitomir Fujs,041 769 528.Nedelja, 23. maja: 14. kolesarski maratonObčine Tišina. Start ob 10. uri v Kolesarskiul. 64 v Tropovcih. Informacije: KK Tropovci,040 553 164.Več informacij o prireditvah in vadbi nawww.migajznami.si, kamor lahko tudivpišete svojo prireditev ali vadbo.Mali nogometSuhi Vrhdobil derbiSotina in Turniščena vrhu lestvice16. krog PL: Suhi Vrh – Videm 9 : 5, Trnje– Melinci 4 : 2, Večeslavci – Apače3 : 8, Bakovci – Črenšovci 0 : 8, Nemčavci– Old Boys 4 : 5.23. krog TA: Veščica 2000 – MladiOdranci 5 : 4, Gerlinci – Fikšinci 2 : 4,Mladost Pertoča – Hrabri miški 2 : 5,Pertoča – Dokležovje 8 : 6, Sotina –Černelavci 2 : 4, Haminovi – Kamenci5 : 7, Dolič – Krašči 2 : 2.16. krog AA: Beltinci – Rakičan 3 :4, Krašči – Odranci 2 : 5, Turnišče –NK 13 5 : 1, Ropoča – Mura-Krog 2 : 25,Bangladeš – Lipovci 1 : 0.18. krog KMN Puconci, skupina A:Breza – Strukovci 3 : 1, Vidonci – Poznanovci7 : 2, Izvir – Lemerje 4 : 0, Puževci– Šalamenci 1 : 2, Vaneča – Prosečkavas 4 : 3, Košarovci – Pečarovci2 : 5. Skupina B: Dolina – Moščanci 3: 3, Triglav – Zenkovci 2 : 6, Bodonci– Radovci 4 : 3, Otovci – Vadarci 4 : 2,Dankovci – Skakovci 2 : 5, Mačkovci –Beznovci 10 : 1.18. krog MMN M. Toplice: Ivanci –Motvarjevci 3 : 0, Mlajtinci – Noršinci 1: 3, Tešanovci – M. Toplice 5 : 2, Kobilje– Prosenjakovci 8 : 3, Sebeborci – VučkaGomila 7 : 1, Filovci – Čarda 3 : 4.21. krog veteranske lige: Rogašovci– Sebeborci 5 :1, Dokležovje – Rakičan4 : 4, Noršinci – Borejci 7 : 6, Čarda –Pertoča 6 : 4, Bakovci – Cankova 7 : 3.16. krog mednarodne veteranskelige: Mühlgraben – Grad 5 : 5, Šulinci– Stanjevci 1 : 4, Slovenska ves – Večeslavci5 : 1, Tromejnik – Neradnovci 7: 1, G. Senik – Srebrni breg 0 : 3, Monošter– G. Slaveči 6 : 2.AtletikaEkipno DP za mladince in mladinke,Velenje: 7. atletinje AK Panvita, 12. atletiAK Panvita. Najboljši rezultat: Anja Benkos pionirskim državnim rekordom na400 m (56,10). Tudi večina drugih atletinjin atletov je izboljšala osebne rekorde.(M. J.)KegljanjeČlansko DP v dvojicah, Črnomelj in Pivka:1. Gornik-Čulibrk (Konstruktor) 1215,2. Kovačič-Harc 1199, 10. Borovič-Emeršič(vsi Radenska) 1163. (M. J.)KarateMednarodni turnir v Postojni: 2. veteranBoris Mauko (G. Radgona), kadetinja SilvijaRajnar in ekipno KK M. Sobota, 3.Sebastijan Koltaji (MS). Turnir na Reki:2. Silvija Rajnar, 3. Saša Črnko. (M. J.)KasaštvoOb 135-letnici KK Ljutomer so pripravili4. tekmovalni dan. V šestih točkah jenastopilo 46 kasačev. Osrednja dirka jebila posvečena lani preminulemu MarkuSlaviču st., nekdanjemu odličnemu tekmovalcuin funkcionarju. Dirka je pripadlaFordeni na vajetih Jerneja Slaviča(1:20,2). Drugi zmagovalci: Dares (Kristl),Dawson (M. Slavič ml.), Inter (Zorko),Arisa (Šonaja) in Lamiral (Hanžekovič,vsi KK Ljutomer). Ob jubileju so posadili13 lip, simbole slovenstva. (N. Š.)JudoPokal Šiške, Ljubljana: 1. cicibana JakobCirkvenčič (25 kg) in Aleksander Ferenčak(38 kg), oba JK MS, st. dečko NarsejLackovič (73 kg) iz JK Ljutomer ter ml.dečko Niko Gorjan (nad 60 kg) iz JK Lendava,2. cicibanka Kaja Šooš, ml. dečkoAleks Morčič (obe MS), st. dečka PatrickGal in Marko Nagy (oba KBV Lendava),3. ml. deklica Doroteja Čahuk, st. dečkoSamo Šarčevič in deklica Sanja Čahuk(vsi JK MS) ter st. dečko Žiga Šendlinger(Ljutomer). (M. J., F. B., N. Š.)Srednješolski športSrednješolsko tekmovanje mest v Lendavi,odbojka: 1. Zalaegerszeg, 2. Varaždin,3. DSŠ Lendava. Izidi: Zalaegerszeg– Varaždin 2 : 0, Varaždin – Lendava 2 :0, Zalaegerszeg – Lendava 2 : 0. Streljanje:1. Varaždin 440, 2. DSŠ Lendava 330,3. Zalaegerszeg 313. Bovling: 1. Zalaegerszeg1.475, 2. Lendava 1.441, 3. Varaždin1.412. (F. H. M.)Košarka2. krog 1. A SKL, ml. pionirke: Sl. Konjice– Pomurje Skiny 43 : 22 (Tina Cvijanovič8); 4. krog st. pionirk: Šmarje – PomurjeSkiny 72 : 57 (Tina Cvijanovič 12). Prijateljskačlanska tekma: Radost Čakovec– Pomurje Skiny 74 : 73 (Tina Kerčmar28). (M. J.)Hitrostno rolanjeMednarodno tekmovanje v Geri: skupno11. Tadeja Donko (Dokonca Lendava),osma na 5 km, deveta na 1 km. (F. B.)StrelstvoMednarodna MK liga, 1. krog, Zalaegerszeg:1. Nagykanizsa 783, 2. Jezero Dobrovnik775; posamezno: 1. Havasi (Zalaegerszeg)267, 3. Jožef Babič (Dobrovnik)264. (F. B.)Upokojenski športRegijsko prvenstvo v kegljanju v Radencih,upokojenke: 1. Radenci 1766 kegljev;posamezno: 1. Majda Kaučič 533 (Radenci),2. Anica Utroša (Lendava) 476, 3. AnicaPajek (G. Radgona) 441. Upokojenci: 1.Radenci, 2. Lendava, oboji po 2012 (odločilžreb), 3. G. Radgona 1904; posamezno:1. Dušan Radakovič (Lendava) 554,2. Ivan Lesjak (G. Radgona) 538, 3. OttoKos (Radenci) 536. (F. M.)LokostrelstvoPostružnikov memorial v Mariboru, dečki:2. Dejan Perčič, 3. Teo Makoter; ml.dečki: 3. Matija Režonja; veterani: 3. veteranUroš Vrbančič (vsi Ljutomer). (N. Š.)TenisTurnir evropske serije U-14 v Mariboru,1. kolo: Žiga Gaber (MS) – Škrinjar (MB)2 : 0; 2. kolo: Gaber – Tekavec (LJ) 0 : 2.(T. G.)2. kolo 3. slovenske lige: Ten šport Radenci– Brežice 0 : 5, TK M. Sobota – TKLjutomer 4 : 1. (M. J.)RokoborbaKadetski turnir v Zagrebu: 3. Daniel Kočar(42 kg) iz RD Sobota. (M. J.)Šah1. kolo državne članske lige: Branik MB– Radenska Pomgrad 3 : 3 (remizirali:Gjuran, T. Gruškovnjak, Cigan, B. Kovač,Lazar, Buzeti); 2. kolo: Vrhnika – RadenskaPomgrad 1,5 : 4,5 (zmagali Gjuran, T.Gruškovnjak, Cigan, remizirali Ruck, Ribli,Buzeti). (M. J.)GolfDP obrtnikov in podjetnikov, M. Toplice:1. Območna obrtna zbornica M. Sobota.Posamezno, bruto: 3. Ljubomir Kološa;ženske: 1. Darinka Mlinarič, 2. DanicaBelec; neto: 1. Jože Apšner (vsi GK M.Toplice). (T. G.)ModelarstvoMednarodni turnir, Zrenjanin, večji modeli:5. Jože Titan (AK M. Sobota); mladinci:2. Grega Filo (DM Pomurja). (T. G.)Bovling6. kolo slovenske lige v M. Soboti: 1. PiramidaII (njen član Tomaž Križaj je odigralprvo popolno igro (300 točk), 9.Kegl City MS. (M. J.)Invalidski športDP v namiznem tenisu v Logatcu (63tekmovalcev): 1. Davorin Dervarič (ZvezaSonček) v skupini NT6.Stezno kegljanje v Celju: 1. Jelka Orbanv svoji kategoriji, 2. Marija Jurančičin Majda Rautar (vse MDSS MS). (M. J.)

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sišport20. maja 2010 | Vestnik | 15NogometNaši kadetiboljši odsrbskihPomurke izpadle v pokaluPrijateljska tekma kadetskih reprezentancv Odrancih: Slovenija – Srbija 2 :0. Povratna tekma v Lendavi: Slovenija– Srbija 1 : 0. Igrala sta Lotrič in Golob(Mura 05).Mednarodni turnir v Italiji, U-19:Slovenija – Romunija 4 : 0, Slovenija –Združeni arabski emirati 0 : 1. Slovenija– Anglija 1 : 1. V finale se je uvrstila Anglija.Igral je Kous (Mura 05).1. krog ženskega pokala: Maribor –Pomurje Beltinci 2 : 1 (Tibaut).85 trenerjev se je na stadionu Fazanerijaudeležilo izobraževalnega seminarjana temo Ustvarjanje igre v napaduin zaključek napada s strelom protivratom. Seminar za pridobitev licenceza leto 2011 so ob pomoči nogometaševMure 05 vodili trenerji Stanko Maučec,Zlatko Gabor in Feri Cifer.Srednješolsko prvenstvo v Rakičanu:1. SZŠ M. Sobota, 2. Gimnazija Ljutomer,3. SPTŠ M. Sobota, 4. DSŠ Lendava.27. krog 1. SML: Mura 05 – Koper 2 : 0(Rogač, Horvat). Vodi Maribor (55), 13.Mura 05 (27). 27. krog 1. SKL: Mura 05 –Koper 1 : 1 (Virag). Vodi Interblock (68),9. Mura 05 (34).27. krog U-14 vzhod: Dravinja – Mura05 1 : 2, Nafta – Celje 1 : 4, Pobrežje –Veržej 4 : 0.18. krog 1. MNL Lendava: Nedelica –Čentiba 2 : 1, Veterani Turnišče – Renkovci2 : 3, Kobilje – Olimpija Dolga vas4 : 3, Panonija – Žitkovci 6 : 0. Vrstni red:Kobilje 41, Nedelica 36. 17. krog 2. MNLLendava: Graničar – Dolina 10 : 0, Mostje– Nafta veterani 1 : 0. Vrstni red: Naftaveterani 34, Graničar 27.19. krog 1. MNL M. Sobota: Beltinci –Apače 1 : 2, Bakovci – Serdica 1 : 1, Radgona– Slatina 1 : 2, Roma – Lipa 5 : 1, Hodoš– Ljutomer 2 : 1, Dokležovje – Tišina 3 : 2.Vrstni red: Dokležovje 39, Hodoš 34.17. krog 2. MNL M. Sobota: Goričanka– Cven 0 : 1, Cankova – Pušča 4 : 8, Bratonci– Rotunda 3 : 6. Vrstni red: Pušča32, Križevci 31.M. J., F. B. F. H. M.Mura 05Le točka zzadnjimaZa domače zadel PejnovičMestni stadion v Fazaneriji, 400 gledalcev,sodnik: Likič (LJ). Strelca: 1 : 0 Pejnovič(6), 1 : 1 Gobec (45, 11 m). Rumenikartoni: Slavič, Gruškovnjak; Cic, Kuljanac,Popovič, Horjak, Gobec.Mura 05: Ajlec, Smolkovič, Maruško,Janža, Pejnovič (Šipoš, 46), Rogač, Slavič,Bohar, Zlatar (Janev, 60), Gruškovnjak,Pavel (Mauko, 50).Črno-beli so povedli, ko so gostje nasredini igrišča izgubili žogo, do katere seje dokopal Bohar. Ta je poslal globinskožogo pred kazenski prostor Šentjurja,kjer je bil najhitrejši Pejnovič, ki je uspelpred gostujočim vratarjem poslati žogo vprazno mrežo. In ko je bilo pričakovati ševečjo ofenzivo domačih igralcev, je igrazvodenela. Šele v 27. minuti je resneje zagrozilBohar, deset minut kasneje pa gostje,vendar se je vratar Ajlec izkazal. Kerje po mnenju sodnika Rogač nepravilnooviral Gašperšiča, je pokazal na belo točko.Enajstmetrovko je realiziral Gobec.V drugem polčasu so gostje poskušalidoseči zadetek, vendar so bili neuspešni.V končnici tekme bi se lahkoproslavil Rogač, toda žoga se je le za lasskotalila mimo vrat.Nerazpoloženi »Muraši« so v zadnjemkrogu doživeli poraz 0 : 3 v Ivančni Gorici,kjer se je Livar poslovil od drugoligaškedruščine. Strelca: 1 : 0 Klun (13), 2 :0 Ipavec (26), 3 : 0 Ipavec (31). V moštvuso znova zaigrali Gačevski, Benkič, Kousin Prettner.Milan JeršeFotografija Nataša JuhnovNafta gostila Luko KoperPo hitrem vodstvuporaz s prvakomSlavje gostov v Lendavi – Pokal jim je izročil predsednik NZS Ivan SimičVeselje Lendavčanov ob goluŠportni park v Lendavi, 800 gledalcev,sodnik: Dejan Balažic (LJ), Strelci: 1 : 0Buzeti (10), 1 : 1 Struna (51), 1 : 2 Brulc (77).Rumeni kartoni: Zemljič, Bukovec, Volaš,Matjašec; Huskič Polovanec, Hasič.Nafta: Murko, Buzeti (Flisar, 80), Caban,Zemljič, Bunc, Bukovec, Vassiljev,Matjašec, Volaš, Miljković (Benko, 54),N. Kolman (B. Gerenčer, 68).Luka Koper: Hasič, Struna, Vršič,Brulc, Sesar (Huskič, 46), Karič (L. Pavlin,82), Handanagić, Polovanec, Božičić(Hadžič, 60), M. Pavlin, Viler.V zadnjem prvenstvenem srečanju vLendavi je peščica gledalcev v izrednohladnem vremenu videla osrednjo predstavoin nezaslužen poraz domačih. Gostjeiz Kopra so sicer bolje začeli, saj soigrali z vetrom v hrbet. Lendavčani soposkušali iz protinapadov presenetiti3. SNL vzhodPrvi pokleknil celo domaČarda spet tretja S. šampion 15 5 3 49 : 16 50Šmartno 14 4 5 66 : 37 4623. krog: Čarda – Tromejnik G-Kalamar 3 :1, Koroška Dravograd – Tehnostroj Veržej1 : 2, Šmartno 1928 – Odranci 7 : 0, Malečnik– Paloma 3 : 5, Zreče – Kovinar Štore 1: 3, Tehnotim Pesnica – Mons Claudius 6: 2, Simer šampion – Stojnci 0 : 2.Pari 24. kroga: Odranci – Simer šampion,Tehnostroj Veržej – Šmartno 1928,Tromejnik G-Kalamar – Zreče, MonsClaudius – Čarda, Kovinar Štore – Malečnik,Paloma – Koroška Dravograd,Stojnci – Tehnotim Pesnica.Težka zmaga ČardeIgrišče v Martjancih, 250 gledalcev,sodnik: Bojan Tkalčič (MB). Strelci: 0 : 1Senekovič (22), 1 : 1 Vinko (44), 2 : 1 Vinko(52, 11 m), 3 : 1 Vaš (78). Rumeni kartoni:Z. Horvat, Vaš, Gjergjek, Vinko; Senekovič,Navotnik, D. Mešič, D. Čontala,Forjanič. Rdeča kartona: D. Mešič (72),Navotnik (74).Čarda: Prša, G. Pavel, U. Krajnc, V.Horvat, Atanasov (Banfi, 46), Kerčmar,Vogrinčič, Vinko, Vaš, Z. Horvat (Botjak,89), Gjergjek (D. Krajnc, 86).Tromejnik G-Kalamar: Škrbič, Nemec(Gjureč, 89), Šnurer, G. Bokan, Kous, M.Mešič, Navotnik, Senekovič, D. Čontala,Lepoša (R. Bokan, 81), D. Mešič (Forjanič,71).Katastrofa OdranecIgrišče v Šmartnem ob Paki, 150 gledalcev,sodnik: Armando Šorli (MB).Strelci: 1 : 0 Cizej (27), 2 : 0 Mujanovič(31), 3 : 0 Jelen (52), 4 : 0 Jelen (54), 5 : 0Hasiča. V 6. minuti je moral posredovatidomači vratar Murko. Dolg predložekna vrata je s težavo izbil v kot. V 10. minutiso gostitelji povedli. Rok Buzeti jepo samostojnem prodoru po desni stranipreigral več gostujočih branilcev in z10 metrov zadel v krajši kot.Po prostem strelu Vassiljeva z desnestrani v 33. minuti se pred vrati ni najboljeznašel Volaš in priložnost je splavalapo vodi. V drugem delu slabša igra domačih,katerim so pošle moči. V 51. minutiso gostje izid izenačili. Po lepi akciji, v kateriso sodelovali Brulc, Vršič in Struna,je slednji zadel desni zgornji kot domačihvrat z 18 metrov. V 58. minuti je z volejemposkusil Brulc, Murko pa je s težavo žogoodbil v kot. Veselje domačih v 70. minutije bilo kratkotrajno, čeprav se je zatreslamreža gostov. Sodnik je namreč dosodilČarda 13 3 7 44 : 20 42Dravograd 12 6 5 49 : 27 42Stojnci 11 4 8 42 : 35 37Odranci 10 4 8 56 : 44 34Malečnik 10 3 10 46 : 48 33Veržej 10 2 11 45 : 45 32Zreče 8 7 8 30 : 42 31Kovinar 8 5 10 30 : 35 29Tromejnik 7 5 11 28 : 37 26Pesnica 6 5 12 30 : 42 23Paloma 6 3 14 35 : 58 21Claudius 2 2 19 26 : 90 8Jelen (55), 6 : 0 Mujanovič (84, 11 m), 7: 0 Mujanovič (93). Rumeni kartoni: Jelen,Klančnik, Kompan; Zlatar, J. Borovič,Zelko. Rdeč karton: J. Borovič (84).Odranci: Smodiš, Zlatar, J. Borovič, Erjavec,Gostan (Kociper, 76), Sreš, Žerdin,D. Horvat, Žalik (D. Borovič, 58), Zelko,Kovač.Veržej presenetil favoritaIgrišče v Dravogradu, 100 gledalcev,sodnik: Borut Janžekovič (Ptuj). Strelci:0 : 1 Kuzma (19), 0 : 2 D. Vinkovič (74),1 : 2 Čavnik (89, 11 m). Rumeni kartoni:Grešovnik, Kljajič, Frajdl; Vuksanović, D.Vinkovič, Pučko.Tehnostroj Veržej: Hozjan, B. Čontala,D. Vinkovič, Vuksanović, Kaučič, Štrakl(Grah, 46), Kuzma (Karnet, 79), Pučko,Rihtarič, M. Vinkovič, Marič (Sunčič,75).prepovedan položaj Benka. Isti igralecje v 74. minuti po podaji Vassiljeva zadellevo vratnico. Kazen za zapravljene priložnostije sledila v 77. minuti. Strel MiranaPavlina je Murko še odbil, na pravemmestu pa je bil Brulc in poslal žogo v nebranjendel Naftinih vrat.Po koncu srečanja sta predsednik NZSIvan Simič in predsednik združenja SNLBranko Florjančič predala pokal in medaljeprvouvrščenemu moštvu Luki Koper.Trener Nafte Nebojša Vučičević: »Vprvem delu smo igrali zelo dobro. Z zadetkomBuzetija smo celo povedli in zapravilinekaj dobrih priložnosti. V drugemdelu smo nerazumljivo popustili insrečanje izgubili. Če bom še dalje trenerNafte, bo treba moštvo pomladiti. Čestitammoštvu Kopra za prvo mesto.«Feri Horvat M.PNLToča golovv PetišovcihPrvi trije zmagali22. krog: Hotiza - La Storia – Turnišče 3: 0, Črenšovci – Bogojina 2 : 0, Petišovci– Polana 5 : 4, Dobrovnik – Šalovci 3 :0, ZMG Gančani – Grad 0 : 3, Aqua Ižakovci– Kema Puconci 2 : 3, Virs Bistrica– Rakičan 2 : 3.Pari 23. kroga: Bogojina – Turnišče,Polana – Črenšovci, Šalovci – Petišovci,Grad – Dobrovnik, Kema Puconci – Gančani,Rakičan – Aqua Ižakovci, Virs Bistrica– Hotiza - La Storia.Grad 14 5 3 55 : 19 47Kema 12 4 6 52 : 28 40Črenšovci 12 4 6 41 : 21 40Rakičan 12 3 7 54 : 41 39Petišovci 11 4 7 40 : 29 37Bistrica 10 5 7 47 : 31 35Dobrovnik 7 11 4 27 : 24 32Turnišče 9 2 11 31 : 36 29Šalovci 8 5 9 25 : 31 29Bogojina 7 6 9 28 : 39 27Hotiza 6 8 8 40 : 40 26Gančani 4 7 11 25 : 44 19Ižakovci 4 5 13 29 : 46 17Polana 2 3 17 20 : 85 91. SNLKoper slaviTudi Gorica inOlimpija v Evropo35. krog: Hit Gorica – Nafta 3 : 1 (1 : 0),Interblock – Rudar 0 : 1 (0 : 0), LabodDrava – Maribor 0 : 1 (0 : 0), CM Celje –Olimpija 1 : 0 (0 : 0), Luka Koper – Domžale1 : 3 (0 : 2).36. krog: Nafta – Luka Koper 1 : 2 (1 :0), Domžale – CM Celje 2 : 2 (1 : 0), Olimpija– Labod Drava 2 : 0 (0 : 0), Maribor– Interblock 1 : 0 (0 : 0), Rudar – Hit Gorica2 : 3 (1 : 1).Koper 21 10 5 59 : 35 73Maribor 18 8 10 58 : 44 62Gorica 16 7 13 74 : 60 55Olimpija (-2) 16 7 13 51 : 33 53Celje 14 9 13 53 : 56 51Nafta 14 7 15 51 : 53 49Rudar 15 4 17 46 : 52 49Domžale 12 9 15 51 : 59 45Interblock 9 6 21 35 : 64 33Drava 7 9 20 34 : 56 302. SNLPrimorjev prvo ligoTriglav v kvalifikacije26. krog: Mura 05 – MU Šentjur 1 : 1 (1 :1), Triglav Gorenjska – Krško 0 : 1 (0 : 0),Bela krajina – Primorje 0 : 1 (0 : 1), DravinjaKostroj – Livar 1 : 1 (0 : 0), Aluminij– Garmin Šenčur 4 : 1 (1 : 1). 27. krog:Livar – Mura 05 3 : 0 (3 : 0), MU Šentjur– Bela krajina 1 : 2 (0 : 0), Primorje – TriglavGorenjska 1 : 1 (0 : 0), Krško – Aluminij3 : 8 (0 : 4), Garmin Šenčur – DravinjaKostroj 0 : 3 (0 : 1).Primorje 15 10 2 51 : 16 55Triglav 14 5 8 35 : 23 47Aluminij 14 4 9 67 : 34 46Dravinja 11 6 10 43 : 32 39B. krajina 11 6 10 43 : 32 39Mura 05 9 7 11 36 : 51 34Šenčur 7 11 9 31 : 35 32Krško 6 10 11 27 : 45 28Livar 7 6 14 27 : 43 27Šentjur 5 7 15 29 : 56 22Lendavčani poraženiGorica boljšaTrije zadetki v mreži gostovŠportni park v Novi Gorici, 500 gledalcev,sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 1 :0 Osterc (45), 2 : 0 Cvijanović (66), 2 : 1Horvat (73), 3 : 1 Cvijanović (90, 11 m).Rumeni kartoni: Caban, Horvat, Vinko,Mujaković, N. Kolman.Nafta: Murko, Buzeti, Matjašec (Horvat,23), N. Kolman, S. Kolman, Caban,Vassiljev, Mujaković, Volaš, Benko (Vinko,76), Miljković.Srečanje v deževnem vremenu in narazmočenem igrišču so obetavneje začeliLendavčani, nato pa so pobudo prevzelidomačini. Ti so povedli tik pred odmorom,ko je Cvijanović žogo podal doOsterca, ki je z natančnim strelom z 12metrov žogo poslal v levi spodnji kot nemočnegaMurka. Pri drugem zadetku jeCvijanović z 18 metrov zadel desni zgornjikot. V 73. minuti je z okrog 18 metrovz desne strani natančno v daljši kot merilrezervist Horvat. V zadnji minuti je NejcKolman zrušil Osterca, najstrožjo kazenpa je realiziral Cvijanović.F. H. M.

16 | Vestnik | 20. maja 2010 reportažawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siTri desetletja Maratona treh srcVsak je v bistvu zmagovalecZačelo se je leta 1981Z množičnegastartaIdeja o Maratonu treh src se je porodilana Pomurskem kmetijskem sejmu leta1980. Prvi maraton v Radencih je bil30. maja 1981, od leta 1992 pa se teknajmlajših udeležencev tudi uradnoimenuje Tek veveričk in srčkov. Pobudao planinskem pohodu, ki je popestrilprireditev, je bila predstavljenaleta 1991 in z navdušenjem sprejeta.Mednarodno tekmovanje je med letoma1992 in 2000 potekalo tudi čezmejo, v sosednji Avstriji. Na 13. Maratonutreh src so najboljšim prvič podelilidenarne nagrade, kar je privabilo obdomačih tudi mnoge tuje tekače. Leta2004 so organizatorji uvedli še dodatnidve tekaški disciplini – teka na 5,5 indeset kilometrov. Vse bolj pester je postajaltudi spremljevalni program prireditve.S 26. izvedbo se je start osrednjetekaške prireditve premaknil spopoldanske 15. ure na jutranjo 9.30.Sprememba se je pokazala kot zadetekv polno, saj se je teka takrat udeležilorekordno število tekačev (2.369), po-Tone Kosmač v družbi KenijcevFotografija Nataša JuhnovTanja Buzeti(desno) se jepreizkusila vnordijski hoji.Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Nataša JuhnovRadost življenja Kazimire LužnikMatej ni skrival zadovoljstva ob zmagi.Katja Vrdjuka je potrdila svoj talent.Fotografija Nataša JuhnovFotografija Milan JeršeFotografija Milan Jeršestavljen pa je bil tudi aktualni rekordproge (2:15,26).Vsega tega se še kako dobro spominjaeden od pobudnikov radenskegamaratona Feri Horvat. »Impozantnoje vsako leto videti vedno več udeležencev,od najmlajših do starejših, domačihin tujih. Veliko je prijetnih in zanimivih vtisov.Spomnim se, da je bilo nekoč za tekačeprevroče, drugič pa je celo snežilo. Kerje ob drugem startu maratona odpovedalapištola, sem uporabil kar svojolovsko puško!«Na posebni slovesnosti so se spomnilivseh, ki so pripomogli k uspešnostidosedanjih 30. maratonov. Priznanjaso med drugim prejeli tudiPodjetje za informiranje, Murski val inTonček Gider.Tudi letos dolga živa rekaZnova smo bili v Radencih priča nepreglednimnožici tekačev, ki se je obskupinskem startu razvrstila v dolgoživo reko. Za najdaljšo progo na 42 kilometrovse je odločilo kar 230 od 3.665tekačev in tekačic. Ob letošnjem jubilejnem30. Maratonu treh src so bili organizatorjiše kako veseli okrog 8.000aktivnih udeležencev, ki so kljub hladnemuin vetrovnemu vremenu prišliod vsepovsod. Poleg standardnih kategorijv tekih smo bili priča še zanimivinovosti – nordijski hoji.Za Pomurce se je sobotno tekmovanjezačelo sanjsko. Na 5,5 kilometradolgi progi sta namreč zmagala MatejFujs (ŠD Turbo MS) in Katja Vrdjuka (ŠDSloparca), ki je bila skupno celo deseta.»Ker sem dosegla svoj osebni rekord,sem s to zmago še toliko bolj zadovoljna.Ni me motilo niti muhasto vreme.Tekla sem po svojih najboljših močeh,pri čemer me je gnala tudi želja po zmagi.Ta mi bo zagotovo velika spodbudaza moja prihodnja tekmovanja,« je vcilju izjavila presrečna komaj 15-letnaKatja Vrdjuka. Od zadovoljstva pa je žareltudi Matej Fujs: »Po poškodbi mi tazmaga kar precej pomeni. Proti vetru inv močni konkurenci je sicer težko teči,toda s svojim dosežkom sem dokazal,da se da vse to uspešno premagati.«Precej pozornosti je bil deležen predsednikvlade Borut Pahor, ki je zmogelmali maraton na 21 kilometrov, zasedelpa je 661. mesto. Vidno utrujen je izjavil:»Zadnja dva kilometra nisem užival kotobičajno. Ker sem mediteranski tip, jebilo vreme zame prehladno. Po boleznizadnje štiri mesece treniram vsak danpo tri ure. Zahvalil pa bi se ljudem obprogi, ki so bili neskončno prijazni.« Ševeč pogledov pa je bilo uprtih v najboljšošportnico lanskega leta Petro Majdič,ki je udeležencem med dajanjem avtogramovčestitala v cilju. Napovedala paje, da se bo v naslednjih dveh tednihdokončno odločila o nadaljevanju svoješportne poti.»Tekači smo četrto srce!«Borut Pahor zvarnostnikomaTe besede, ki jih je v cilju izrekel zmagovalecteka na deset kilometrov SadetČaušević, bodo še dolgo odmevale. Posebejmed najmlajšimi tekači in 474 pripadnikiSlovenske vojske, ki so se pomeriliv prvenstvu polmaratona, kjerjim je pokale podelila obrambna ministricaLjubica Jelušič.Pozorno pa velja prisluhniti tudi76-letni Kazimiri Lužnik iz SlovenjGradca, ki se je že 28. udeležila radenskegamaratona. Še vedno poskočnaženska pravi: »Zelo sem vesela, da semuspešno premagala 21 kilometrov dolgoprogo. Bilo je čudovito. Nikoli ne kažepretiravati, moj nasvet mladim pa je, danaj tečejo, če želijo obdržati zdravje invse drugo!«Milan JeršeFotografija Nataša Juhnov

pomurska podjetjawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siTransport in turizem Mirana Jelena iz Radenec na razpotjuKdo komu pomaga?Obrtnikom nihče!Turizem naj bi pomagal transportni dejavnosti Jelenovih, a je še vednonasprotno: transport mora pomagati turizmu, kajti zaman so pričakovali pomočJelen je na območju Prlekije pojem zapoklicno avtoprevozništvo. Dva bratrancaže nekaj desetletij delujeta natem področju, Miran Jelen iz Radenecpa je tudi predsednik stanovske sekcijepomurskih avtoprevoznikov. Pravzapravje s transportno dejavnostjo inmalim kamionom 1966. leta začel žeoče, 1991. leta pa je postal nosilec dejavnostiMiran Jelen. Osem zaposlenihza nedoločen čas vozi po vsej Evropi,v računovodstvu mu je še vedno v velikopomoč mama Cvetka, medtem koje soproga profesorica, hčerka pa srednješolka.Pred leti se je odločil, dabo zaradi vse večje krize v transportnidejavnosti to dopolnil s turistično.Toda vse ni potekalo po načrtih,potem pa se je začela še kriza.Turizem»Nisem vedel, da jev tej pokrajini tolikodobrih mojstrov, doklerse nisem sam lotil tegagradbenega projekta.Načrte je naredil UrošPlantarič, prijetnopa sem presenečenna strokovnostjo inprofesionalnostjoGradbeništva Gombocin vseh drugihpodizvajalcev.«ti o gradnji, zaradi številnih zapletov(tudi z elektriko) pa sem šele 2006.dobil projekte in potrebna dovoljenja…Podpore ni bilo, celo na občiniso mi rekli, le kaj bom delal v Radencihin ali ne vem, da se tukaj nič nesplača. Sreča, da imam dobre sosede.Najel sem posojilo pri Hypo Leasingu,dela pa smo končali 2007. leta. Zdajtega ne bi mogli narediti, ker bi danestežje dobil 20 tisoč evrov posoji-Miran Jelen: »Nihče me ne bo prepričal, da lahko v Sloveniji dobiš finančna sredstvasamo na osnovi dobrega projekta, če poleg tega nimaš osebnih ali političnih zvez.«Pred tremi leti so na parceli ob stanovanjskihiši odprli prvi zasebni družinskiprenočitveni objekt v Radencihz imenom Vila Anna. V njegovi opremise opazi tesna povezanost in navezanostna zgodovino kraja Radenci.Vsak apartma ima namreč svojo zgodboin ime: dr. Karl Henn, Anna Henn,Jurij Hilderbrand, dr. Jožef Höhn, dr.Ante Šarić in dr. Erik Kline so imenaapartmajev.Hiša Jelenovih je res ob glavni cestiin križišču, kjer se zavija proti srednjišoli. Turisti so večkrat spraševali,ali imajo »zimer frei«, prav tako pa seje ves čas bal, kdaj bo prišla na plankriza v transportni dejavnosti. Zavedalse je namreč, da se bo moral prejali slej začeti ukvarjati tudi z drugimistvarmi. »Ob hiši smo imeli parcelo intako sem začel že leta 2000 razmišljalakot prej veliko višjo vsoto posojila.Zaman sem pričakoval, da bom dobilkakšno subvencijo za investicijo v turizmu,«je povedal Jelen.Stroškov odplačevanja posojilasamo s prihodki iz turizma in najemnine(v stavbi sta najemnika kozmetičarkain zdravnik) ne bi zmogel,zato se še vedno mora ukvarjati tudis transportno dejavnostjo, ki pa je zadnjaleta po vsej Slovenija zabredla vresne težave. Ne le zaradi vse manjposla, ampak tudi zaradi nesramnihpotegavščin in preračunavanj novodobnihlastnikov in direktorjev, ki poskušajokrizo izkoristiti sebi v prid.»Nihče me ne bo prepričal, da lahkov Sloveniji dobiš finančna sredstvasamo na osnovi dobrega projekta, čepoleg tega nimaš osebnih ali političnihzvez. Ko sem pripravljal finančnokonstrukcijo, so vsi imeli polna ustabesed o subvencijah, evropskih sredstvihin drugi finančni pomoči, ki najbi jih dobili mali turistični projekti.Na RRA Mura sem 14 dni po vrstizaman čakal na direktorja. Takšnihagencij ne potrebujemo. Zdaj so resvse potrebne informacije na internetu,«je ogorčen JelenTransportTransportna dejavnost doživlja pravzdaj najhujšo krizo, cene prevozov drastičnopadajo. Konkurenca so vsi tisti,ki ne upoštevajo zakonodaje in jih nekaznujejo, tudi taki, ki delajo po 16 urskupaj. Poklicni prevozniki so domadeležni nenehnega nadzora, v tujini paso na dnevnem redu zastrašujoče kazniv višini nekaj tisoč evrov – na primerna Madžarskem, v Italiji ali na Hrvaškem–, čeprav dokažeš, da so kazni neupravičenein dobiš tožbo, denarja nedobiš nazaj. To so strašne kazni, ki lahkoobrtnika pokopljejo, trdi Jelen. In šenekaj: ko je avto na cesti zasežen in nedela, gre obrtnik počasi v propad. Zdajvsi prevozniki komaj »plavajo«. Kerima sedem tovornjakov, še nekako obvladujesituacijo, kajti delo za malegaprevoznika še ni takšen problem, hujeje tistim, ki so se čez noč preveč razširili.»Samo v Sloveniji je bilo v enem letuodvzetih čez tisoč tovornjakov, kupljenihna lizing. Kakšne ukrepe bi potrebovaliprevozniki: predvsem 30-dnevniplačilni rok. To je tudi naša zahteva. Čeje v slabem letu propadlo devet tisočobrtnikov, si država ne bi smela več zatiskatioči pred temi resnimi problemi.Firma je lahko dobra in dobi tudi posojilaod banke, toda ko mine nekaj mesecevin bi morali plačati, gre vseeno vstečaj. Kaj imamo od tega, da se pišejoneke ovadbe, pa so vsi na svobodi?«Bernarda B. PečekSončna hiša vBanovcih in VilaAnna v Radencih –dva majhna zasebnaturistična projekta,ki sta izjemnokakovostna, estetskain nadstandardna, pavendar investitorji pravteh dveh projektov nisobili deležni nobenedržavne ali evropskepomoči – ker pačniso pravočasnoizvedeli za birokratskarazpisna pravila, kisi jih nekdo izmišljavsako leto sproti gledena trenutne potrebedrugih interesentov.XAL Svetila v soboški industrijski coniSvetloba XAL-aSvetovno priznano in kljub krizi uspešno avstrijskopodjetje je investiralo v nove proizvodne prostoreXAL ni svetlo podjetje v splošni temi pomurskegagospodarstva samo zaradi vsebinesvoje dejavnosti – je namreč nepogrešljivpartner sodobne arhitekture, sajje vodilni v proizvodnji sodobnih luči.Podjetje s polnim imenom Xenon ArcitecturalLighting (XAL) lahko označimokot svetlo tudi zaradi tega, ker so se 2007.leta odločili za preselitev proizvodnje izGradca v Avstriji v Slovenijo, za kar je zaslužennjihov poslovni partner arhitektBojan Lebar. In v nadaljevanju »svetijo«kot izstopajoči tudi zato, ker so se zaradiizjemne učinkovitosti in kakovosti skupineokrog 34 zaposlenih in zaradi ugodnetranzitne lege Murske Sobote odločili zaširitev proizvodnje in gradnjo nove proizvodnehale. Čeprav so najprej načrtovalile gradnjo prve faze, torej halo za montažoluči, so se zaradi velikega povpraševanjaodločili, da bodo hkrati zgradili tudihalo za obdelavo profilov. Zaradi tega seGornja Radgona sejemsko mestoSe pomena tegazaveda tudi regija?V Gornji Radgoni poskušamo slediti potrebamrazstavljavcev in obiskovalcev, čeprav je težkoŽivimo v času zelo hitrih sprememb,saj se komaj navadimo na neko novost,kot so računalnik, mobilni telefon,avto, televizijski sprejemnih itd.,že pride nekaj novega, boljšega, zmogljivejšega,pa mogoče tudi cenejšega.Spremembe so bolj kot kadar kolistalnica v našem življenju, in če jim neuspemo slediti, smo naenkrat izvendogajanj. Tudi v sejemski dejavnostini drugače. Na eni strani bi morali posodabljatiinfrastrukturo sejmišča, nadrugi pa poskrbeti, da razstavljavcemin obiskovalcem ponudimo najboljšepriložnosti za promocijo in nakup.Gornja Radgona je glede na sejemskosceno v Evropi in tudi svetu najmanjšesejemsko mesto. Med preko 600 največjihsejmov, ki so člani svetovnegazdruženja UFI, je Gornja Radgona dalečnajmanjša pa tudi edina slovenskasejemska hiša v tem združenju. Takokot se gibljejo trendi v gospodarstvu,se tudi sejemska dejavnost razvija najboljna območju najbolj razvijajočihse gospodarstev, kot so Kitajska, Rusija,Indija, Južna Amerika. Največji svetovnisejmi so obdržali svoj primat vEvropi, več problemov pa imajo regionalnisejmi, saj so z globalizacijo regijevedno večje in tudi družbe, ki obvladujejoregije.V Gornji Radgoni poskušamo sleditipotrebam razstavljavcev in obiskovalcev,čeprav je težko, saj je Gornja Radgonaz izgradnjo avtoceste nekakoodrezana od sveta, nima avtocestnegapriključka niti prave oznake, tako dase večina obiskovalcev, ki prihaja z zahoda,odpelje mimo. Pripeljati v GornjoRadgono preko 2000 razstavljavcevin blizu 200.000 obiskovalcev navse prireditve pa je zahtevna nalogaše posebej ob dejstvu, da se Pomurjeuvršča med manj razvite regije. Zanadaljnji razvoj sejemske dejavnostiv Pomurju bo veliko odvisno od razumevanjaGornje Radgone in pomurskegagospodarstva, ali to dejavnostje gradnja nekoliko podaljšala, vseeno paso februarja že lahko začeli delo v novihprostorih in tako zapustili najete začasneprostore Mateja Sukiča v Markišavskiulici. Hala, velika 2100 kvadratnihmetrov, predvsem pa 1500 kvadratnihmetrov proizvodnih prostorov omogočajonormalne delovne razmere in širitev.Že letos so zaposlili 15 novih delavcev,do konca leta bo delo dobilo dodatnih 15,v prihodnjih letih pa naj bi imeli zaposlenihokrog 150 delavcev. V minulemletu so dobili nekaj sto prošenj za zaposlitev,toda za njihove potrebe so zaželenepredvsem ročne spretnosti, iščejo patudi druge kadre, na primer vodje skupinin varilce, ki obvladajo tehniko TIG.XAL Svetila v Murski Soboti dobro plačadobro opravljeno delo, to pa je osnovnipogoj, kajti konkurenca je neizprosna –tudi znotraj XAL-a.B. B. P.potrebuje tudi kot promocijo za izdelkein pokrajino nasploh. V Evropi insvetu, kjer razumejo, kakšni so učinkisejemskih prireditev za promocijo regije,se veliko vlaga v sejemsko infrastrukturoin pomaga pri organizacijiprireditev. V Gornji Radgoni pa se velikoukvarjamo z osnovnimi problemi,kot so dovozne ceste, mestna kanalizacija,ki poplavlja ob vsakem nalivu,visokovodni nasip, ki je slabo vzdrževan,parkirni prostori, razne službe, kivelikokrat ne razumejo specifike sejmov,in še bi lahko naštevali.Pomurski sejem z AGRO, MEGRO,SOBRO, INPAKOM in LOVOM opravljaveliko poslanstvo tako v slovenskemkot širšem prostoru in verjamem, dase tega zavedata občina in regija.Oglasno sporočilo

18 | Vestnik | 20. maja 2010 pomurska podjetjawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČebelarstvo in turistična kmetijaS pravo idejo dodobrega poslaS prodajo na domu in turistično ponudbodo višje dodane vrednosti na kmetijiDa je možno s pravo idejo in dobrimprogramom živeti tudi na kmetiji brezzemlje, so dokazali Šalamunovi iz Banovec.Imajo le manjšo njivo, na kateripridelajo najosnovnejše za lastnepotrebe, kmetijo pa so usmerili v čebelarstvoin turizem. Gospodar Jožefin žena Marija sta v pokoju, saj sta bilaoba zaposlena, na kmetiji pa je ostalsin Damjan, ki je končal višjo šolo zaturizem.Usmeritev Šalamunove kmetije včebelarstvo ni naključna, saj se Jožefže od otroških let suče okrog čebel.Zanje ga je navdušil oče, ki je čebelarils 30 do 35 čebeljimi družinami, samčebelarski turizem, namenu pa so jihpredali pred dobrima dvema letoma.Z razpisa za razvoj turizma so prejelinekaj nepovratnih sredstev, ni pa šlobrez posojil, ki jih odplačujejo s prihodkiod turistične kmetije in prodaječebeljih pridelkov. Večino medu zdajprodajo na domu, saj Jožef opaža, dase je v zadnjih dveh, treh letih tovrstnaprodaja močno povečala. Nekajmedu prodajo tudi s pomočjo manjšihtrgovin, v njihovi ponudbi sta šepropolis v obliki tinkture in cvetniprah, v zadnjem času pa je tudi povpraševanjepo propolisu v granulah.V ponudbi ne manjkajo tudi medeneOra_Ilustracije_BB.indd 24/19/10 9:24:20 AMLegendarna pijača OraOsvežilna brezalkoholna pijača Ora je začela osvajati srca takomladih kot starih že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko jebila v vrhu priljubljenosti med gaziranimi pijačami v JugoslavijiFotografija Ludvik KovačŠalamunovi so s čebelarskim turizmom na kmetiji začeli pred dobrima dvema letoma,v sedem sodobno opremljenih sob in tri apartmaje pa lahko sprejmejo 25 gostov.pa je širitev začel v začetku osemdesetihlet prejšnjega stoletja. Takratje kupil prvi avtobus in začel prevažatičebele na pašo. Pravi, da je z njimiprepotoval dobršen del nekdanjeJugoslavije, saj jih je vozil na sončnicevse tja do Podravske Slatine in Kikinde.Vozni park je nato razširil šes tovornjakom in enim avtobusom,pozneje pa se je odločil za zabojniškinačin prevažanja. Čebele ima zdaj vtreh zabojnikih, ki jih prevaža s tovornjakom,na zabojniku pa je uredil tudimobilno točilnico z dvema točilomana električni pogon.Šalamunovi zdaj gospodarijo z 250proizvodnimi čebeljimi družinami,190 panjev prevažajo, imajo pa šeod 50 do 60 rezervnih družin, ki jihpotrebujejo za ojačanje posameznihdružin pred pašo. Na posamezne vrstepaše zdaj vozijo čebele na Pohorje,Koroško in Javornik, repice in akacijepa je dovolj v krajih ob Muri. Jožefpravi, da je letošnje leto zelo rojivo,vendar družine uspeva ohranjati vdobri kondiciji, povprečno pa letnopridela od 30 do 35 kilogramov medupo panju. Matice vzgaja sam, obvladujepa tudi čebelje bolezni, ki jih vglavnem preprečuje in zdravi z alternativnimizdravili, zato večjih izgubin ekonomske škode doslej ni utrpel.Kritičen pa je do pašnega katastra inpašnega reda, kjer vlada precejšennered, ki si ga posamezna čebelarskadruštva prilagajo po svoje.Včasih so med prodajali Medexu,ki je bil v začetku osemdesetih let solidenplačnik, nato pa so se razmerezačele slabšati. Šalamunovi so začelirazmišljati o drugačnih poteh prodajein o usmeritvi v čebelarski turizem,ko je hčerka končala študij turizma,dokončna odločitev pa je padla predpetimi leti, ko je podobno šolo končalše sin Damjan. Leta 2006 so začeligraditi prostore, v katerih razvijajopijače, kot sta medeni liker in medica,Jožef pa se pohvali še z lastnimimedenjaki, ki jih sam peče. S svojimipijačami bodo letos sodelovali na Apimondiji,z izdelki, ki jih ponujajo gostomturistične kmetije, pa sodelujejotudi na ocenjevanju kmečkih dobrotna Ptuju, kjer so za tünko že prejelisrebrno priznanje.Čebelarstvo in turistična kmetijaŠalamun iz Banovec sta si zdaj že utrdilasvoj sloves med obiskovalci, mnogise vračajo, prihajajo pa tudi novi.Največ gostov prihaja s Koroške inPrimorske, vedno več je tudi tujcev,letos pa so imeli že goste s Tajvana.Med gosti je največ takih, ki prihajajoob koncu tedna in ostanejo kakšendan, tudi obiskovalci Term Banovci seoglasijo pri njih, vedno več pa je gostov,ki ostanejo cel teden. Šalamunoviimajo na voljo deset sob, ki lahkosprejmejo 25 gostov, gostom ponujajozajtrk, za skupine pa pripravijo tudikompleten penzion. Vsaki skupiniomogočijo tudi obisk turističnega avtobusa,ki so ga primerno opremili,v njem pa gostom ponudijo medenepijače in pokušnjo štirih vrst medu,dobro je sprejet predvsem med s cvetnimprahom.Da dobra ideja in pravilna odločitevnista brez rezultatov, se je pri Šalamunovihpotrdilo. Čeprav nimajo zemlje,jim je uspelo razviti turistično kmetijo,ki si je že utrdila ugled med gosti,tem pa se pridružujejo vedno novi.Ob praznikih imajo zmogljivosti razprodane,gostov pa je vsako leto več.Kot so zapisali na svoji spletni strani,želijo na Turistični kmetiji Šalamunz apipreventivo predstavljati zdravnačin življenja, njihova želja pa je, dabi gostje odhajali od njih obogateni zznanjem o čebelarstvu in čebeljih pridelkihin bi se na medene počitnice knjim še večkrat vračali.Ludvik KovačOra je okrajšava besede oranžada,osvežujoče pijače iz pomarančnegasoka, saj legendarna ora, danes oraoriginal, vsebuje okusen pomarančnisok. Njena zgodba se je začela v mariborskempodjetju Talis, ko so jo polniliv prepoznavne rjave rebraste stekleničkez rdeče-belo nalepko, žganona steklo. Takrat izredno prepoznavnaoglaševalska slogana sta se glasila:»Samo ena je ora, ora original« in »Ora.Najboljša ta hip.« Tega se mnogi nostalgičnospominjajo še danes.Radenska ustvarilanove okuse oreOb prelomu tisočletja, leta 1999, jezgodbo z nakupom blagovne znamkeOra nadaljevala Radenska, vendar z lastnorecepturo. Kot osnovo za legendarnooro je Radenska uporabila naravnoizvirsko vodo in naraven – iz vrelca– ogljikov dioksid. Prav naravno raztopljenemineralne snovi v izvirski vodiimajo poseben vpliv na organoleptičnelastnosti proizvoda, ki so ga kasnejenaredili še bolj privlačnega z zvišanjemsadnega deleža v ori original.Radenska je naredila še dodaten koraknaprej s ponudbo ore ne samo vklasični stekleni embalaži (1 l in 0,25l), ampak še v plastenkah (1,5 l in 0,5l) za slovensko in hrvaško tržišče. Priljubljenostin moč blagovne znamkeZa življenja vredno okolje!Ora je v letu 2000 dopolnila še s treminovimi okusi: ora exotic z okusomtropskih sadežev, ora green z okusombanane in kivija ter ora red z okusomgozdnih sadežev.Ora je še danes enanajstarejših in prepoznavnihslovenskih blagovnih znamk,ki jo Radenska ohranja mladoMorda se še spomnite zabavnegakomuniciranja, ki je oro z dodanim f-jem označevalo za hudo, staro, dobroin novo foro. V Radenski so spremenilitudi embalažo, ki je postala z novoobliko bolj trendovska. Kasneje je orored zamenjala ora lemon, ki je pripravljenaz dodatkom sadne baze limonein naravnih arom limone. Potrošnikiso njen osvežujoči okus takoj vzljubili,saj spominja na okus limonade.Bistvo ore je naravnamineralna ali izvirskavoda iz RadenskeRadenska že 140 let utemeljuje kakovostsvojih blagovnih znamk in izdelkovna naravnem bogastvu. Vsiokusi ore so narejeni na osnovi naravnemineralne oziroma izvirske vodeRadenska, vsebujejo naravna barvilain arome in so gazirani z naravnimogljikovim dioksidom. Pomembniznačilnosti naravne mineralne vodeiz Radenske sta visoka vsebnost mineralnihsnovi in lastni ogljikov dioksid,kar pomeni, da izhaja iz zemeljskihglobin – tako kot naravna mineralnavoda, s katero prihaja na površje.Ključna dejavnika za njeno nastajanjesta visok tlak in dolga časovna dobapretakanja vode v podzemlju.Najnovejši okus – ora breskevRadenska, ki potrošnikom ponujavedno nove in sveže okuse, je letosmarca v okviru že obstoječih okusovpijač Ora original, Ora green, Oraexotic in Ora lemon na trg poslalanovo pijačo Ora peach, ki z okusombreskve ponuja svežino in odžejanjev prihajajočih vročih dneh. Do zdaj soljubitelji pijač z okusom breskve uživalisamo v negaziranih pijačah, tokratpa so na svoj račun prišli tudi ljubiteljigaziranih pijač, saj je nov okusore peach z dodanimi mehurčki naravnegaogljikovega dioksida še boljpoln in osvežujoč.Pri Radenski torej ne počivajo na lovorikah,ampak nenehno dopolnjujejosvoje linije izdelkov. Tako tudi oraže od vsega začetka osvaja srca ljubiteljevgaziranih pijač in jih navdušujez vedno novimi okusi in jih bo zagotovopresenečala tudi v prihodnosti.Oglasno sporočiloSaubermacher - KomunalaMurska Sobota d. o. o.Noršinska ulica 12, 9000 Murska Sobotatelefon: 02 526 84 50telefaks: 02 526 84 40e-mail: info@saubermacher-komunala.siwww.saubermacher-komunala.si

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siGoričanka Kalamarpomurska podjetjaLjudem želijo ponuditi čim več,od živil do reprodukcijskegain gradbenega materialaZačetki podjetja Goričanka, d. o. o., s sedežem na Trdkovi, ki je v okolju boljprepoznavno kot Goričanka Kalamar, segajo v leto 1989, ko je bil SrečkoKalamar med prvimi, ki so se takrat odločiti za odprtje zasebne trgovineZaradi pravočasnih in pravilnih poslovnihodločitev je svojo ponudbo živilskegablaga in gradbenega materialater ene prodajalne v 21 letih razširil naosem prodajaln na šestih lokacijah.Kot pravi direktor podjetja GoričankaKalamar Srečko Kalamar se v največjemagronomki. Poleg tega ponujajo pomočkmetom pri promociji in poznejepri prodaji njihovih kmetijskih pridelkovna trgu. »Zavedamo se, da je kmetijstvoosnova Goričkega in to mora obstati.Brez kmetijstva ni Goričkega,« jeprepričan Srečko Kalamar.Kamnoseštvo Petek20. maja 2010 | Vestnik | 19Ko se iz kamnada narediti karkoliDružinsko podjetje Kamnoseštvo Petek iz Ižakovecse z obdelavo naravnega kamna ukvarja od leta 1979Izdelujejo izdelke iz marmorja, granita,oniksov, tehničnega kamna in dekorativnegakamna. Prepoznavni so po svojihizdelkih, predvsem po okenskih policah,stopnicah, kuhinjskih in kopalniških pultih,tlakih, kamnitih fasadah ter nagrobnihspomenikih. Poleg izdelave omenjenihizdelkov za stranke, ki prihajajo izcelotnega Pomurja in dela Štajerske, patudi iz Avstrije in Madžarske, imajo tudiveleprodajo naravnega kamna drugimkamnosekom in trgovinam.Primož Petek, ki je prevzel kamnoseštvood očeta, pravi, da je poleg kakovostneizdelave njihova prednost, da imajovedno v zalogi zelo pestro izbiro kamnov.Kamen, ki ga imajo v zalogi vsaj 50 različnihvrst, prihaja k njim z celega sveta,od Brazilije, Indije, Skandinavije, južneAfrike, Kitajske, Italije, Pakistana ter oddrugod, imajo pa tudi avtohtoni pohorskitonalit iz Slovenije. »Iz teh kamnov seda narediti karkoli,« zatrdi Petek in doda,da se vedno prilagodijo stranki in njenimIzdelki Kamnoseštva Petek so zeloprepoznavni, zaradi široke izbirenaravnih kamnov in kratkih rokovizdelave prihajajo njihove stranke izcelotnega Pomurja, dela Štajerske tertudi iz Avstrije in Madžarske.DružinskopodjetjeKamnoseštvoPetek je medvodilnimikamnoseki vPomurju, na slikije Primož Petek,ki je prevzelkamnoseštvo odočeta.Franšizna trgovina Tuš market Goričanka v Mačkovcihpodjetju s sedežem na Goričkem, kateregaosnovna dejavnost je trgovina vširšem pomenu besede, prilagajajo podeželjuin potrebam prebivalcev. V podeželskemtipu trgovine jim na sodobennačin zagotavljajo širok izbor izdelkov,od živil do reprodukcijskega in gradbenegamateriala. Prav pri slednjem sodijomed vodilne prodajalce v Pomurju,stranke, ki jim Goričanka Kalamar polegprodaje zagotavlja še dostavo in razkladanjeblaga, pa prihajajo tako iz Pomurjakot tudi iz Avstrije in Madžarske.Podjetje razvija tudi dodatne storitvenedejavnosti, s katerimi želijo ljudemponuditi čim več.»Zavedamo se, da imena Goričankanimamo samo v imenu podjetja, ampaktudi v srcu, zato skušamo čim več stvaridelati tako, da smo ljudem v pomoč,da lahko na enem mestu izkoristijo čimveč naših uslug in storitev,« pravi direktorSrečko Kalamar.Med drugim uvajajo svetovanja kmetovalcem,zato so letos že zaposlili dveKmetom po eni strani ponujajo reprodukcijskimaterial po čim ugodnejšihpogojih, po drugi strani pa jim pomagajopri trženju pridelkov na trgu,pri čemer je marsikatera pot odprta zaradipovezave s Tušem. Prav vključitevv sistem Tuš leta 2002 Kalamar omenjakot odločilno za obstoj podjetja.Goričanka Kalamar obsega osem trgovinv Mačkovcih, Gornjih Petrovcih,Trdkovi, Kuzmi, pri Gradu in SvetemJuriju, od tega so štiri prodajalne gradbenegamateriala, tri so živilske, imajopa tudi cvetlično – darilni butik, kjerprodajajo tudi knjige. Najnovejša pridobitevso prostori v Mačkovcih, ki sojih uredili lani. Ena večjih zasebnih investicijna Goričkem je vredna 700.000evrov in obsega 1200 kvadratnih metrovuporabnih površin. V obstoječi zgradbiso poleg lastnih pisarn in prostorov, kijih dajejo v najem krajevni skupnostiin matičnemu uradu, uredili še posebnosejno sobo, primerno za seminarjein predavanja, živilsko trgovino pa soOGRAJE MIHALIČ, d. o. o., Stročja vas 63 b, Ljutomer,pokličite (02) 584 87 00, e-mail:info@ograje-mihalic.sidogradili. Razmišljajo o dodatni širitvisvoje mreže trgovin: za eno lokacijo žeimajo idejni načrt, vendar nameravajopo besedah direktorja Srečka Kalamarjapočakati na umiritev gospodarskihrazmer.Kljub slabšim gospodarskim razmeramjim prodaja ni upadla, lani so celopovečali obseg poslovanja in zato nanovo zaposlili 11 delavcev. Trenutno GoričankaKalamar zaposluje 36 ljudi.Med dodatnimi storitvami, ki jih ponujaGoričanka Kalamar, je tudi organizacijaprireditev, kjer pomagajo priorganizaciji in vodenju pa tudi kot pokrovitelji.Skratka, skušajo izkoristiti vsemožnosti, ki jih imajo.Srečko Kalamar meni še, da je trebadomačemu okolju tudi vračati. Zatopodpirajo nogometne klube, različnadruštva in prireditve. So pa tudi pokroviteljNogometnega kluba TromejnikGoričanka Kalamar, ki tekmuje v tretjislovenski nogometni ligi vzhod.Oglasno sporočiloČlani radgonske zadrugeo poslovanjuželjam. Prav pestra zaloga jim omogoča,da so njihovi dobavni roki zelo kratki, naprimer največ dva dni za izdelavo okenskihpolic, prav toliko tudi za izdelavostopnic. Največ izdelajo kamnitih okenskihpolic ter stopnic, kamnitih tlakov innagrobnih spomenikov. Zadnji dve leti jetudi zelo veliko povpraševanje po fasadahin stenskih oblogah iz dekorativnegakamna. Vse izdelke poleg dobave in izdelavelahko tudi vgradijo. V Pomurju so nasvojem področju nedvomno med vodilnimikamnoseki, v prihodnje pa si po besedahPrimoža Petka želijo še bolj povečatiproizvodnjo izdelkov iz kamna.Oglasno sporočiloNa rednem občnem zboru so se zbraličlani Kmetijske zadruge Radgona, vkatero je včlanjenih 246 članov. O deluin poslovanju zadruge v letu 2009sta poročala predsednik Jožef Bračkoin direktor Janez Rihtarič. Zadrugi jekljub temu, da je tudi kmetijstvo zajelarecesija, uspelo poslovati brez izgube.Lani je zadruga ustvarila 20,3 milijonaevrov prihodkov in poslovno leto končalaz 2.900 evri dobička. Na zboru soveliko razprave namenili kmetijski politikiv Sloveniji, za katero po njihovemdržava nima posluha. Delovanje zadrugeje pohvalil tudi predstavnik Kmetijsko-gozdarskezbornice Slovenije MatjažPodmiljšak, ki je dejal, da sodi medtiste kmetijske zadruge v Sloveniji, kiposlujejo ves čas pozitivno. Na zboruso 16 članom kooperantom podelilipriznanja za največ oddanega mleka,prašičev, pujskov, pšenice, koruze, govediin grozdja v letu 2009.Ludvik KrambergerDEKORATIVNA KOVANA SISTEMI INDO SISTEMI INDO AL LATEKOVANAPROIZVODNJA, PRODAJA IN MONTAŽA:VSEH VRST VRAT, OGRAJ (TUDI BALKONSKIH),OGRAJNIH SISTEMOV IN ELEKTRIČNIH POGONOVNA OBMOČJU CELOTNE SLOVENIJE!i z v a j a m o d e l a n a k l j u č.GARAŽNA VRATANovo!BALKON KOVANA AL LATE MREŽE UNIVERZALVISEČA MREŽAc e l o t n a p o n u d b a in g a l e r i j a s l i k a n a : www.ograje-mihalic.siFotografija Ludvik Kramberger

20 | Vestnik | 20. maja 2010 pomurska podjetjawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siInIn d.o.o.Poslovne programske rešitve20 let z VamiDružba ININ d.o.o. je bila ustanovljena leta 1990. Poslanstvo družbe je že skoraj 20 let izgradnja,prenova ter svetovanje pri računalniški podpori poslovnim informacijskim sistemom. V skladu skonstantno rastjo je družba v teh letih izgradila ali s svojimi lastnimi programskimi rešitvamisodelovala pri izgradnji računalniških sistemov v vidnih slovenskih podjetjih. Tako smo bodisiintegrirali naše sisteme v obstoječe centralne sisteme, kot so SAP, GOLD etc, ali pa v celoti pokriliposlovne procese trženja,financ,(malo)prodaje ter ostalih poslovnih segmentov v najvidnejšihpodjetjih kot so npr Mercator, OMV, Trgoavto, Mura, MOL, Cetis, Kema, Rutar, Douglas, Rebel,GMT, Maxi, Svilanit, Pivka, Lek in številni ostali.Glede na dejstvo, da so se naši sistemi uspešno plasirali v državah s področja bivše Jugoslavije,smo v zadnjih letih povečali poslovne aktivnosti na teh trgih. V skladu s tem predvidevamopovečanje števila zaposlenih ter razširitev osnovne dejavnosti na področje organizacije insvetovanja.Vizija napredka informacijske družbePodjetje ININ svoje poslanstvo vidi v organizaciji ter apliciranju lastnih programskih rešitev terpovezovanje le-teh z vidnimi svetovno standardiziranimi poslovnimi informacijskimi sistemi. Ravnointegracija standradiziranega centralnega poslovnega okolja z na kožo definiranimi informacijskimiprocesi v tem kriznem času zahteva vedno več individualnih rešitev. Splošne in povprečne,unificirane rešitve pomenijo nazadovanje, inovativnost ter hitra tržna orientacija pomenita možnostza napredovanje. Tako je naš zadnji poslovni moto - biti drugačen, biti uspešen - v celoti vodilo zarazvoj informacijskih orodij, ki omogočajo enostavno in hitro prilagoditev vedno spreminjajočemu seposlovnemu procesu.M O Z A I KG O R N J A R A D G O N AOD JUNIJA NAPREJ MOŽEN OGLED VZORČNEGA STANOVANJAZa ogled pokličite: 02 5341 810SodelovanjeSodelovanje z slovenskimi informacijskimi družbami (med katerimi so nekatere že partnerji znotrajCentra odličnosti) pomeni za nas že zdaj glavno vodilo za celovitost informacijskih rešitev.InIn d.o.o., Ciril Metodova 38, SI - 9000 M.Sobota02 534 14 10, inin@inin.siČarobnidotikprodajeMps+ - sistem za celovitopokrivanje maloprodaje vrazličnih branžah in zrazličnimi specifičnostmi.Enostaven za rokovanje,komercialno orientiran,fleksibilen, prilagodljivbranži in njenim specifikam.Izredno hitra implementacija,priučitev dela ssistemom v nekaj minutah.Primeren za vse vrstemaloprodajnih dejavnosti.VSELJIVO NOVEMBRA 2010T: 02/53 41 810I: www.sgp-pomgrad.siE: nepremicnine@sgp-pomgrad.siwww.InIn.siIzobraževanje zaposlenih v podjetjih s pomočjo razpisovLjudska univerza Murska Sobota je javni zavod s 50-letno tradicijo na področju izobraževanja odraslih – Ukvarjamo sez izobraževanjem zaposlenih in brezposelnih od osnovne šole do visokošolskih in magistrskih izobraževalnih programovŠe vedno smo zelo prepoznavni pojezikovnih in računalniških izobraževalnihprogramih ter usposabljanjihza potrebe različnih poklicev. V zadnjemčasu se vse bolj specializiramoza izobraževanje po meri posameznikov,podjetij in drugih institucij.Ker konstantno širimo polje svojedejavnosti, smo v zadnjih letih vsebolj dejavni tudi v sodelovanju pri nacionalnihin mednarodnih projektih.Že dalj časa nas zanima sodelovanjes podjetji na področju izobraževanja.Trenutno izobražujemo kadre različnihpodjetij, predvsem na jezikovnempodročju. V podjetjih namreč obstajakonstanten interes po znanju angleškegajezika.Naša želja je to sodelovanje razširititudi na področje strokovnega izobraževanjakadrov za podjetja. NaLjudski univerzi Murska Sobota imamoza to vso potrebno infrastrukturoin strokovno usposobljene sodelavce,ki bodo na željo naročnika pripravilikakovosten program, ki bo zadovoljilvse zahteve glede znanj, ki si jih zaposleniv izobraževanju za potrebe podjetjaželijo pridobiti.Smo strokovnjaki za vodenje projektovin kandidiranje na razpisih,zato stalno iščemo možnosti, s katerimibi pridobili sredstva za praktičnousposabljanje zaposlenih v podjetjih.Namen je, da v skupnem sodelovanjus posameznimi podjetji sodelujemopri pridobivanju sredstev iz razpisov,kar pomeni, da se podjetju, kise za tako izobraževanje odloči, večinskidel stroškov izobraževanja krije izrazpisanih sredstev.Prav pred kratkim je Javna agencijaRS za podjetništvo in tuje investicijeJAPTI objavila javni razpis »Usposabljanjezaposlenih v podjetju«, kiomogoča prav takšen pristop k izvedbiizobraževanja. Posamezno podjetjelahko pridobi iz razpisa, če se odločiOdprite naša vratav svojo prihodnost!Stopite v svet znanjana Ljudski univerziMurska Sobota.Zaposleni v Ocean Orchids ob koncu izobraževanja maja 2010za participacijo, za izobraževanje svojihkadrov tudi do 5000 EUR.Podjetja, ki ste zainteresirana zatovrstno sodelovanje, ste pri naszelo dobrodošla in s skupnimi močmibomo uresničili načrt strokovnegaizobraževanja vaših kadrov spomočjo razpisanih sredstev. Za dodatneinformacije smo vam na voljopo telefonu, št. je 02 536 15 60, inna e-poštnem naslovu info@lums.si.Vabimo vas na naša izobraževanjain usposabljanja ter vseživljenjskoučenje.Oglasno sporočilo

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipomurska podjetja20. maja 2010 | Vestnik | 21Predstavitev družbeKIT Žižki, d. o. o.Začetki obratovalnice KIT segajo v leto 1990,ko je bila registrirana proizvodna dejavnost samostojnegapodjetnika Štefana Tibauta iz Žižkov –Kratica KIT pomeni Kovinski izdelki TibautOglejte si našo spletno stran:www.kit-zizki.com in nas obiščite vŽižkih 48 c. Pokličite nas, številka je02 5 737 137, ali pišite na e-naslov:kit@amis.net in info@kit-zizki.com.Po upokojitvi podjetnika je obratovalnicodeset let vodil Anton Cigan,v letu 2008 pa je bila ustanovljenadružba KIT Žižki proizvodnja kovinskeopreme, d. o. o.Ustanovitelja in direktorja družbeKIT ŽIŽKI, d. o. o., sta Anton Cigan inPeter Tibaut.Razvoju novih izdelkov posvečamoveliko pozornosti, saj naše proizvodeizboljšujemo in prilagajamo zahtevamtržišča.Smo zanesljiv in kakovosten proizvajaleckovinske opreme in si nenehnoprizadevamo ugoditi željam in potrebamkupcev.V zadovoljstvo nam je:- da je zelo veliko osnovnih šol v Slovenijiopremljenih z našimi garderobnimiomaricami,- da so se veliki trgovski centri odločiliza naše garderobne omare,- da smo priznane firme opremili znašimi skladišči,- da je veliko arhivov urejenih v našiharhivskih omarah in regalih,- da se mnogo gospodinj ponaša zozimnico na naših policah in- da je orodje v garažah in kleteh pospravljenona naših regalih.Proizvodnja kovinske opreme podjetjaKIT ŽIŽKI, d. o. o., zajema širokoponudbo izdelkov, kar kupcem omogočabogato izbiro pri opremljanjuzasebnih ali poslovnih prostorov.Naše poslovne uspehe delimo z našimizaposlenimi. Zavedamo se, da jeuspeh podjetja odvisen tudi od dobredelovne klime in od prizadevanja vsakegaposameznika in vseh skupaj zakakovostno delo.Uspehi so vidni, saj smo v letu 2006in 2007 na Mednarodnem obrtnemsejmu prejeli bronasta ceha za kakovostin tržno zanimivost naših izdelkov.Ta priznanja potrjujejo naše dobrodelo in so motivacija za še boljšedelo v prihodnje.Pridobili smo znak slovenske kakovostiSQ, pridobiti pa želimo tudi šedruge znake kakovosti.Naš proizvodni programSKLADIŠČNA OPREMA- gospodinjski regali (za shrambe,kleti, garaže),- skladiščni regali (za skladiščenjelahkih in težkih artiklov),- paletni regale za skladiščenje na paletah,- konzolni regali,- omare za shranjevanje orožja,- omare za škropiva oziroma kemikalije.ARHIVSKA OPREMA- arhivski regali,- arhivske omare.GARDEROBNA OPREMA- garderobne omare,- garderobne omarice za šole,- garderobne klopi,- garderobni obešalniki.TRGOVINSKA OPREMA- oprema vseh vrst trgovinskih regalov,- blagajniški pulti,- nakupovalne košare in vozički.Priporočamo se!Oglasno sporočiloNadzorni svet Nafte Lendava o poslovanjuPrve odločitvenadzornikov junijaPogovor s Štefanom PavlinjekomZ rastjo omogočamo nove kariereZakaj nenehno zaposlujemo mlade strokovnjakeSkupina podjetij ROTO tudi v kriznihčasih uspešno posluje. Kako vam touspeva?Razlogov je več, eden najpomembnejšihpa je prav gotovo naša nenehnaskrb za zaposlene, njihovo izobraževanjeter spodbujanje k ustvarjalnosti ininovativnosti. Že dvakrat smo bili izbranimed prvih deset slovenskih podjetij,ki največ vlagajo v izobraževanje zaposlenih.Že skoraj deset let deluje v podjetjuRoto akademija, v kateri priznanidomači in tuji predavatelji izobražujejozaposlene. V povprečju vsak teden razvijemodva nova izdelka. Zanje smo prejelištevilne mednarodne nagrade in priznanjaza inovacije. Zelo pomembno paje tudi dobro počutje zaposlenih in nagradaza najbolj urejeno delovno okoljena nacionalni ravni nam to potrjuje.Povprečna starost zaposlenih je 34 let.Je to prednost ali bi si želeli starejšikolektiv?Izkušnje so prav gotovo pomembne,prednost mladih pa je njihova zagnanost,visoka motivacija in svojevrsten izziv delativ mednarodnem podjetju, na globalnemtrgu. Ne spadamo med podjetja, kise otepajo in bojijo mladih, ravno nasprotno,saj nenehno štipendiramo študenterazličnih profilov. Mladi prinesejov podjetje najnovejše, aktualno znanje.Ker je mnogim zaposlitev pri nas njihovaprva služba, se še posebej potrudimo, daDO ZADOVOLJNIH ZAVAROVANCEV IN POSLOVNEGA USPEHAZavarovalnica Triglav, d. d., OE Murska Sobota, Lendavska 5, 9000 Murska SobotaZavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Murska Sobota je vpomurskem prostoru že 60 let. V tem obdobju smo se razvijali zroko v roki s pomurskim okoljem, s katerim živimo in za kateregadihamo. Posebno pozornost namenjamo kakovostnim in partnerskimodnosom z našimi strankami. Zavedamo se, da je naš uspehodvisen predvsem od zadovoljstva in zvestobe naših zavarovancev,ki jim je poleg kakovosti in cene storitve najdragocenejši čas.Zato smo jim z 28 poslovalnicami v vseh večjih pomurskih krajihin več kot 60 zastopniki skrajšali poti ter prihranili čas in skrbi. SSrediščem za stranke (na fotografiji desno) skrbimo za še hitrejše,lažje in prijetnejše poslovanje z nami.Kakovost naših storitev poleg potrditev pri vsakdanjem delu dokazujemotudi s certifikatom kakovosti ISO, ki smo ga kot prvaZAVAROVANJEZA MLADEDRUŽINE-10 %Poslovna zgradba skupine podjetij Roto v Murski Sobotijim zagotovimo čim boljše mentorje, kidodatno pospešijo razvoj njihovih karier.V preteklem letu smo zaposlili več kot30 strokovnjakov različnih tehničnih poklicevin trenutno skupina šteje nad 200ljudi, tudi iz tujine.Katere usmeritve so za vas najbolj perspektivne?Prav gotovo tehnološko zahtevni izdelki.Prvi na svetu smo izdelali plastičneposode za kontejnerski prevoznevarnih tekočin. Na čedalje večjo ekološkoozaveščenost med prebivalci smoodgovorili s sodobnimi, daljinsko krmiljenimičistilnimi napravami. Za NATOin naftne ploščadi smo edini na sveturazvili mobilne kontejnerske čistilne naprave.Le s takimi izdelki, ki imajo visokododano vrednost, lahko gradimo našnadaljnji razvoj, hkrati pa je to potrditev,da smo tudi Pomurci lahko med najboljšimina svetu.Oglasno sporočiloObmočna enota v Sloveniji prejeli že leta 1997. Ob tem smo prejemnikidveh priznanj: Na poti k učečemu se podjetju, ki ga podeljujeInštitut učečega se podjetja, in priznanja za Izobraževalnimanagement 2002 – TOP 10. V letu 2006 je Zavarovalnica Triglav,d. d., Območna enota Murska Sobota prejela od Inštituta USP Certifikatučečega se podjetja - USP S-10.ŠIROKA IN PESTRA PONUDBA ZAVAROVALNIH STORITEVSledimo sodobnim zavarovalnim trendom in razvoju zavarovalniškihstoritev, zato našo ponudbo vsako leto obogatimo z novimi atraktivnimizavarovanji. Zavarovancem ponujamo nova zavarovanja, insicer zavarovanje DOM ter investicijsko zavarovanje FLEKS. Pametnoje imeti dobro zavarovan avto: zavarovanje za mlade družine, zavarovanjeza varne voznike in zavarovanje za mlade voznike.ZAVAROVANJEZA VARNEVOZNIKE-10 %Najprej natančno seznanjanje z razmeramiin skrbno branje poslovnega poročilaNadzorni svet družbe Nafta Lendavav novi sestavi je včerajšnjo sejo začel zogledom proizvodnih procesov v največjihčerinski družbi Nafta Petrochem znamenom, tako predsednik Roman Ferenčak,da bolje spoznajo proizvodneprocese, saj bodo potem tudi lažje sprejemaliodločitve. Doslej niso sprejeli šenobenih sklepov in tudi včerajšnja sejaje bila namenjena le skrbnemu branjukonsolidiranega poslovnega poročila.»Gradivo je zelo dobro pripravljeno,«je tik pred sejo povedal prvi nadzornik,skupaj z razpravo pa bo tudipodlaga za sprejemanje odločitev nanaslednji seji, ki bo predvidoma junija.Potem bo tudi jasno, ali se bodo nadzornikiodločili za revizijo poslovanja.Z menjavo nadzornega sveta v družbi,v katerem so sedaj predstavniki države– ob Romanu Ferenčaku še DragoPetrović in Evgen Dervarič – ter JožefKopinja kot predstavnik zaposlenih,ter zaradi časa, ki ga sedaj potrebujeza natančno seznanitev s poslovanjemdružbe in razmerami, po mnenju predsednikaniso upočasnjeni postopki zanobeno načrtovano razvojno investicijov podjetju.Doslej so poslovno poročilo za laniobjavile štiri družbe v skupini NafteLendava. Nafta Geoterm je ustvarila2,8 milijona prihodkov in poslovanjekončala s čistim dobičkom v višini 50tisoč evrov, Nafta Informatika prikazuje325 prihodkov in skoraj 20 tisoč dobička,Nafta Inženiring 739 tisoč prihodkain 39 tisoč dobička ter Nafta Varovanje460 tisoč prihodka in izgubo v višini95 tisoč evrov. Odločilni vpliv na poslovanjedružbe Nafta Lendava v celotipa ima poslovanje dveh najmočnejšihdružb v skupini sedmih, in sicer NaftePetrochem in Nafte Strojna, katerih podatkiše niso objavljeni.Majda Horvat

22 | Vestnik | 20. maja 2010 pomurska podjetjawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siTeleing je inovativni ponudnik telekomunikacijskih storitevZa pretakanje informacij potrebne avtocesteSlovenija ni tako bogata država, da bi k hiši speljali optiko dveh operaterjevPodjetje Teleing iz Ljutomera letospraznuje petnajst let delovanja. Razvilose je v prepoznavnega in inovativnegaponudnika telekomunikacijskihstoritev na območju dvanajstih občinPomurja in Podravja ter v gospodarskodružbo z občutkom odgovornostido razvoja lokalnih skupnosti. Kajti sodobnetelekomunikacijske storitve sogonilo razvoja, poudarja direktor družbeJanez Smolkovič, dostopnost do sodobnihtehnologij pa je tudi eden odpomembnih temeljev za napredek posameznelokalne skupnosti.Vaše podjetje torej, rečeno v prispodobi,že petnajst let polaga tirnice zapretakanje informacij. Kako kot direktordružbe razmišljate o učinkih informacijsketehnologije na spreminjanjesveta, družbe in človeka v njem?Učinek informacijskih tehnologij jev razvojnem smislu res podoben pridobitviprve železniške povezave vSloveniji ali avtocestne povezave v Pomurju.Tudi mi gradimo neke vrstneavtocestne povezave do domov našihnaročnikov, po katerih potem dostopajodo svetovnega spleta informacij.Vse raziskave tudi kažejo, da se tam,kjer se vlaga v razvoj širokopasovne infrastrukture,posledično razvijajo tudidruge dejavnosti, kjer pa širokopasovnepovezave niso omogočene, je tudirazvoj upočasnjen in zaostanek večji.Politika Evropske unije in naše državeje usmerjena v spodbujanje gradnješirokopasovnih omrežij, v Lizbonskistrategiji pa je zapisano, da stagradnja in dostop do širokopasovnihstoritev eden od temeljev za prihodnjirazvoj Evrope.Tudi v Sloveniji je vse večja potrebapo dostopu do teh omrežij, obstaja patudi velika razlika med urbanim mestnimter ruralnim podeželskim okoljem.In prav zaradi tega smo poslovnopriložnost našli zase, torej da smo ses svojimi storitvami umestili v ruralnaokolja. Podjetje ima namreč sedežna Razkrižju, torej v majhni obmejniin demografsko ogroženi občini, zato3LAN, d. o. o.3LAN, d. o. o., je uveljavljen ponudnikkakovostnih računalniških in informacijskihstoritev in opreme v Pomurju in v čezmejniregiji Slovenija-Avstrija-Madžarska-HrvaškaKer smo izkušeni na področju računalniških in informacijskih tehnologij,uporabnikom naših storitev svetujemo pri načrtovanju, implementacijiin integraciji računalniških in informacijskih rešitev. Pomagamo jim izbratinajprimernejše tehnologije in zagotoviti nemoteno integracijo rešitevv obstoječ informacijski sistem.Servisiramo in vzdržujemo računalniške sisteme in opremoPodjetjem ponujamo rešitev zunanjega izvajanja, ne samo vzdrževanjastrojne opreme in računalniških sistemov, ampak predvsem partnerskiodnos s preventivo, rednimi obiski, pomočjo na daljavo, svetovanjem,izdelavo projektov na področju obnove in razvoja IT-infrastruktur s poudarkomna varnosti, zanesljivosti in kontinuiteti.Opravljamo garancijska in pogarancijska popravila računalnikov, računalniškeopreme, tiskalnikov in omrežnih naprav. Posegi vključujejovgradnjo novih delov, popravila in menjavo starih delov in opreme, popravilain nadgradnje operacijskih sistemov ter redno vzdrževanje.Zagotavljamo informacijsko varnostZa varno poslovanje podjetja potrebujejo varna okolja, ki so povezana zvarnimi računalniškimi in informacijskimi sistemi. Osnovna varnost natem področju ni dovolj, zato vam bodo naši strokovnjaki priporočili pristope,ki bodo zagotovili visoko varnost v vašem informacijskem okolju.Poskrbeli bomo, da bodo vaši podatki varni, oprema pa zaščitena predračunalniškimi virusi in vdori.Varujemo podatkeEna od najpomembnejših zahtev vseh uporabnikov je varnostno shranjevanjenajpomembnejših poslovnih podatkov in njihova obnova v primeruizgube. Organizacijam in posameznikom pomagamo pri načrtovanjuin uporabi učinkovite in zanesljive zaščite podatkov. Poskrbeli bomoza rešitve, ki bodo ustrezale vašim ciljem, zmanjšale nevarnost izgube inpovečale zanesljivost varovanja vaših podatkov, prav tako pa optimiziraliobnovo podatkov in delovanje sistema varovanja podatkov.Zakaj se boste odločili za sodelovanje s podjetjem 3LAN?Naša strokovnost pomeni, da smo lahko sodobnejši, učinkovitejši inboljši od naše konkurence, ker se nenehno učimo in pridobivamo novaznanja. Držati besedo je temelj naših odnosov z vsemi strankami in neprizadevamo si zgolj za hitro odzivanje na naglo spreminjajoče se okoliščinein potrebe naših strank, temveč da bi bili vedno korak pred njihovimipričakovanji in jim tako zagotavljali nove, kakovostne IT-storitve.3LAN, d. o. o.Lendavska 57 a9000 Murska Sobotatelefonska številka: 059 941 010elektronska pošta: info@3lan.sispletna stran: www.3lan.si»Zaposleni so pri nas tudi učenci podjetja, saj imamo veliko znanja in tudi sam se trudim, da ga prenašamo na sodelavce, kiso pozneje prišli v podjetje. Tako nam je vsem lažje. Naša temeljna usmeritev pa je seveda skrb za naročnike in uporabnikenaših storitev. Oni so tisti, zaradi katerih naše podjetje obstaja,« pravi direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič.dobro poznamo težave takšnih območij,odkrito rečeno pa smo se zanje odločilitudi zato, ker ni bilo veliko konkurence.Omrežja so za širjenje informacij danesenako pomembna kot nekoč tiskanjeknjig. Za branje knjig je bilotreba opismeniti ljudi, kaj pa za branjeinformacij, ki jih omogoča in prinašasodobna tehnologija? Imajo ljudjeza to dovolj znanja?Mladi so pri tem zelo spretni in sibrez spleta življenja sploh ne predstavljajo,starejše pa je nekoliko strah.Zato bi res kazalo razmisliti o tem,kako jih izobraziti, kajti ko enkrat začnouporabljati internet, hitro ugotovijonjegove prednosti in tudi postanejo redenuporabnik. Res gre za nove tehnologije,ki so v petnajstih letih doživeleizjemen napredek, vendar tudi starejšegeneracije začno raziskovati širjave, kopremagajo začetno negotovost.Splet je poln tudi takšnih ali drugačnihinformacij, zato je treba imeti donjih zdravo distanco. Osnova internetaje namreč v tem, da je vsem dana možnostobjavljanja informacij. Za tistimi,ki so napisane v časopisu ali knjigi,nekdo stoji, pri vsebinah, objavljenihna internetu, pa ni tako in zato tudi ninujno, da je to, kar piše, res tako. Pojavljajose tudi sporne in nedovoljenevsebine, vendar mi kot ponudnik storitevdostopa do interneta ne moremoomejevati.Pred kratkim je urad za nadzor prirejanjaiger na srečo izdajal odločbe oomejevanju dostopa do spletnih mest,vendar smo slovenski ponudniki zavzelistališče, da mi zagotavljamo infrastrukturo,torej avtocesto, po katerise lahko vozi, nekdo drug pa moraskrbeti, da se po njej vozi po predpisih.Mi dostopa do interneta ne moremoomejevati niti filtrirati, zagovarjamopa tudi nemoteno komunikacijopo elektronskih omrežjih, v katero nebi smeli posegati, kot je praksa na primerna Kitajskem. Enako je pri objavljanjuspornih vsebin. Kršitelje moraodkrivati pristojna institucija in jihtudi kaznovati.Omenili ste umeščenost podjetja vruralno okolje. Je oranje ledine naobmočjih belih lis družbi prineslopričakovano stabilnost in ustvarilorazmere za uspešno poslovanje vprihodnje?V petnajstih letih smo ustvarili temeljeza stabilnost podjetja, vendar jekonkurenca prisotna in je dobra tudiza nas. Sili nas, da smo boljši in da seše bolj odzivamo na potrebe uporabnikov,to pa je pozitivno tudi za razvoj.Vendar tam, kjer smo prisotni, nimamomonopolnega položaja. Priložnostsmo našli predvsem v omrežju kabelsketelevizije, ki smo ga dopolnili s širokopasovnimdostopom, to pa še nepomeni, da za nas ni več nevarnosti.Konkurenca z novo, na primer brezžičnotehnologijo se lahko pojavi čez noč,čeprav se zaenkrat s fiksno povezavoše ne more meriti.V zadnjih letih pa tudi intenzivnogradimo širokopasovna optičnaomrežja tam, kjer jih drugi ne. Slovenijani tako bogata država, da bi dohiše imeli speljano optiko dveh operaterjev.To bi bilo enako, kot da bi imelivzporedno dve avtocesti ali dva vodovoda.Prepričan sem tudi, da bo prišlov prihodnje med nami operaterjido dogovora o uporabi. Ni nujno, dabodo, čeravno smo mi zgradili optikona območju Križevec pri Ljutomeru,čez pet let tudi vsi naročniki naši. Samzagovarjam stališče, da je nesmiselnona enem območju graditi več optičnihpovezav, ob tem da so še vedno območjav Sloveniji, kjer teh povezav splohnimajo. To se je v velikih mestih na žalostže zgodilo, zdaj pa operaterji ugotavljajo,da imajo dvajset- ali tridesetodstotnozasedenost. Prepričan semtudi, da gre za temeljno in drago infrastrukturo,zato je tudi v interesu tistega,ki jo je zgradil, da je polno zasedena.V tej smeri je šla tudi letošnjasprememba zakona o elektronskih komunikacijah.Po petnajstih letih delovanja torejne moremo reči, da je Teleing že takomočno podjetje, da se mu ne more ničveč zgoditi. Tega ni mogoče zagotovitiv nobeni dejavnosti in tudi pri telekomunikacijskihstoritvah ne.Po podatkih o poslovanju ne bi moglireči, da ste družba, ki jo je kriza dotolkla.Bolj bi vas lahko uvrstili v takoimenovane lomilce krize.Rasli smo vseh petnajst let obstoja into načrtujemo tudi v prihodnje, vendarmoje vodilo ni samo ustvarjanje dobička,čeprav tudi ta mora biti za vlaganjev razvoj. Podjetje mora rasti tudi poštevilu zaposlenih in tako, da se delavciizobražujejo, da dosegajo lastne ciljein da jih delo v podjetju izpopolnjuje.Seveda je posledica tega tudi rast prihodkovin rast podjetja.Res pa je, da smo ponudnik storitevkončnim naročnikom in nismo v dobaviteljskihverigah, zato se nas kriza nidotaknila na enak način kot druga podjetja,čutimo pa jo. Storitve namreč ponujamona območjih, kjer je veliko ljudiostalo brez službe in težje plačujejo položnice.S tega vidika krizo čutimo tudimi in težave uporabnikov skušamo razumeti,novim razmeram pa se prilagajamotudi z našo ugodnejšo ponudbo.Koliko vas je torej zdaj zaposlenih?Dvaindvajset. Letos smo dva sodelavcazaposlili na novo za nedoločen čas,imamo pa tudi nekaj študentov. Večinazaposlenih je prvo zaposlitev dobilav našem podjetju, zato so z njim tudirasli, se v njem izpopolnjevali in dodatnoizobraževali. Dva sodelavca študirataob delu in jima plačujemo šolnino,eden pa je opravil šolo za mentorja,saj po pogodbi s srednješolskim centromna Ptuju in v Murski Soboti sprejemamona prakso dijake elektrotehnike,smer računalništvo ali elektronika,ter študente velenjske višje strokovnešole. S takim sodelovanjem tudi želimopridobiti morebitne bodoče mladesodelavce.Majda HorvatVESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju,bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.www.pomurje.si

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sipomurska podjetjaObiskali smo podjetje Bisol v Latkovi vasi pri Preboldu20. maja 2010 | Vestnik | 23Sončne elektrarne iz Murske SoboteVisokotehnološko podjetje, ki naj bi do leta 2015 zaposlilo 750 ljudi v pomurski regiji – »Naše plače niso minimalne in delavci ostajajo«Pred kratkim je v Pomurju odjeknilanovica, da se je našlo podjetje, kije v severni obrtno-industrijski coni(SOIC) v Murski Soboti kupilo 5,1 hektarjazemljišč. Kot se je izkazalo, greza v teh krajih relativno neznano podjetjeBisol iz Latkove vasi pri Preboldu,ter da gre za, kot naj bi si zmerajprizadevali, proizvodnjo z visoko dodanovrednostjo. Na tiskovni konferenciob podpisu pogodbe o nakupuzemljišč so bile optimistične tudi napovedigeneralnega direktorja in soustanoviteljadružbe dr. Uroša Merca,po katerih naj bi že do konca letošnjegaleta v SOIC-u zgradili prvi proizvodniobjekt in zaposlili do 40 ljudi, doleta 2015 pa naj bi v vseh zgrajenihobjektih, ki bodo predstavljali razvojnosredišče Bisola, delo dobilo 750 ljudi,skupna vrednost investicij v temobdobju pa naj bi znašala kar 130 milijonovevrov. Podjetje, ki naj bi torejv prihodnjih letih postalo pomembendelodajalec v naši regiji, smo obiskalitudi mi.V podjetju proizvajajo fotonapetostnemodule, ki so osnovne komponentesončnih elektrarn. Sestavnedele modulov – sončne celice kupujejood dobaviteljev iz Nemčije, Belgijein Tajvana, v proizvodnji pa jih natosestavijo v fotonapetostne module.Del proizvodnje poteka avtomatsko(sortiranje, spajkanje, sestavljanjematrik itd.) z najsodobnejšimi ameriškimiin japonskimi stroji, vmesnestopnje med vsemi potrebnimi korakipa delavci opravijo ročno. »PrecejV podjetjuproizvajajofotonapetostnemodule, kiso osnovnekomponentesončnih elektrarnFotografija Timotej Milanovzmotno je mišljenje, da gre pri temzgolj za enostavno sestavljanje sončnihcelic. Gre za zapleten proces, pričemer je proizvodnja plod domačegaznanja, kjer ni uvoženih patentov aliuvoženih strokovnjakov,« pravi KatjaGoršek, vodja odnosov z javnostjov podjetju. Proizvodni proces sta sipred štirimi leti zamislila Uroš Mercin Marko Poličnik, danes tehnični direktorv podjetju. Na začetku je bilole okoli deset zaposlenih, danes pa jihje že 150. Cena enega modula je okoli500 oz. 600 evrov, odvisno tudi od dogovoraoz. količine kupljenih modulov.Največ modulov prodajo v Belgijo,Nemčijo, Italijo in Francijo, nasploh vtujino prodajo okoli 85 odstotkov proizvodnje.Letna kapaciteta proizvodnjeje 60 megavatov (za primerjavo– sončne elektrarne, ki so nameščenena družinske hiše, imajo zmogljivostokoli sedem kilovatov), do leta 2015,ko naj bi se končala investicija v soboškiobrat, pa računajo na zmogljivost850 megavatov. Z naročili nimajotežav, saj bodo po besedah Gorškovekmalu »razprodani« do konca leta.Tudi po selitvi v Mursko Soboto bosedež uprave in del proizvodnje ostalv Latkovi vasi pri Preboldu.Ker gre za proizvodnjo »high-tech«,ki je v regiji ni na pretek, se normalnopostavlja vprašanje, ali bodo tukaj resnašli kader, ki ga potrebujejo. »Verjamemo,da bomo kader našli, saj smotudi delavce, ki so zaposleni v Latkovivasi, sami usposobili. Nihče še ni delalv tej panogi, saj podjetja, kot je naše,ni v Sloveniji,« je prepričana Gorškova.Delovna mesta naj bi se obetalatudi za kadre z visoko izobrazbo.V trenutnem proizvodnem obratu jerazmerje med delavci in drugimi (projektanti,monterji, inženirji, vodstvo)približno 2 : 1. Podjetje ima poleg sedežav Latkovi vasi tudi predstavništviv Belgiji in Franciji, v kratkem času panameravajo odpreti še predstavništviv Italiji in Nemčiji.»Naše plače niso minimalne in delavciostajajo pri nas,« odgovarja Gorškovana pripombo o nekaterih že izvedenihinvesticijah v regiji, ki nisozadostile pričakovanjem glede plač,pri čemer o konkretnih številkah negovori. V lanskem letu je imelo podjetje27 milijonov evrov prometa odprodaje, leto pred tem 20 milijonov,še leto pred tem pa deset milijonov.Tudi letos upajo, da bodo prihodki odprodaje narasli, in to do 40 oz. 50 milijonovevrov. Po dostopnih podatkihje imelo podjetje v letu 2008 za 20,5milijona evrov prihodkov od prodajein 616 tisoč evrov dobička. Cena delovza sončne elektrarne, kjer so najpomembnejširavno fotonapetostnimoduli, vsako leto pade za sedem dodevet odstotkov. »To pripomore tudik manjšim številkam, vendar je zniževanjecen solarne opreme tudi našnajvečji cilj,« pravi Gorškova. Gledeširitve v Mursko Soboto so v podjetjunekoliko vznemirjeni, vendar tudiprepričani, da bodo našli primerneljudi in izvedli načrtovano širitev.Timotej MilanovN A F T AstrojnaS tradicijo v prihodnostproizvodnja – montaža – servisi naprav za energetiko, kemijo in strojegradnjoNafta Strojna je sodobno podjetjeza proizvodnjo, montažo in servisspecializirane opreme in naprav zaprocesno industrijo.Stremi k zagotavljanju najvišjihstandardov kakovosti, ustvarjanjuoptimalnih delovnih razmer inzmanjševanju negativnih vplivovna okolje.Ponudba omogoča širok naborproduktov in storitev. Uporabnikom natržišču naftnih in kemijskih dejavnostiz našimi izdelki ponujajo le najboljše.Popolnost od rešitve do izvedbe.www.nafta-strojna.siMlinska ulica 5, 9220 Lendava

24 | Vestnik | 20. maja 2010 pomurska podjetjawww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siKakšni so pravi razlogi spora med Pomursko turistično zvezo in LTO PrlekijaNikoli več s PTZ?!Vršič in/ali Jaklin, dva najmočnejša akterja v turistični promociji Pomurja,sta ponovno po nepotrebnem in iz osebnih vzrokov razplamtela spor med Prekmurci in PrlekiZakaj prvi mož LTO Prlekija izjavlja,da ne bo nikoli več sodeloval s Pomurskoturistično zvezo? So res krivenepravilnosti, povezane z izvajanjemprojekta Odkrijte Pomurje, predvsemslabo pripravljen turistični zemljevid,kot trdi Andrej Vršič, ali pa grezgolj za povolilne zamere in aktivnostičloveka, ki je hotel spodnestivodilno mesto dosedanjemu in prihodnjemuprvemu možu Pomursketuristične zveze – kakor trdi DamijanJaklin. Kakorkoli: iz osebnih zamer jeponovno umetno ustvarjeno napetoozračje med Prleki in Prekmurci, čepravdruštva in ljudje med sabo sodelujejokot še nikoli prej.Pa vendar to ni edini spor, ki spremljaPTZ – čim prej bodo morali rešitivprašanje pristojnosti in se dogovoritio sodelovanju v kraju MoravskeToplice, kamor so pred kratkim preselilisedež PTZ-ja in nove agencijePomurje turizem, kjer pa je tamkajšnjaobčina ves razvoj turizma gradilas pomočjo TIC-a Moravske Toplicein blagovne znamke Oaza zdravjaPomurje.»LTO Prlekija sodeluje z vsemiakterji v turizmu ne glede na meje.Tako smo lani kot partner sodelovalitudi v projektu Odkrijmo Pomurje,bil sem v marketinškem svetu, kije vodil vso zadevo. Potem sem pisnoizstopil iz tega sveta, saj projekt nibil tako izveden, kot je bilo dogovorjeno,kataloga sploh ni bilo. Štiri tisočevrov smo vložili, dva smo dobilinazaj. Izstopili smo iz projekta, takoda ne vem, kaj se je naprej dogajalos tem projektom. Zemljevid Pomurja,ki je bil v tem okviru izdan šelefebruarja in smo ga nesli s sabo v Srbijo,sploh ni reprezentativen. Splohne veš, za kaj gre, informacije nisotočne. In zato tega zemljevida mi nedelimo v naših TIC-ih, saj izbiramo,katere informacije, prospekte in zemljevidebomo v našem TIC-u delilituristom,« je ogorčen Andrej Vršič,direktor LTO-ja Prlekija. Dodajasicer, da sta predstavitveni film indžambo plakat dobra, toda ker so biligrdo izigrani in ni bilo narejeno tisto,za kar so se dogovorili, ne nameravajoveč sodelovati s PTZ-jem.Damjan Jaklin, predsednik Pomursketuristične zveze (je največjain najmočnejša regijska organizacija,saj združuje 66 turističnih društev,27 občin, šest turističnih podjetij,sedem klubov ter tri agencije inzbornice), pa je prepričan, da so Vršičevirazlogi za spor povsem osebnenarave. Ker je bil član marketinškegasveta, je imel dovolj možnosti,da bi vplival na vsebino zemljevida včasu njegovega nastajanja, saj je bilapredstavljena na kar štirih sestankih,na katerih je bil tudi Vršič, in bi jolahko dopolnil. »Bolj gre za povolilneaktivnosti. Vršič in LTO sta podpiralamojega protikandidata Saša Frasain so začeli predvolilne aktivnosti želeto dni pred volitvami. Toda zdaj je,kar je, PTZ je edina tovrstna regijskaorganizacija, obetajo se nam številnirazpisi, na katerih ima prav PTZnajveč možnosti, da uspe. Delujemona osnovi partnerstva, tudi LTO imasvoje upravne odbore, zato bodo moralisvojim članom položiti račune,zakaj nočejo sodelovati s PTZ-jem inse skupaj prijaviti na razpise, kajti miizpolnjujemo za prijavo na razpisevse pogoje. Zdaj pa mene prleški županisprašujejo, zakaj njihove LTO nizraven,« je povedal Damijan Jaklin, kije prepričan, da bodo vse te organizacijemorale prenehati propagiratisame sebe in začeti skrbeti za povečanještevila gostov v pokrajini.Bernarda B. PečekPredsednikPomursketuristične zvezeDamijan Jaklin:»LTO bi radaizkoristila PTZzgolj za črpanjefinančnihsredstev!«Andrej Vršič,LTO Prlekija:»S Pomurskoturistično zvezosploh ne bom večsodeloval …«Fotografiji Bernarda B. PečekV soboto bo v Ljubljani dišalopo PrekmurjuMlinopek, d. d.Industrijska ulica 119000 Murska Sobota28 zlatih priznanjGospodarske zborniceSlovenije v zadnjih 10 letihFotografija Jože GaborV soboto, 22. maja, med 8. in 14. urobo na Pogačarjevem trgu (glavni ljubljanskitržnici) petič etnološko-kulinaričnaprireditev Diši po Prekmurju,ki jo organizira Društvo za promocijoin zaščito prekmurskih dobrot.Kmetje iz prekmurskih domačij,vinogradniki in drugi bodo na stojnicahpripravili kakovosten izbor regionalnihgastronomskih specialitet,vin, tradicionalnih ljudskih izdelkovin turistično ponudbo. Obiskovalcemprireditve bodo ponujali tudi tradicionalneprekmurske izdelke, kot so prekmurskagibanica, prekmurska šunka,bučno olje, prekmurski bograč in podobno.Za zabavno-glasbeni del bodoposkrbeli prekmurski glasbeniki, ki sejim bodo pridružili folkloristi in pozvačin.Pripravili bodo tudi tekmovanjev kuhanju prekmurskega bograča,na katerem se bodo pomerile ekipeznanih Prekmurk in Prekmurcev.J. G.Podjetje Mlinopek se z vrhunskokakovostjo izdelkov vse bolj potrjujev slovenskem, še posebno pa vpomurskem okolju.Z lastnim znanjem in naprednotehnologijo želimo negovatitradicionalne postopke in okuse,skladno z željami potrošnikov parazvijati nove izdelke.V proizvodnji uporabljamo večinomoke iz kakovostne domačepomurske pšenice, kar se kaže vkakovosti izdelkov, predvsem pa pripohvalah kupcev.- 154 zaposlenih- približno 50 vrst kruhavrtanik, kruh iz kmečke peči, kruhmoje babice, koruzni kruh- približno 80 vrst pekovskega pecivamala žemlja, pereci, ocvirkovepogače, lepinje- približno 50 vrst slaščic- pečemo tudi torte velikankeprekmurska gibanica, domači retaši,potice ter torte različnih oblik inokusov- najsodobnejši mlin v Sloveniji- večina pšenice in rži od pomurskihkmetovostra moka, gladka moka, rženamoka- kašarna za pridobivanje ajdove inprosene kašeS pekovskimi in slaščičarskimi izdelkioskrbujemo celotno Pomurje (večjetrgovske verige, šole, vrtci, bolnica,domovi za ostarele), z mlevskimiizdelki pa celotno Slovenijo (pekarne,slaščičarne, trgovske verige).Snemali bodo Bele tulpikeŠampion za šardone breg iz kleti MarofPo skoraj desetih letih prizadevanjbodo letos začeli snemati film po literarnipredlogi Ferda Godine Bele tulpike.Informacijo so prvič objavili naletošnjem pohodu po poteh Ferda Godine,ki ga njegova družina v sodelovanjuz domačim kulturnim društvomv spomin na priljubljenega prekmurskegapisatelja vsako leto pripravi odnjegove smrti dalje leta 1994 na DolnjiBistrici. Čeprav pohodnikom vreme letos,na majsko soboto, ki je sovpadala zZofkinim dnevom, ni bilo naklonjeno,je pomladno sonce nadomestila novicao začetku snemanja filma. HčerkaTončka Godina se je novice razveselilav družbi režiserja Bojana Laboviča inglavnega igralca Iztoka Bevka.Na enem od največjih vinskih ocenjevanj,Decanter World WineAwards, v Londonu so se slovenskavina odlično odrezala, saj so prejela119 medalj in priporočil. Najuspešnejšaje bila klet Marof iz SkupinePanvita, ki je ob šampionskem naslovuosvojila še dve bronasti in šestsrebrnih medalj.S šampionskim naslovom se ponašašardone breg, letnik 2008, ob Marofovikleti pa je šampiona prejel šelaški rizling ledeno vino 2008 vinogradništvaBračko, ki prav tako prihajaz vzhodnega konca Slovenije.Z zlato medaljo z letošnjega londonskegaocenjevanja se ponašajotudi Vina Steyer z vinom vaneja2003, iz te kleti pa je priporočentudi renski rizling 2008. Srebrnamedalja je pripadla tramincu 2008iz kleti Kapela vinogradništvo in vinarstvo,Radgonske gorice so prejeleza svoja vina tri priporočila, tigrovovino 2009 pa je bilo nagrajeno z bronastomedaljo.L. K.

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.si20. maja 2010 | Vestnik | 25Jaz pa pravimV živo drugačekot potelevizijiTrije petošolci OŠ Beltinci na snemanju nemškegaotroškega kviza 1, 2 oder 3Le kdo ne pozna otroškega kviza 1, 2oder 3, kjer otroci pravilen odgovorizberejo s skakanjem na polje. Gledalismo ga že nekoč, snemajo pa ga še danes,s tem da tretja ekipa vedno prihajaiz nenemško govoreče države. Da jeto lepa priložnost, kjer otroci preizkusijoznanje in še bolj za nove dogodivščine,je uvidela tudi učiteljica LidijaPelcl in prijavila svojo ekipo. Kmaluso Polona, Timi in Blaž, učenci OŠ Beltinci,poleteli proti Münchnu na snemanjeoddaje. Dobili so tudi svojegavodnika, ki jim je razkazal mesto instudio. Pripovedovali so nam, kako sodoživeli snemanje in potovanje.Kje ste se tako dobro naučili nemščino?Polona: »Moj dedi in babica sta vNemčiji delala in sta me naučila. Tudioče zna dobro nemško, pa tudi v šolisem se naučila.«Timi: »Moja teta in stric živita vNemčiji in dvakrat na leto prideta domov,takrat se pogovarjamo v nemščini.V šoli pa se naučim še več.«Blaž: »Moj oče dela v Nemčiji, patudi moj dedek in babica sta bila tam,zdaj pa je samo še babica. Večkrat sepogovarjamo po nemško. Vsako letogrem k babici na obisk.«Koliko televizija pomaga pri učenjutujega jezika?Timi: »Jaz sem se največ naučil obgledanju risank in drugih oddaj po televiziji.«Glasbena šola MS, Plesna šola ZEKO, Radio Murski val, Studio Venus in Saubermacher – KomunalaVrtec Murska Sobota, Vrtec Lavra, OŠ Bakovci, OŠ I, OŠ II, OŠ III, OŠ IV,Program bodo sooblikovali:vabi vse družine, v soboto, 22. maja 2010,med 11.00 in 17.00 naDRUŽINSKI PIKNIKV SOBOŠKEM PARKU!PROGRAM BOSTA POVEZOVALAIN VAS ZABAVALA: PRIMOŽ IN MIRANBIBA BUBA BAJA - Murski val v živoUSTVARJALNE DELAVNICEZABAVNE IGRE ZA VSO DRUŽINOPRIJAZNE MASKOTENAPIHLJIVA IGRALA ZA SKAKANJEPREDSTAVITEV MODELARJEV INTABORNIKOVZASTONJ SLADOLED IN VELIKOMAJHNIH PRESENEČENJNASTOP DAMJANE GOLAVŠEKPetošolci Blaž Kous, Polona Kovačič in Timi Žerdin iz OŠ Beltinci so sodelovali na snemanju kviza 1, 2 oder 3, ki bo sporedu22. maja na ZDF, KIKA in ORF.Blaž in Polona (se strinjata): »Vserazumemo.«In gotovo vas je učiteljica zaradi znanjaizbrala za kviz.Polona: »Ko je učiteljica vprašala,ali bi šli, je bila odločitev težka. Že naletališču pa je bilo vse dobro in sembila presenečena, kako vse poteka.Danes mi ni žal, da sem šla. To je biladobra odločitev.«Timi: »To, da smo šli z letalom, jebilo najboljše.«Blaž: »Nenavadno je bilo na letalu,prostor in kako skupaj smo sedeli. Kosmo se dvigali, je bilo noro, ko smobili v zraku in smo leteli pa super.«Timi: »Pa tako lepo so se videlioblaki.«Polona. »No, vseeno je bil najlepšidel snemanje oddaje.«Blaž in Timi prikimata.No, in kako je bilo na snemanju oddaje?Polona: »Jaz sem v začetku mislila,da bo šlo kaj narobe, in sem imela velikotremo. Ko se je začelo, pa sem videla,da ni tako strašno, in mi je čas šeprehitro minil.«Timi: »V začetku sem imel malo treme,v oddaji pa je bilo zelo sproščeno.«Blaž: »Ko smo se srečali z voditeljemte oddaje, je napetost takoj popustila.«Nekega dne sem šel mimo jezera, kjerje raslo veliko marjetic. A le ena je vedela,kako je bilo prej okolje čisto,zdaj pa je tako umazano. Mene je zanimalo,kako je bilo takrat, in sem joprosil, naj mi pove. Začela je pripovedovati.Pred mnogimi leti so vodebile bistre in zelo čiste. Ampak takratše niso škropili.Ribe so zadovoljno plavale v vsehpotokih in vodah. Vprašal sem: Kaj paribe, so zdaj zadovoljne z vodami? Nekatereda, druge ne, saj nekateri ljudjepomagajo ribam tako, da jih lovijoVeselicaGotovo ste oddajo prej gledali poteleviziji, je drugače kot na snemanju?Polona: »Povsem drugače je, če gledašpo televiziji. Bolj je vse veliko.«Blaž: »Toliko luči je na stenah in nastropu, to se po televiziji sploh ne vidi.Spoznali smo tudi nove prijatelje.«Timi: »Največ smo se družili z Nemciin z njimi smo še zdaj v stiku.«Polona: »Skupaj smo igrali tudi biljard.«Blaž: »Pa sva s Timijem izgubila.«Timi: »Pa toliko lepih daril smo dobili:majice, copate … «Kakšne teme pa so bile na kvizu?Vsi: »Celina Afrika in Svetovno prvenstvov nogometu.«Timi: »Malo pred oddajo so nampovedali.«Blaž: »Ampak ta tema o nogometunam kar dobro gre.«Blaž: »Škoda, da smo na kvizu pristalina tretjem mestu.«Timi: »Pa najbolj pomembno je, dasmo sodelovali in da smo to doživeli.«A. Nana Rituper RodežMarjetica mi je pripovedovalav mreže in odnesejo v druge, čistejševode. Včasih pa smo ribe in tudi jazživeli v čistejšem okolju. Ni bilo nitikapljice nevarne vode ali škropiva.Trave so bile zavetišče pred nevihtami.Največjo družbo pa so nam delalečebele in bilo jih je več kot vseh travnihbilk. Zdaj pa umirajo od škropiv inrazličnih strupov. In to se mora spremeniti!»Dobra zgodba je bila, marjetica!«smo rekli vsi v en glas. Pozno je že,domov moramo.Jan Lukač, 4. a-razred, OŠ BakovciPortretFotografija Lidija PelclZa podroben program poišči letak!Vzemite odeje in napolnite košare za piknik termedijski pokrovitelji:preživite nepozaben družinski dan v soboškem parku!Kokoši veselico imajo,rajajo in pojejo, a kolisice pridejo, vse zbežijo.Lisice veselico imajo, repajoin rajajo, a ko lovci pridejo,vse zbežijo in se razpustijo.Lovci veselico imajo, streljajo inz vaškimi dekleti plešejo, a kosmrt pride, vse premine.Marko cel čas za računalnikom sedi,drugih stvari sploh mar mu ni.Za šolo se premalo uči,a to ga sploh nič ne skrbi.Ko pa kakšen cvek dobi,mama nastopi – računalnika ni.Danes ga v šolo ni,ker se doma uči.JašaTjaša Plej,6. a, OŠ Bogojina

26 | Vestnik | 20. maja 2010 turistični vodnikwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siturističneprireditveBeltinci – V četrtek, 20. maja, ob 18.uri bo v prostorih beltinskega gradurazstava starodobnih koles na temoKolo v službi človeka nekoč. Obotvoritvi razstave bodo člani Društvastarodobnikov, ljubiteljev starihkoles Dimek Beltinci predstavilipublikacijo Naših deset let.Gornja Radgona – V petek, 21. maja,ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudskouniverzo Kmečka tržnica.Ptuj – Od petka, 21. maja, do ponedeljka,24. maja, bo v Minoritskemsamostanu 21. državna razstava Dobroteslovenskih kmetij. Otvoritevosrednjega festivala kulinaričnihdobrot slovenskega podeželja bo vpetek ob 10. uri na dvorišču Minoritskegasamostana. Tokrat bododali na razstavi poseben poudarekPomurju, kmetije iz Slovenije in zamejstvapa so prijavile za ocenjevanje1178 izdelkov.Gornja Radgona – V petek, 21. maja,ob 19. uri bo na osnovni šoli Medobmočnarevija odraslih folklornihskupin.Ljubljana – V soboto, 22. maja, med8. in 14. uro bo na Pogačarjevem trgu(glavni ljubljanski tržnici) tradicionalnaetnološko-kulinarična prireditevDiši po Prekmurju. Kmetje sprekmurskih domačij, vinogradnikiin drugi bodo na stojnicah tudi letospripravili kakovosten izbor regionalnihgastronomskih specialitet,vin, tradicionalnih ljudskih izdelkovin turistično ponudbo. Ob prekmurskiglasbi in nastopih folkloristov sebodo ekipe pomerile v kuhanju prekmurskegabograča.Ljutomer – V soboto, 22. maja, od8. do 12. ure bo na Glavnem trguTuristična tržnica, ki jo organiziraLTO Prlekija Ljutomer. Med ponudbobodo tudi izdelki ljudske obrti indomače dobrote.Beltinci – V soboto, 22. maja, ob10.08 se bo začel v parku pred gradomosmi Relly starodobnih kolesin starih koles z motorjem, ki ga organiziraDruštvo starodobnikov, ljubiteljevstarih koles Dimek Beltinci.Potekal bo na relaciji Beltinci–Odranci–VelikaPolana–Gomilice–Lipa–Beltinci. Med vožnjo bo več postankov,med drugim tudi v Veliki Polani,kjer bo družabni program. Zaključekbo v beltinskem parku s kulturnimprogramom in druženjem.Črešnjevci – V soboto, 22. maja, ob12. uri se bo začelo praznovanje 100let Tamburaške skupine Črešnjevci.Prireditev bodo pripravili na prostorupri Dajnkovi domačiji, pripravljapa jo KD Petra Dajnka Črešnjevci.Ob 12. in 15. uri bo ogled domačijePetra Dajnka in priložnostne razstavev Vili Hold. Ob 13. uri bo kulturniprogram, osrednja slovesnost pa boob 16. uri.Razkrižje – V nedeljo, 23. maja, ob13.30 se bo začel pri domu kultureosemnajsti pohod Živimo zdravo.Selo – Znova so odprli poslovalnicoTIC-a Moravske Toplice v neposrednibližini romanske rotunde. Odprtaje vsak dan med 9. in 17. uro, obponedeljkih je zaprta.Lendava – V avli gledališke in koncertnedvorane so odprli razstavočlanov Fotokluba Čakovec z naslovomMeđimurski vidici. Organizatorje Hrvaško kulturno društvo Pomurje.Moravske Toplice – Pomurska turističnazveza je odprla v Kranjčevi ul.12 (pri hotelih Term 3000) Pomurskituristično-informacijski center,v katerem ponujajo turistični servisturistom in drugim obiskovalcemnaše pokrajine. V njem je tudisedež Turistične agencije Pomurjeturizem. Odprt je vse dni v tednu od9. do 18. ure.Angleži in Slovenci skupaj za zdravje in boljše počutjeOdprli Center Living HarmonyOb stavbi za delavnice še zgradba s 24 posteljamiOb otvoritvi Centra Living Harmonyv Gaberju so v lendavski gledališki inkoncertni dvorani pripravili tudi otvoritvenigala koncert. Najprej so obiskovalcilahko izkusili Living Harmony obzvokih gongov, iz katerih sta jih izvabljalamojster gonga Don Conreaux terzvočna terapevtka in umetnica MojcaMalek. Sledil je nastop koncertne pianistkeMargaret Fingerhut ter violinistkein zdravilke Katalin Kertesz. Pela jeučiteljica Kundalini Yoge Carolyn Cowan,ki pomaga ljudem pri doseganjunjihovih življenjskih ciljev z glasbo inpetjem manter. Na harmoniko je igraldijak Boris Šemen, ob spremljavi ljudskihglasbenikov pa je zaplesala Folklornaskupina Kulturnega društva MiškaKranjca iz Velike Polane.V Centru Living Harmony v Gaberjuso potekale tudi različne delavnice.Center bo tudi v prihodnje gostilinštruktorje in vodje delavnic iz Slovenijein tujine. Sandra Habjanič, kije sodelovala pri organizaciji delavnicin koncerta, je povedala, da je lastnikzgradbe Leslie Morgan iz Anglije, društvoLiving Harmony v Angliji pa voditaViviane Fingerhut in Val Bullen, ki statudi vodili aktivnosti pri organizacijiotvoritve v Gaberju. Ideja centra je, dabi pomagali ljudem, da se osvobodijosvojih notranjih blokad, bolezni, spons pomočjo povezave z naravo in okolja,v katerem živimo, s spoštovanjemvsega tega: »Viviane in Val sta mojstricirazličnih metod in orodij alternativnihholističnih pristopov, od kineziologijedo zdravljenja z zvokom. Tokrat sta vPrekmurje pripeljali sedem mojstrovOdkrili maketokolesa iz leta 1861Društvo starodobnikov, ljubiteljevstarih koles Dimek Beltinci, jepripravilo v soboto v parku predbeltinskim gradom odkritje maketekolesa iz leta 1861. Postavitev kolesapomeni uvod v majske kolesarskeprireditve društva. Ob tem sopripravili kulturni program, ob gostihiz Slovenije pa so se odkritja maketeudeležili tudi gostje iz sorodnegadruštva iz Koprivnice na Hrvaškem,ljubitelji stare tehnike iz Avstrije inDimkovi svojci. J. Ž.Na otvoritvenemkoncertu stanastopila tudimojster gongaDon Conreauxter zvočnaterapevtka inumetnica MojcaMalek.Fotografija Jože Gaborin tudi pri gradnji centra so sodelovalimojstri različnih alternativnih znanosti,med njimi tudi za feng šuj.Center Living Harmony v Gaberju jev dveh stavbah, za njima pa je lepo urejenonaravno okolje. V prvi stavbi soprostori za delavnice in predstavitve. Vnjej so tudi pisarna, meditacijska soba,soba za zdravljenje in različne terapijeter seminarska soba in jedilnica, v kateriponujajo vegetarijansko hrano.Sosednja zgradba je nastanitvena s 24posteljami v dvo- in triposteljnih sobah.Na podstrešju pa je prostor za meditacijoin prenočevanje tistih, ki želijo prespativ spalnih vrečah ali na napihnjenihblazinah.«Sandra pravi, da na delavnicah inpredavanjih pričakujejo občinstvo izpomurske regije in drugih območij Slovenije,je pa tudi precejšnje zanimanjemed tujci: »Ta konec tedna so bili tukajgostje iz Francije, Anglije, Združenih državAmerike, Madžarske in od drugod,ki so se zelo dobro počutili in pravijo,da bi z veseljem zopet prišli. Prijetno panas je presenetil tudi dober odziv obiskovalcevv lendavski gledališki in koncertnidvorani. Tudi učiteljica KundaliniYoge Carolin Cowan je povedala, da boz veseljem sodelovala na kakšni delavniciv prihodnje. Mislim, da je veliko ljuditudi v tem okolju, ki se zavedajo koristitakih aktivnosti za zdravje.Društvo Living Harmony povezujeljudi z vsega sveta, ki jih pri tem ne zanimadenar, ampak to delajo zato, da bipomagali drugim ljudem. Tudi lastnikzgradbe je mecen, ki se trudi pomagatiljudem. Pa tudi v domačem okoljusmo pri tem naleteli na precej ljudi, kiso sodelovali pri organizaciji in urejanjustvari, med njimi bi še posebej želelaomeniti Vesno Žalik in Lidijo Šemen.«Jože GaborMeđimurski vidici v LendaviV preddverju lendavske gledališke in koncertne dvoraneje Hrvaško kulturno društvo Pomurje pripravilo razstavofotografij članov Fotokluba Čakovec iz Hrvaške z naslovomMeđimurski vidici. V čakovski fotoklub je vključenihštirideset članov iz Medžimurja, na razstavi pa se s svojimifotografijami predstavlja deset najaktivnejših. Razstava jebila na ogled že v Čakovcu in Zagrebu, vključuje pa zelorazlične motive, od portretov do pejsažev. Fotoklub izČakovca dobro sodeluje tudi s Foto-video klubom Lendava inFotoklubom Murska Sobota. Letos so skupaj s slovenskimiin madžarskimi fotografi že organizirali srečanji ter dvaizleta po Sloveniji in Hrvaški. Na teh srečanjih je nastalo žeprecej fotografij, katere bodo potem, ko bodo obiskali šemadžarsko Nagykanizso in okolico, predstavili na skupnirazstavi. Fotografije štirih fotoklubov iz treh držav bodorazstavili najprej v Čakovcu, potem pa še v Lendavi, MurskiSoboti in Nagykanizsi. J. G.Fotografija Jože GaborFotografija Jože Žerdin

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sirazvedrilo20. maja 2010 | Vestnik | 27zvezde napovedujejoNagrade zaizžrebane reševalce1. nagrada: knjiga Lahko jem,mag. Branislava Belović2.–8. nagrada: majicaPravilno rešitev - označena polja -napišite in pošljite na dopisnicah nauredništvo Vestnika, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, dopetka, 28. maja 2010.Rešitev:Ime in priimek, naslov:Rešitve iz 18. številke Vestnika: ČEVLJAR, GEZA KISILAK1. nagrada – kuharska knjiga Lahko jem: Barbara Makovec, Ul. Št. Kovača 58, Turnišče.2.–8. nagrada majica: Angela Smolko, Ormoška c. 15, Ljutomer; Josip Kranjec, Tešanovci106, Moravske Toplice; Marta Škerlak, Ul. St. Rozmana 12, M. Sobota; Terezija Flisar, Ul. St.Rozmana 8, M. Sobota; Zlatko Vertič, Grad 172 f, Grad; Benica Bogdanovič, Ul. bratov Učakar126, Ljubljana; Lara Tkalec, Jugovo 35, Beltinci; Marija Lebar, Lipovci 59, BeltinciIzžrebanci boste prejeli nagrade po pošti.sudokuVsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od 1 do 9.OVENONA: Nekdo vam bo presneto nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali.Končno je prišel tudi vaš srečni teden, zato ga kar se da izkoristite – seveda zosebo, ki vam je v zadnjem času še posebno prirasla k srcu.ON: Ne glejte tako strmo v prihodnost, več truda posvetite vaši sedanjosti, kisploh ni cvetoča. Poslovni sestanek vam bo sicer prinesel nekatere namige inpoti, za kaj več pa se boste morali še presneto potruditi.BIKONA: Sprejeli boste skupno odločitev s svojim partnerjem in mu s tem dali vedeti,da upoštevate njegovo mnenje tudi kje drugje in ne samo v ljubezni. Tobo vsekakor odlično vplivalo na vajino razmerje.ON: Bilo bi dobro, če bi se posvetili tudi denarnim zadevam, saj se vam v nasprotnemprimeru lahko vse skupaj podre na glavo. Je že res, da je ljubezenpresneto lepa in prijetna zadeva, vendar gre ljubezen tudi skozi želodec!DVOJČKAONA: Pri partnerju boste uporabili predvsem svojo nezgrešljivo intuicijo, ki vastudi tokrat ne bo pustila na cedilu. Tako boste imeli vse niti povsem v svojihrokah, kar boste tudi dodobra izkoristili.ON: Če boste malo bolj odločni in trdni, se vam bo življenje prav kmalu obrnilona bolje in vaših težav bo kaj hitro konec. Je že tako, da vam omahljivost inprelaganje problemov ne moreta kdo ve kako koristiti.RAKONA: Ne glede na razloge je vaša odločitev vse preveč nepremišljena in s temtudi nevarna za nadaljnji razvoj dogodkov. Prav lahko se vam zgodi, da se vambo podrlo prav vse, kar ste dolgo časa gradili. Malce previdnosti vam ne boškodovalo!ON: Uspelo vam bo kar najbolje organizirati svoj prosti čas. To pa bo prineslotudi povsem konkretne rezultate predvsem za čustveno plat življenja, kjer vasčaka obilo lepih doživetij, ki ste jih dalj časa močno pogrešali!LEVONA: Živite v popolnem kaosu, vendar vas lahko tudi takšen življenjski stil kajhitro privede do nepričakovanega dobitka – predvsem v ljubezni. Prijateljicevam bodo poskušale nekaj podtakniti ...ON: Prisluhnili boste dobremu nasvetu in si na ta način utrdili svoj poslovnipoložaj, ki je bil zadnje čase kar nekako nestabilen. Pri tem vam bo precej pomagalsodelavec, ki vam je že kar nekajkrat priskočil na pomoč.DEVICAONA: Nezaupanje, ki vas je oviralo pri vašem vzponu, se bo na vašo žalost šepovečalo, zato bo najbolje, da se za nekaj časa potuhnete. Morda se bodo stvariuredile kar same od sebe, vi pa boste dodali le še zadnje finese ...ON: Po krajšem počitku se boste ponovno pošteno lotili svojih poslovnih zadevin spravili življenje v stare tokove. Poskušajte se tokrat lotiti tudi tistih zadev,ki so vam pred kratkim po nesreči spodletele. Uspelo vam bo!TEHTNICAONA: Bilo bi dobro, da bi se takoj ali pa vsaj čim prej izvlekli iz neprijetnosti,v katere ste zašli po lastni krivdi. Ne odlašajte, ker boste celo zadevo samo šeposlabšali. Torej veselo na delo, uspelo vam bo!ON: Zaradi opravljanja vas bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno,saj dobro veste, da ste si s takšnim ravnanjem nakopali celo kopico sovražnikov.Ne bi bilo slabo, če bi začeli razmišljati o opravičilu ...ŠKORPIJONONA: Postajali boste precej zamišljeni, kar bo predvsem posledica vaše zaljubljenostiv neznanca, ki vas kar nekako noče opaziti. Uporabite kakšen novpristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje.ON: Od dogovorjenega srečanja lahko iztržite veliko več, kot si morda mislite.To vam bo vlilo precej samozaupanja. Ne zamudite izjemne priložnosti in jomaksimalno izkoristite, saj se vam kaj takšnega ne ponuja ravno pogosto.STRELECONA: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred pravo katastrofo. Imate pa res norosrečo, ki jo kar preveč izkoriščate. Pazite, da se ne bo obrnila proti vam, saj bibilo lahko zelo boleče. In ne poigravajte se z usodo – lahko se vam maščuje!ON: Veliko si boste prizadevali zaradi neke kratkotrajne zaljubljenosti, končalopa se bo precej komično. Toda tega nikar ne razglašajte naokoli, saj bo ediniučinek ta, da se vam bodo smejali tudi drugi.KOZOROGONA: Vaša reakcija na nepričakovano novico bo vse preveč impulzivna, da bilahko dosegli kakršno koli razumno rešitev. Poskusite se zbrati in trezno razmisliti,pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe.ON: Upoštevali boste prijateljev nasvet in si tako postavili trdne temelje zauspeh na poslovnem področju. Težave bodo počasi pozabljene, pa tudi finančnezadeve se bodo začele postavljati na svoje mesto.VODNARONA: Prenagljena odločitev vam lahko prinese celo kopico problemov in zapletovv ljubezni. Izkoristite svoje adute in si na enostaven način zagotoviteprednost. Toda vprašanje je, ali bo to všeč partnerju.ON: Spremenili boste svoj odnos do nekoga, ki ste ga do zdaj po krivici zanemarjali.Ni še prepozno, da popravite napake iz preteklosti, potrebno bo le nekajvztrajnosti in vse bo v najlepšem redu.RIBIONA: Okolica si bo napačno razlagala vaše aktivnosti – vendar bo tako še najbolje,se vam vsaj ne bodo vmešavali v vaše posle. Včasih je treba ohranjatiskrivnosti zase, ker se tako najlažje uresniči zastavljeni cilj.ON: Nekdo vam bo želel nagajati, vendar ste zdaj enostavno preveč samozavestni,da bi mu kaj takšnega tudi dopustili. Proti koncu tedna se pripravite naprijetno presenečenje, ki vam ga pripravlja vaša partnerka.

28 | Vestnik | 20.maja 2010 gospodarstvo/oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siManifestacija in promocija znanjaLjudem dajejo znanjeMarjanu Čenarju ter društvu kmečkih žena in deklet od Sv. Jurija ob Ščavniciandragoški priznanji – V Pomurju čez 300 prireditevV Pokrajinski in študijski knjižniciv Murski Soboti se je s krajšo slovesnostjozačel teden vseživljenjskegaučenja (TVU), ki je vseslovenska manifestacijain promocija učenja. Idejaje nastala v Unescovem inštitutu,do danes pa se je v akcijo vključilo 40držav. »Na območju Pomurju pa bo vrazličnih krajih 82 ustanov pripravilo310 prireditev, delavnic in drugih dogodkov,«je povedala Vesna Laissani,direktorica Ljudske univerze MurskaSobota (LUMS), ki je območni koordinatorte akcije. Zaradi številčnostidogodkov in udeležencev se bo dogajanjerazmahnilo vse do konca junija.Teden vseživljenjskega učenja potekaletos pod krovno temo Evropskoleto boja proti revščini in socialni izključenostiter iskanju možnih poti,Prodaja betona z dostavo in črpanjemBetonarna Murska Sobota,Tel.:02 534 18 85, gsm: 031 376 126Prodaja gramoznih in kamenih agregatovGramoznica Murska Sobota,Tel.: 02 534 18 89, gsm: 041 740 629Kamnolom Sotina, tel.: 02 558 85 70krovstvokleparstvotesarstvosnegobraniLudvik Šinko, s.p.Skakovci 37, 9261 Cankova, tel.: 540 92 40, faks: 540 92 44,www.krovstvo-sinko.com, info@krovstvo-sinko.comVARUJMO OKOLJE,SAJ SI GA IZPOSOJAMOOD GENERACIJ,KI PRIHAJAJO ZA NAMI!www.cerop.si, info@cerop.siCenter za ravnanje z odpadki Puconci,Vaneča 81, 9201 Puconcikako to preseči. Žal pa, kot ugotavljajo,revščina v Evropi še zdaleč nipremagana, saj je okoli 60 milijonovEvropejcev pod pragom revščine, pravtako živi v revščini vsak peti otrok. Narazličnih prireditvah pa bodo obravnavalitudi druge teme, kot so biotskaraznovrstnost, nevladne organizacije,povezovanje z gospodarstvomin bralno kulturo. Največ pozornostipa bodo posvetili prav učenju, saj želijoz različnimi dogodki prispevati kudejanjanju slogana Slovenija, učečase dežela ter uresničevanju nacionalnihin evropskih strategij na področjuizobraževanja.Letos imajo Pomurci tudi dva nagrajenca,ki jima Andragoški centerSlovenije podeljuje posebna priznanjaza promocijo učenja in znanja terMojstrovalci v soboškem centru OBINaše prednosti:- kakovost betona- hitra dostava- ugodne cene- gotovinski popustistrelovodiwww.sgp-pomgrad.siFotografija OBIprimere dobre prakse. Marjan Čenariz Murske Sobote prejme priznanjeposamezniku za izjemne uspehe napodročju izobraževanja. Med drugimse je pri svojem delu posvetil izobraževanjuodraslih in opravil pionirskekorake pri uvajanju zgodnjega učenjatujih jezikov ter usposabljanja zauporabo računalnika. Priznanje skupinipa so podelili Društvu kmečkihžena in deklet od Svetega Jurija obŠčavnici. V društvo je 55 članic različnihstarosti in vseh generacij, posvečajopa se učenju in obujanju starih,tradicionalnih znanj in kmečkihopravil, nekatere pa so svoje veščineizpopolnile tako, da so si pridobilecertifikat za izdelek domače in umetnostneobrti.A. Nana Rituper RodežOBI, ki je s svojimi trgovskimi centri vsedmih slovenskih mestih, pripravljamed 11. majem in 3. junijem posebneizobraževalne tematske delavnice,namenjene domačim mojstrom, kiželijo sami poskrbeti za prenovo inureditev doma ter okolice. Ker ljudjevedno več vlagajo v svoje bivalnookolje, ki ga želijo oblikovati posvoji meri, so jim v pomoč tovrstnetematske delavnice, na katerih jimstrokovnjaki ponujajo ustreznopomoč. Prvo takšno delavnico zvrtno tematiko so pripravili v svojemtrgovskem centru v Murski Soboti,obiskovalci pa so se seznanili zzalivanjem ter presajanjem sobnih inbalkonskih rastlin ter vrtnega cvetja,predstavili pa so jim tudi načinuporabe vrtnih motornih kosilnic innjihovo izbiro.Ste prezaposleni?Nimate časa zadrobna hišna opravila?Pokličite nas!HIŠNI SERVISIndustrijska ulica 6tel. 02 521 15 819000 M. SOBOTAHITRO, KAKOVOSTNO IN UGODNO poskrbimoza vsa drobna hišna opravila!- VRTNA OPRAVILA (košnja trave, fizična dela, polaganje robnikov)- KLEPARSKA DELA (žlebovi, obrobe, napušči)- OGRAJE (montaža in popravila kovinskih in lesenih ograj)- MONTAŽA POHIŠTVA (regalov, predelnih sten, laminata)- VODOVODNA POPRAVILA (zamenjava pip, kotličkov, ventilov)- IZPOSOJA ORODJAVODOVODNE, PLINSKEIN SANITARNE INŠTALACIJEJernej JEREBIC, s. p.Panonska ulica 6, 9233 OdranciTel.: +386 (2) 570 15 52. Faks.: +386 (2) 573 73 41.GSM: 040 396 235montaza.jerebic@volja.net, www.montaza-jerebic.com- izvedba in popravilo centralnega ogrevanjain vodovodnih inštalacij- talno in stensko ogrevanje- kotlovnice na lesno biomaso (peči na polena)- sončno ogrevanje (sončni kolektorji)- vse vrste toplotnih črpalk- toplotne izolacije cevi (armaflex in alu)- prenova kopalnic na ključoglasi@vestnik.sitel.: 02 538 17 20motorna vozilaVW PASATT, 2,5 TDI, tip Tronic, letnik2000, z vso opremo, prodam za 3.200evrov. Tel.: 031 290 337. m016249PEUGEOT 207, letnik 2008, prevoženih20.000 km, garažiran, 1. lastnik, črnebarve, prodam. Tel.: 031 752 606.m016263HYUNDAI ACCENT, l. nov. 1998, 3 vrata,registriran do 20. 11. 2010, ugodnoprodam. Tel.: 040 283 179. m016268GOLF III diesel, turbo, na novoregistriran, prodam. Tel.: 041 830 971.m016275živaliNESNICE v začetku nesnosti, rjave,sive, črne. Naročite: Nemčavci 528 11 90,Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25,Grad 553 11 48. m016085NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,pred nesnostjo prodam. Vzreja nesnicTibaot, Babinci 49, tel.: 582 14 01.m015977KUPIM prašiče od 20 do 80 kg. Tel.: 041726 697. m016261NESNICE, rjave, grahaste, črne in belosive, stare 13 tednov, po 3,50 evra/kos,prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 3571. m01627110 malih pujskov, do 25 kg, prodam.Tel.: 546 12 53 ali Gradišče 50. m016281BELE ŠVICARSKE OVČARJE zrodovnikom prodam. Tel.: 041 651 393.m016290posestiSTANOVANJSKO HIŠO na Hodošu, 80m2, z zemljiščem, prodam. Tel.: 0043664 23 39 809. m016245VRSTNO HIŠO pri Gradu na Goričkem,95 m2, zemljišče 447 m2, prodam. Tel.:041 691 767. m016073Prodamo POSLOVNO-STANOVANJSKOHIŠO v Cankarjevi ul. 7 v M. Soboti,površine 200 m2 in klet 100 m2,primerno za pisarne, cvetličarne,slaščičarne, zdravniško ordinacijo inpodobno. Tel.: 521 12 49. m016149STANOVANJE v bližini M. Sobote inMoravskih Toplic dajo v najem. Tel.: 031258 474. m016262ENOSOBNO STANOVANJE, soba,kuhinja, kopalnica, vse opremljeno,oddam. Tel.: 040 753 111. m016280V CENTRU MURSKE SOBOTEODDAMO V NAJEM OPREMLJENOGARSONJERO. Tel.: 041 671 091.m016285STAREJŠO KMEČKO HIŠO zgospodarskim poslopjem na Goričkemna Kukeču prodam. Tel.: 031 356 226.m016289kmetijska mehanizacijaIMT 533 ali 539 kupim. Tel.: 031 868 034.m016018TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 041 680684. m016019KUPIM TRAKTR in drugo kmetijskomehanizacijo. Tel.: 041 679 937.m015624BRANE, DVOBRAZNI PLUG in navadenelektromotor, 4 kW, 1435 obratov,prodam. Tel.: 041 548 385, po 18. uri.m016204OKOPALNIK za koruzo – 2-redni -Panonija prodam. Tel.: 051 347 992.m016237VEČ KMETIJSKIH PRIKLJUČKOV,rabljenih, prodam. Tel.: 051 358 844.m0162394-BRAZDNI OBRAČALNI PLUG Regent,letnik 2009, dognojevalnik za koruzo,4-vrstni, vse ohranjeno, prodam. Tel.:031 290 337. m016248KUPIM vinogradniško škropilnico od100 do 200 l. Tel.: 041 284 599. m016251TRAKTOR, TROSILNIK, CISTERNO,BALIRKO, TRAČNI OBRAČALNIKkupim. Plačilo takoj. Tel.: 031 416 412.m016259TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 420 zmulčarjem prodam. Tel.: 031 552 252.m016266BALIRKO ZA OGLATE BALE SIPMAprodam. Tel.: 031 873 927. m016274TRAKTOR IMT FERGUSON 533 inprikolico, 3,5 tonsko, s priključkiprodam. Tel.: 031 764 829. m016276MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTAs priključki, kosilnici BCS Laverda,traktorje oldtaimer, vozne in nevozne,prodam. Tel.: 031 548 925. m016279TRAKTORSKI VILIČAR, višina 3 do6 metrov, prodam. Tel.: 041 812 237.m016252VINOGRADNIŠKO OPREMO,polnilnico za vino, kapacitete 1000 lna uro, traktorski vršičkar, škropilnico,samohodno, in poliestrske sode zavino, 3000 l, prodam. Tel.: 041 812 237.m016253kmetijski pridelkiDVE VELIKI OKROGLI bali suhe otaveprodam ali menjam za slamo. Tel.: 051363 919. m016269raznoPRODAMO IN BREZPLAČNODOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnihbarv in debelin. Tel.: 041 678 966.m015602ŽENSKO, brez obveznosti, staro do 45let, vzamem za sostanovalko. Tel.: 031350 489. m016220HRASTOVE PLOHE in deske, različnihdebelin, suhe, mizarske kvalitete, okrog6 kubičnih metrov, prodam. Tel.: 041800 091. m016242ANTON KRENOS, Bodonci 133, iščežensko za gospodinjska opravila.Zaželena sta avto in vozniški izpit.Drugo po dogovoru. Tel.: 549 10 97.m016260UMETNO GNOJILO prodam. Tel.: 041328 353. m016282deloIŠČEMO OSEBO ZA STREŽBO. Možnostredne zaposlitve. DEJAN ČASAR, s. p.,Gornji Petrovci 40 f, tel.: 041 717 494.m016243Podjetje MANAMA, d. o. o., iščePOSLOVODJO (m/ž) za delo nabencinskem servisu EKSTRA OLJE.Od kandidata pričakujemo: V. ali VI.stopnjo ekonomske smeri, aktivnoznanje tujega jezika, poznavanjeračunalniškega okolja Windows,Microsoft Office idr., izkušnje spodročja vodenja, vsaj 5 let, urejenost,komunikativnost, samoiniciativnostin izpit B-kategorije. Ponujamostimulativni osebni dohodek, delo zadoločen čas enega leta z možnostjopodaljšanja za nedoločen čas. Pisneponudbe z življenjepisom in dokazilio izpolnjevanju pogojev pošljite nanaslov: EKSTRA OLJE, d. o. o., Sokolskaulica 46, 2000 Maribor. m016284storitveKREDITI DO 10 LET – na plačo alipokojnino (tudi 09). Možnost kreditatudi za dohodke pod 562 EUR!Obremenitev do 55 %. Odplačilostarih kreditov. AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031658 679. m015862POTREBUJETE DENAR, NISTEKREDITNO SPOSOBNI, IMATEPA VOZILO? Posredujemo vamrešitev. Plačilo na položnice; vozilovam ostane. AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031658 679. m015873čestitkeDragi dedek Ferdinand Kohek iz DolnjeBistrice! Ob 71. rojstnem dnevu tiiskreno čestitamo in želimo vso srečotega sveta – vnuki Valerija, Martin, Ninain Marko. m0016292

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.sizahvale20.maja 2010 | Vestnik | 29KOMUNALAJavno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2Murska SobotaD. E. POGREBNIŠTVON. C. 521 37 00POGREBNE STORITVE UREDITEVSE NA ENEM MESTUPO ZELO UGODNIH CENAH!24-URNA DEŽURNA SLUŽBA:GSM: 041 631 443POGREBNE STORITVE,OPREMA, VZDRŽEVANJEPOKOPALIŠČ IN ZELENICALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p.,Veščica 17, 9000 M. SobotaV TEŽKIH TRENUTKIHVAM SVETUJEMO INPOSKRBIMO ZA CELOTNOORGANIZACIJO INIZVEDBO POGREBABrezplačni prevozi do 40 km.Plačilo na več obrokov brez obresti.24 UR NA DAN:02 534 80 60; 041 681 515Cvetličarstvo in pogrebništvoMarija Ferenčak, s. p.,Trnje 58, 9232 ČrenšovciTelefon: (02) 570 15 60 ali031 615 535, 031 653 699- izdelava vencev in aranžmajev– dostava zastonj- pogrebne storitve in oprema- urejanje zelenic in pokopališč- prodaja vseh vrst rastlinin cvetja- konkurenčne ceneIzdelava in obnova nagrobnihspomenikov, tlaki, stopnice,okenske police in drugiizdelki iz granita in marmorjaTel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24,GSM: 031 876 949KEB –kamnoseštvoErjavec, MarjanErjavec, s. p.,Ribiška pot 1 a,9231 BeltinciKOMPLETNEPOGREBNESTORITVEUREJANJEPOKOPALIŠČIN ZELENICBrezplačni prevozi opreme na dom,brezplačni prevozi do 40 km, plačilona več obrokov brez obrestiVladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 aTel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586V hladnem grobu spišin v srcih naših še živiš.Ni ure, dneva, ne noči,da v srcu z nami nisi ti.SPOMINLudvik Vütek1928–2009iz Kapce23. maja mineva žalostno leto, ko ugasnila je luč življenja in prižgalase luč spomina, ki ostaja v srcu kot tiha, skrita bolečina.Nikoli te ne bomo pozabili, v naših mislih večno boš živel.Žalujoči vsi tvojiSrce je omagalo,tvoj dih je zastal,a v najinem srcu za vednoboš ostal.ZAHVALAV 61. letu nas je za vedno zapustildragi mož, oče, brat in sorodnikBogomir Činčiz Jordana 25 v TropovcihZahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem,znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovalicvetje, sveče, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili kpreranem počitku.Hvala kolektivu Elektra M. Sobota in Gradnje Ljutomer, AP SalonPeugeot MS, društvu Zarja Lendava, KZA M. Sobota, MDI M. Sobota,DBKB M. Sobota, g. Miji in Feriju Roudiju, g. župniku, pevcem,govornikoma za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi.Žalujoča žena Nada in sin PrimožNekje v tebi je bol bila,a zamahnil si z roko,češ zmagal bom – močnejši sem,pa vendar ni bilo tako.ZAHVALAV 78. letu nas je za vednozapustil dragi oče, dedek in bratŠtefan Gomboclončar v pokojuiz Tešanovec 51Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in sodelavcem, ki so dragega očeta pospremili na njegovizadnji poti.Posebej hvala osebju doma starejših v Rakičanuin enoti Elizabeta pri Svetem Juriju.Lepa hvala Centru za socialno delo in gospe Gizi za pomočin nego na domu.Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkein pogrebništvu Banfi.Žalujoči vsi njegovi najdražjiMihailoKuzeljević1936–2007Na svetu je mnogo poti,a samo ena vodi tja,kjer sta vidva.Po tej poti za vamapridemo vsi.Skrb, delo in trpljenjetvoje je bilo življenje.ZAHVALAGlej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to, kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti.ZAHVALAV SPOMINiz MartjanecV 86. letu nas je 5. maja 2010 brez slovesazapustila draga mama, babica in prababicaAna Bertalaničiz Nuskove 49Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku, jidarovali vence, cvetje, sveče ter prispevke za binkoštno cerkev inmrliško vežico. Zahvaljujemo se pridigarjema Srečku Kranjcu inSamuelu Kuzmiču za pogrebni obred, pevcem binkoštne cerkve izNuskove za odpete pesmi tolažbe, zdravstvenemu osebju ZD Rogašovci,DU Rogašovci in pogrebništvu Banfi.Žalujoči: sinova Ludvik in Dragoter hčerke Hilda, Vilma in Olga z družinamiV 89. letu nas je za vedno zapustilnaš dragi mož, oče, dedi, pradedi, tast in stricVinko Svetinaiz Klavniške ulice 8 v Murski SobotiOb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancemin prijateljem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.Hvala vsem za darovane vence, cvetje, sveče, za darove v dobrodelnenamene ter ustno ali pisno izražena sožalja.Posebej hvala osebju internega in negovalnega oddelka bolnišnice vRakičanu in osebju Doma starejših Janka Škrabana Beltinci.Prisrčna hvala govornicam za izrečene besede slovesa, pevcem zaodpete žalostinke, praporščaku ZB Murska Sobota ter pogrebništvomaBanfi in Komunala za opravljen pogreb.Vsem še enkrat – iskrena hvala!Njegovi najdražjiLudvikKardoš1945–2009Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob njunem grobu ali jimaprižgete svečo spomina.Vsi njuniCenikosmrtnic1 kolona x 13 cm – 84,50 evrov2 koloni x 7 cm – 91,00 evrov2 koloni x 8 cm – 104 evrov2 koloni x 9 cm – 117,00 evrov2 koloni x 10 cm – 130 evrov2 koloni x 11 cm – 143 evrov2 koloni x 12 cm – 156 evrov2 koloni x 13 cm – 169 evrovDodatek za sliko 16,75 evra.Naročniki imajo ob naročilu in plačilu nablagajni 20 % popust.Prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče.Ni več tvojega smehljaja,le trud in delo tvojihpridnih rok ostaja.ZAHVALA16. maja nas je v 70. letu za vedno zapustilnaš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stricPavel Žižekiz Beltincev, Ribiška pot 5Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnjipoti ter darovali sveče, vence, cvetje, za svete maše in za pomočdružini.Lepa hvala osebni zdravnici in patronažni službi za lajšanje bolečin.Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke,g. Farkašu za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino inpogrebništvu Jurič.Žalujoči vsi njegovi najdražjiPredragi dedi, neizmerno te bomo pogrešali – tvojivnuki Mario, Patrik in MarinaKo zaželimo tvoje si bližine,gremo tja v mirni kraj tišine,tam srce se tiho zjoče,da te ni, še verjeti noče.ZAHVALAV 65. letu nas je za vedno zapustilKolomanBerkeiz Šalovec 155Ob boleči izgubi našega dragega Kalmana se iskreno zahvaljujemovsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam vnajtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in vdruge namene ter nam izrazili ustna in pisna sožalja, ter vsem, ki ste gapospremili na njegovi zadnji poti.Lepa hvala osebju soboške in mariborske bolnišnice.Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, g. županu Abrahamu zaizrečene besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.Vsi tvoji najdražji

30 | Vestnik | 20. maja 2010 oglasiwww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siZlata pokrovitelja:Vabljeni na športno-rekreativni danTerme Čatež, sobota, 29. maja 2010, od 10. ure naprejSi želite v prijetnem ozračju preživeti nekaj aktivnih uric na prostem, bi morda radi svoje moči, pogum in vztrajnostpreizkusili v teku in kolesarjenju ter se za piko na i še razvedriti v dobri družbi? Dnevnikov športni dogodek je namenjentako rekreativcem in začetnikom kot tudi pravim športnikom, posameznikom in družinam, mladim in mladim po srcu.Na njem ne bo manjkalo ne dobre glasbe, ne znanih športnih imen, za najmlajše bodo poskrbeli zabavni animatorji,čakajo pa vas tudi privlačne nagrade sponzorjev naše prireditve.Pokrovitelji:Medijski partner:družabni programprivlačne nagrade v skupni vrednosti več kot 8.000 eurbogata darila za vse udeleženceprogram in tekmovanje od 10. ure naprejPartnerjiMedijski partnerDan nordijske hoje z NikoSobota, 22. maja 2010, od 10. ure naprej v Šmarjeških Toplicahučenje pravilne tehnike hoje pod vodstvom inštruktorjevPartnerji:Dnevnikova tekaško-kolesarska preizkušnjacici duatlon (500 m / 2 km kolo / 250 m tek) za otroke do 11. leta starostiduatlon (2 km tek / 8 km kolo /1 km tek) – za začetnike in rekreativce (možen je štafetni nastop dvojic)sprint duatlon (5 km tek / 20 km kolo / 2,5 km tek) za najbolj zahtevnevikend pokal z bogato nagrado za skupnega zmagovalca sobotnega duatlona v Termah Čatež in nedeljskegaduatlona v Pečarovcih pri Murski SobotiPrijavnina za obiskovalce športnega dne je 5 EUR, za udeležence duatlona in sprint duatlona pa 15 eur (13 eur zanaročnike Dnevnikovih edicij). V prijavnino je vštet tudi obrok. Za otroke do 11. leta starosti je vse brezplačno.Podpornik dogodkaPokroviteljihoja po parku Šmarjeških Toplic (3 km ali 6 km)nastop glasbene dive Elde Vilerpredstava Lutkovnega gledališča FRU-FRUustvarjalne delavnice za otroke in mini olimpijada v izvedbiOlimpijskega komiteja SlovenijeProgram bosta povezovala voditelja radia Center.Prijavite se na spletni strani http://nordijskahoja.dnevnik.si.Prijavnina: 7 EUR (za naročnike Dnevnikovih edicij 5 EUR)V prijavnino je vštet tudi brezplačen obrok. Za otroke do 10. leta starosti brezplačno.Nagrade:Prijave in informacije: http://duatlon.dnevnik.siDOBER SPANEC – POL ZDRAVJAZa vse najdemo zadosti časa, razenza dober in zadosten spanec.Občutek napetosti in nemira, razdražljivost,izčrpanost, nespečnost,bolečine v sklepih in hrbtenici terpritiski v službi so postali našavsakdanjost. Z leti se spreminjadolžina spanja, potrebnega za dobropočutje in opravljanje dnevnihopravil. Otroci v predšolskem obdobjupotrebujejo vsaj deset, mladostnikidevet, odrasli pa najmanjsedem ur kakovostnega spanja. Neglede na to, da so mnogi prepričani,da zadosti spijo, če so v posteljiprebili vsaj pet ali šest ur, so številneštudije v Angliji, Franciji inAmeriki ugotovile, da odrasli potrebujejovsaj sedem ur spanja zaohranjanje fizičnega in psihičnegazdravja, kar prinese boljše in daljšeživljenje, zato nikakor ni vseeno,kdaj gremo v posteljo.Ne glede na to, ali lahko naslednjejutro spimo po mili volji,je treba začeti spati pred polnočjo.Naš bioritem je namreč urejentako, da potrebujemo počitekmed 24. in sedmo uro zjutraj. Vtem času telo proizvaja največ hormonamelatonina, ki umirja in sproščaorganizem, tako da podaljšanojutranje spanje ne more nadomestitinočnega spanca. Poleg tega je dokazano,da nočno bedenje zviša možnostprebavnih motenj, ker motiproizvodnjo melatonina, hkrati paje zmanjšana količina tega hormonazelo povezana s pojavom iritabilnegakolona. Mnogi se prav tako ne želijoodpovedati kratkemu popoldanskemuspancu po 15. uri, kar je eden odvzrokov bedenja pozno v noč in pogosteganočnega zbujanja.Za dober spanec je prav tako pomembno,da pred spanjem ne jemovsaj tri ali štiri ure in zaužijemo lelahko hrano. Prebavni sistem potrebujeokrog dve uri, da prebavi sladkor,štiri ure, da prebavi beljakovine,in šest ur, da absorbira maščobe.Predvsem so priporočljivi fermentiranimlečni proizvodi, ki vsebujejosnov triptofan, ki pomaga pri proizvodnjiserotonina. Ta hormon izzivaobčutek sproščenosti in sreče in stem pripomore k temu, da lažje zaspimo.Zvečer je tudi priporočljivokvalitetneortopedskevzmetniceSEMBELLAv POHIŠTVUIL AMBIENTIjesti zeleno solato, ki vsebuje snovlaktutarij, ki umirja in sprošča živce.Pred spanjem prav tako naj nebi uživali alkohola. Res je, da alkoholpomaga, da lažje zaspimo, vendarje hkrati krivec za pogosto prebujanje.Alkohol veže nase vodo ins tem povzroča dehidracijo. Zaraditega se pred spanjem ne priporočaveč kot kozarec vina. Strokovnjaki soprav tako enotnega mnenja, da športnaaktivnost pred spanjem ni koristna.Pospešuje namreč cirkulacijoin s tem tudi boljši pretok krvi skozimožgane ter istočasno prebujanjecelotnega organizma.Preden se odpravimo spat, je koristnovsaj za 15 do 20 minut prezračitispalnico, kar nam omogoča zadostnokoličino kisika, ki je zelo potreben zanormalno aktivnost možganov. Možganipri spanju pospešujejo proizvodnjože prej naštetih hormonov tershranjujejo in sortirajo podatke, kiso se nabirali med dnevno aktivnostjo.Tople kopeli pred spanjem parazširjajo krvne žile in s tem zmanjšujejokrvni tlak ter omogočajo lažjedelo srca, kar koristi mirnemu celonočnemuspancu.Posledice nespečnosti so različnein po neprespani noči nas ne moreprebuditi niti trikratna količina kofeina.Težko se koncentriramo, slabopomnimo, imamo težave s koordinacijoin ravnotežjem in smo zaraditega bolj izpostavljeni padcem inpoškodbam. Imamo tudi problemez nepojasnjeno lakoto in prebavnemotnje. Vse te dejavnike pa lahkospremlja tudi glavobol. Dolgoročnanenaspanost lahko vodi celo v resnejšein kronične bolezni. Pri spanjunaš organizem pospešeno proizvajahormon leptin, ki zmanjšuje apetit,Mladen Prettner,dr. med.,spec. ortopedkar pomeni, da če ne spimo, je našapetit večji. Zaradi tega so osebe, kispijo manj kot pet ur, bolj nagnjenek debelosti. Raziskave tudi kažejo, dapremalo spanja povzroča povečanoizločanje stresnih hormonov, adrenalinain kortizola, ki zvišujejo krvnitlak. Prav tako je potrjeno, da se zaradinespečnosti proizvaja manj citokina,ki je potreben pri boju protirazličnim vnetjem.Nasprotno mnenju, da naj bi mehkaležišča ugajala telesu in nam pomagalapri mirnem spancu, je resnica,da se prav zaradi mehkih ležiščpogosto prebujamo. Za dober spanecje boljše trdnejše ležišče, ki podpirahrbtenico in tako omogoča, da se težatelesa enako razporedi po ležišču.Pri mehkejšem ležišču namreč najtežji,ledveni del hrbtenice upadev ležišče, kar povzroča napetost vledvenih mišicah. Spanje na hrbtuali boku sprošča mišice, kar koristidobremu spancu. Pri spanju na trebuhuse hrbtenica nenaravno zvijenazaj, kar privede do napetosti vmišicah vratu, ramen in ledvenegadela. Ta napetost povzroča nočnoprebujanje in nemiren spanec.Primerno spanje krepi, pomlajuje,osveži, povrne energijo inkoncentracijo, to pa pomeni, dani pretirano reči, da dober spanecpomeni pol zdravja.www.ilambienti.com

www.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siglasbenelestvice naradiu murski valLESTVICA OBMURSKE ZABAVNEGLASBE DOMAČA PLOŠČA1. Čore čhavore – Ubogi otroci –Rom-ton2. Pesem zvonov – Daniel Horvat3. Casino – Nova legija4. Sončna uprava – Sočna uprava5. Kraljica noči – Hebib AdemiPREDLOGAOstani z njim – Jože Kovač - UriGremo v Afriko – Franc GorzaLESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBEGLASBA NAŠEGA SRCA1. Vse pride in gre –Atomik harmonik2. Vsi zapojmo – Ans. Saša Avsenika3. Mamica – Katrca4. Vem da nisem sama – Donačka5. DROBNA LAŽ – PajdašiPREDLOGAMuzikanti, muzikanti – TapravifalotiNas glasba osrečuje – Rudi Šantlin Šank kvintetLESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE7 VELIČASTNIH1. Če ne bomo sami – Jadranka Juras2. Moj si zrak – Marko Vozelj3. Misel nate – E. V. A.4. Supersong – Tabu5. Daleč od ponorelega sveta –DrevoredPREDLOGATakšna kot bi me želel – Iva StaničPraviš, da veš – Karmen StavecNAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADBNA MURSKEM VALU NSTSNMV1. ALL THE RIGHT MOVES –One Republic2. THIS CHARMING LIFE –Joan Armatrading3. ROCKET – Goldfrapp4. LOS ANGELOSER – Meat Loaf5. HEY SOUL SISTER – TrainPREDLOGA:HOLLYWOOD –Marina & The DiamondsCLASSIC FANTASTIC –Fun Lovin' CriminalsNagrado Srečanja na Murskem valudobi: Anja Kolmanič, Bučečovci 34,9242 Križevci pri LjutomeruKupon št. 20Glasujem za skladbo:Domača plošča:Glasba našega srca:7 veličastnih:NSTSNMVIme in priimek, naslov:Izpolnjen kupon pošljite do torka, 25. maja2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitektaNovaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbenelestvice.PETEK, 21. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjiprogram, Simona Špindler – 06.45 PoročiloOKC - 07.40 Mariborsko pismo, AsjaMatjaž – 08.00 Poročila - 09.30 Kultura inšport ob koncu tedna – 10.00 Poročila - 11.15Zamurjenci – 12.00 Poročila - 12.30 Od petkado petka – 13.15 1. oseba ednine – 13.20 Predstavljamovam - 14.30 Romskih 60 – 15.30Dogodki in odmevi – Popoldanska voditeljicaNevenka Emri - 17. 00 Osrednja poročila– 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Malioglasi – 18.30 Radijski knjižni sejem - 19.00Mladi val, Eva Dora in Nika Škof – 20.10 Zimzelenčki,ugasni televizor! Nataša ŠpindlerSOBOTA, 22. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Šebolj počasno vstajanje … – 08.00 Poročila –08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev- 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna– 10.30 Potepajte se z nami in javljanjaz Družinskega piknika v soboškem parkuin s prekmurskega dneva v Ljubljani - 12.00Poročila – 12.05 Obvestila in Biba v živo napikniku – 12.30 Ponovitev oddaje Od petkado petka - 13.15 1. oseba ednine – 14.00 Poročila– 14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna:Učijo se iskati službo (Nataša Brulc Šiftar) -15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi- 17.00 Osrednja poročila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi - 18.00Glasba našega srca, narodnozabavna lestvica- 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah –20.00 Zadnja poročila 20.10 – Propoeler, pocelodnevnem pikniku Primož in CepoNEDELJA, 23. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljskoprebujanje na praznični dan - 07.00Druga jutranja kronika – 07.30 Panonski odmevi– 08.00 Misel in čas, duhovna miselpredstavnikov verskih skupnosti Pomurja– 08.30 Zamurjenci – 9.00 Srečanje naMurskem valu – 10.00 Izbor pesmi tedna –10.30 Nedeljska kuhinja: dr. Erik Brecelj, onkološkiinštitut Ljubljana (Bogdan Lemut)- 12.30 Poročila – 12.35 Obvestila – 13.00 Minuteza kmetovalce – 13.30 Čestitke, šport,glasba – 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Poročila- 20.10 Radioaktivno, enkrat na mesecMaja PrettnerPONEDELJEK, 24. maja: 00.00 SNOP -05.00 Ponedeljkovo jutro in Boštjan Rous– 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič –08.00 Poročila – 08.30 Šport, porodnišnica- 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kaksan zlüfto! Drugi športi in Pomurci predsvetovnim prvenstvom v nogometu! Šavel,Gider in Gider – 12.30 Anketa – 13.15 1. osebaednine – 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje– 15.30 Dogodki in odmevi –17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00MV DUR – 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi(Jerneja Domajnko in Petra Kranjec) – 20.00Zadnja poročila – 20.10 – Ponedeljkov potepuhBojan RajkTOREK, 25. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji,Milan Zrinski – 07.40 Ljubljansko pismoAleša Kardelja – 08.00 Poročila – 08.30Besede, besede – 10.30 Mali oglasi - 11.15Kratki stik – 12. 30 Potrošniški nasvet, LidijaDomanjko – 13.15 1. oseba ednine – 14.30Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavniglasbi, pogovori z najboljšimi – 15.30 Dogodkiin odmevi – 17.00 Osrednja poročila– 17.20 Obvestila – 17.30 Murski val nagrajuje– 17.40 Mali oglasi – 18.00 Srebrne niti,oddaja za upokojence (Anica Kološa, BojanRajk) – 18.40 Prebiranja, drugačen pogled –19.15 Eti ta je muzika – 20.00 Zadnja poročila– 20.10 Jukeboks in Boštjan RousSREDA, 26. maja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranjeprebujanje: Dušan Radič - 07.40 PeterPotočnik iz Beograda – 08.00 Poročila– 08.45 Džoužijevo pismo – 9.15 Aktualnov sredo – 10.15 Župan Turnišča Jože Kocet -11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnjeposlušalcev – 12.30 Intervju – 13.00 Poročila– 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi– 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavneglasbe – 15.30 Dogodki in odmevi – 16.15 Napovedsporeda (Bogdan Lemut) - 17.00 Osrednjaporočila – 17.20 Obvestila – 17.30 Murskival nagrajuje – 17.40 Mali oglasi – 18.00Biba buba baja – 19.00 Poročila – 19.15 Skupaj- együtt - vküper – 20.00 Zadnja poročila– 20.10 Mursko-morski val - SimonaŠpindlerČETRTEK, 27. maja: 00.00 SNOP -05.00 Zbudite se z dobrim radiem! NatašaŠpindler - 06.40 Preteklih 24 – 07.00 Drugajutranja kronika – 07.20 Obvestila –07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočnopismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila- 08.15 Kmetijski strokovnjak –09.15 Kuharski nasvet – 09.30 Pregled Vestnika– Dopoldanski voditelj BoštjanRous – 10.30 Mali oglasi - 11.15 Reportažatedna – 11.45 Šport za vse – 12.30 Aktualno-13.15 1. oseba ednine – 14.30 Domača plošča– 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanskivoditelj Milan Zrinski – 17.00 Osrednja poročilana Murskem valu – 18.00 Mali radio,Anja Micevski - 19.15 Bilo je nekoč – 20.00Poročila – 20.10 Geza se zezanapovedniknapovednik prireditevKoncertMURSKA SOBOTAV četrtek, 20. maja, ob 19.30 bo v grajski dvoranikoncert Društva vinogradnikov Goričko obpetnajsti obletnici delovanja.V soboto, 22. maja, ob 10. uri bo v centru MercatorAbba show v izvedbi slovenske skupineShow mix band.BELTINCIV četrtek, 20. maja, ob 20.15 bo v Ambasadikoncert iz cikla džezovskega festivala BiJazzi.Prvi DJ Kidnapper bo Stojan Habjanič, natankoob 21.30 pa se začne koncert skupine JeanLouis (Pariz).GORNJA RADGONAV petek, 21. maja, ob 18. uri bo v lokalu Pri Maksuz otvoritvijo razstave 25 let rocka v Radgoniuvod v glasbeni festival Pomurje poje 2010. Vsoboto, 22. maja, ob 18. uri se na sejmišču začenjafestival Pomurje poje 2010, kjer bo kot glavnigost nastopila skupina Elvis Jackson.LENDAVAV petek, 21. maja, ob 18. uri bo v Sinagogi koncertnicikel klasične glasbe v izvedbi Simfoničnegaorkestra Festine.V soboto, 22. maja, ob 19. uri bo v GKD muzikalGoslač na strehi v izvedbi zbora Mestnega gledališčaljubljanskega.LJUBLJANAV ponedeljek, 24. maja, bosta nastopili v Križankahna festivalu Druga godba tudi ŠKMbanda in Mlada beltinska banda.DogodekMURSKA SOBOTAV petek, 21. maja, med 16.00 in 19.30 bo na prireditviMaximus se zabava nastopila tudi skupinaČuki.V soboto, 22. maja, bo na prireditvi 2. Partymaxovrojstni dan nastopila tudi skupina Zakloniščeprepeva z gostom Lepim daso.V soboto, 22. maja, bo na Festivalu nakupovin zabave v BTC Cityju nastopil tudi Vlado Kalember.V soboto, 22. maja, med 11. in 17. uro bo v mestnemparku tretji Družinski piknik, ki ga bokončala Damjana Golavšek.V nedeljo, 23. maja, ob 11. uri bo na dvoriščuevangeličanske cerkve dobrodelno družabnosrečanje Krepost glasbe za krepost ljudi.BELTINCIV petek, 21. maja, od 14. do 17. ure bo sprejemnipreizkus za nove učence za naslednje šolsko leto.KLJUČAROVCIV soboto, 22. maja, bo na igrišču športnega centrašportno-zabavna prireditev. Ob 19. uri bonogometna tekma med slovenskimi smučarskimiskakalci in pomurskimi župani, ob 20. uriNOVI KATALOG TURISTIÈNE PONUDBE PRLEKIJE!pa med ŠD Ključarovci in ekipo novinarjev.OTOVCIV soboto, 22. maja, bo v Sadnem vrtu sadjarskipiknik.PREDANOVCIV soboto, 22. maja, ob 18.30 se bosta začela Triglavovtek in pohod.VERŽEJV soboto, 22. maja, ob 20. uri se bo začel v MarijaniščuPraznik Marije Pomočnice.MOŠČANCIV nedeljo, 23. maja, ob 13. uri bo pri gasilskemdomu prireditev Velka fračarija.VANEČAV nedeljo, 23. maja, ob 15. uri se bo začel na nogometnemigrišču Pohod mladosti.LJUTOMERV torek, 25. maja, ob 10. uri se bo začela naGlavnem trgu prireditev Dan športa.GledališčeRADENCIV nedeljo, 23. maja, ob 19.30 bo v kongresnidvorani predstava Zakonci stavkajo v izvedbiŠKD Mekinje.Ples/FolkloraMURSKA SOBOTAPlesni zavod Flota organizira brezplačni avtobusniprevoz iz Murske Sobote na Dance CommunicationLab in predpremiero plesne predstaveTo Whom It May Concern v soboto, 22.maja, v Zagrebu. Prijave na ksenija@flota.si ali041 709 807.LiteraturaMURSKA SOBOTAV četrtek, 20. maja, ob 18. uri bo v prostorihGradbenega podjetja Gomboc (Noršinska 31)predstavitev knjige Gasilstvo v Prekmurju.LENDAVAV ponedeljek in torek, 24. in 25. maja, ob 19. uribo v Centru Banffy literarna in likovna karavanaiz Ukrajine.V torek, 25. maja, ob 11. uri bo v knjižnici podelitevpriznanj študijskega tekmovanja SandorPetöfi. Gost bo mladinski pisatelj Peter Doka.PredavanjeMURSKA SOBOTAV četrtek, 20. maja, ob 10. in 17. uri bo v Galerijijavno strokovno vodstvo po razstavi LudwigWilding – Vizualni fenomeni.PUCONCIV petek, 21. maja, ob 19. uri bo v Spominskem20. maja 2010 | Vestnik | 31domu predavanje Zdravilne rastline in njihovauporaba avtorice Smiljane Beznec Bürgermeister,mag. farm., spec.RazstaveMURSKA SOBOTAV Galeriji je do 2. junija na ogled razstava LudwigWilding – Vizualni fenomeni. Tu je tudina ogled razstava izdelkov iz likovnih delavnicgalerije ter OŠ I in OŠ II.V avli Ekonomske šole je do 27. maja na ogledrazstava Človeka nikar … Aktivnosti policije vboju za samostojno in demokratično Slovenijo.V PIŠK-u je do 31. maja na ogled fotografskarazstava Moje mesto Fotokluba Murska Sobotain Foto video kluba Lendava.V Pokrajinskem muzeju sta na ogled razstaviMuzeji – svet odznotraj ter Geir Helgen, muzejiin humor.LENDAVAV Sinagogi je na ogled likovna razstava del članovdruštev upokojencev Pomurja.SPODNJI KAMENŠČAKV galeriji MCP je na ogled fotografska razstavaSlovensko Porabje avtorja Karla Holca.BELTINCIV parku pred gradom je na ogled maketa kolesaiz leta 1861.RADENCIV avli hotela Radin je do 15. junija na ogled fotografskarazstava 30 let mojih-naših maratonovavtorja Danija Mauka.GRADV viteški dvorani gradu je do 31. avgusta naogled razstava ilustracij in gradov iz gline Povedkein gradovi s Kozjanskega.KinoStar Max MURSKA SOBOTA(od 20. 5. do 26. 5.)Ameriška drama Zresni se (19.35, pet. in sob.š e 21.50)Ameriška romantična komedija Romanca vRimu (od pet. do srede 17.50, sob. in ned. še15.50)Ameriška znanstvenofantastična akcija IronMan 2 (19.50, pet. in sob. še 22.20)Ameriška domišljijska akcijska pustolovščinaPerzijski princ: sipine časa (17.35, 20.00, pet. insob. še 22.25)Ameriška vojna akcija Bombna misija (21.00,od čet. do tor. 20.00, sreda 21.25)Ameriška kriminalna drama Meje razuma(18.30, od sob. do tor. 17.30, sreda 16.30)Ameriška komedija Predobra zame (17.20, sob.in ned. še 15.05)Gornja RadgonaFilme bodo vrteli le občasno!Informacije in naroèila:TIC LJUTOMERGlavni trg9240 LjutomerTel.: 02 584 83 33Fax: 02 584 83 34email: ticljutomer@jeruzalem.siwww.jeruzalem.si

32 | Vestnik | 20. maja 2010 (ne)nazadnjewww.vestnik.si | e: vestnik@vestnik.siČetrtek: pretežnooblačno, posamezneplohe (rahel dež)7 | 17Petek:pretežno oblačno,rahel dež9 | 19Sobota:pretežno jasnoz nevihto11 | 22Nedelja:pretežno jasnoz nevihto11 | 24Ponedeljek:delno oblačnoz nevihto12 | 23vreme Andrej Velkavrh fotografija tednaNe bo ravno toploV četrtek bo sprva pretežno oblačno. Čezdan se bo oblačnost tanjšala, a prav dostisonca ne bo. Popoldne lahko nastane kakšnaploha, a verjetnost ni velika. Razmeromasveže bo. V petek bo spremenljivooblačno. Že zjutraj bo lahko kakšna ploha,pogostejše pa bodo kasneje čez dan.V soboto, nedeljo in ponedeljek bo spetbolj sončno vreme. Tudi topleje bo, dnevnetemperature se bodo dvignile nad 20stopinj. Tudi jutra bodo toplejša. V popoldanskemin večernem času bodo nastaleposamezne plohe ali nevihte. Nekolikopogostejše bodo v nedeljo zvečer, ko nasbo oplazila oslabljena hladna fronta. Tudinaslednji teden se vreme še ne bo umiriloin bo razmeroma nestabilno in ne ravnotoplo.Travi da, kmetom neTelefon v službi zadnje čase dobesednopregoreva. Saj ni čudno, kmetje bi radi kosili,»vremena pa ni«. Skupno smo ugotovili,da je trave letos veliko, a hkrati je tozato, ker je dovolj mokro in ne pretoplo.Travi torej tako vreme ustreza, kmetompa ne. Še najhuje je, ker marsikje tudi večdni ne dežuje, a dež dobesedno visi v zraku.Žal je tako, kadar ni blizu kakšne vremenskemotnje ali ciklona, ampak oblaki,iz katerih dežuje, nastajajo ob dnevnemsegrevanju zraka. Temu rečemo tudi termikaoz. konvekcija. Sonce je precej močno,in če ga je vsaj nekaj, že odločilno krojidnevne temperature. Topel zrak pa je lažjiod hladnega (kar s pridom uporabljamopri toplozračnih balonih) in zato se začnesegreti zrak dvigati. Če je ozračje dovoljlabilno in vlažno, se dvigne dovolj visoko,da začno nastajati kopasti oblaki – kumulusi.Včasih ostane tako, kadar pa so pogojiv ozračju primerni, se ti kumulusi razvijejov višino in nastanejo nevihtni oblakiali pa vsaj dovolj visoki kopasti, da pridedo ploh. Morda boste zdaj lažje razumeli,da sploh ni mogoče napovedati, kje botakšen oblak nastal in tudi časa se ne dadoločiti. No, najverjetneje se bo to zgodilookoli poldneva ali popoldne, ampak nekateribi radi kar do ure natančno! Predvsemje večja možnost, da kopasti oblakinastanejo nad prisojnimi pobočji, kjer setla in zrak nad njimi bolj segrejejo kot naravnini ali na osojnih legah.vestnikovkoledarČ – 20. majP – 21. majS – 22. majN – 23. majP – 24. majT – 25 majS – 26. majbernardfeliksmilanželjkosuzanagregorzdenko21. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 23minut, zašlo pa ob 20. uri in 35 minut.Dan bo tako dolg 15 ur in 12 minut. Istegadne ob 0.42 bo na nebu nastopilprvi krajec.V soboto, 5. junija 2010, bo odpeljal v Posavje.Ogledali si boste:CENA58• Posavski muzej Brežice• mesto Brežice• Klet penin Istenič, kiEVROVjih boste tudi poskusili• romarsko sveto goro Matere božjenad Bistrico ob Sotli in pet kapelicKosilo v Termah ČatežNaročite svoj izvod časopisa VestnikCena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica.Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno.Vozovnice naprodaj v naročniški službi Vestnika,Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota. Ob nakupu imejte s seboj osebni dokument.Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami.Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico.Ime in priimek:Naselje, kraj, številka:Poštna številka:Pošta:Nepozaben izlet za vsak žepRojstni podatki:Davčna številka:Datum:Podpis:narocnina@vestnik.siPodjetje za informiranje, d. o. o., spoštujevašo zasebnost in zagotavlja visoko ravenvarovanja podatkov. Podjetje za informiranjese zavezuje, da bo vaše podatke skrbnohranilo in jih uporabljalo samo z namenomanaliziranja naročnikov, tržnih raziskav terpredstavitev izdelkov in storitev Podjetja zainformiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitvene bo posredovalo tretjim osebam.Posameznik lahko po 73. členu Zakona ovarstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva,da Podjetje za informiranje, d. o.o., trajno ali začasno preneha uporabljatinjegove osebne podatke za namene neposrednegatrženja. Podjetje za informiranje,d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustreznopreprečiti uporabo osebnih podatkovza namen neposrednega trženja in o temv nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranegauporabnika, ki je to zahteval. Stroškevseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetjeza informiranje, d. o. o.Za večino Prekmurcev je Občina Razkrižjenekje na drugem koncu Pomurja,tam v kotu pri Hrvaški. Zato se bo lemalokateri zavedal, kakšno bogato kulturno,umetniško, duhovno in telesnoaktivno dogajanje poteka včasih v vasehRazkrižje, Šafarsko, Gibina, Veščica,Šprinc in Kopriva. Tako kot nedavnona glasbenem področju, ki ga kot stičnicenter povezuje razkriški dom kulture.Najprej se je tam na zaključnem letnemnastopu predstavil razkriški oddelekGlasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.In koliko mladih, koliko učencev,učenk je bilo to! Od plesne pripravnicedo tistih, ki so igrali na klavir, harmoniko,diatonično harmoniko, violončelo,flavto, trobento, ksilofon, rog, saksofon,klarinet in pozavno. Predstavil se je tudiklavirski duo, pa še mladinski pihalniorkester. Skupni program je sestavilaDanijela Sabo. Poleg nje so točke pripraviliše številni mentorji: Slavko Lašič,Romana Rek, Vlasta Vizjak, Simon Novak,Bojan Zelenjak, Katja Žibrat, SimonBudna, Ignac Karba, Slavko Ahlin, TinaČeh, Ana Tina Petkovšek, Janez Mundain Damir Fendrich. Nekakšno nadaljevanjetega prvega glasbenega dogajanjaFotografija Andrej BedekEnaindvajseto stoletje. Stoletjerazličnih možnosti. Stoletjeraznolikosti. Nasprotij. Bede inbogastva. Zgodilo se je pri nas.Kot fotografije iz balkanskih držav.Smešne. Tragične. Tudi realne.Prestižni avtomobil lokalnegaveljaka. Nabiralca starega železa.S svojimi jeklenimi konjički vsakna svoji poti. Življenje je veljaku inbratoma napisalo različni zgodbio uspehu. Uspešni in malo manjuspešni. Vsekakor življenjski zgodbi.Lahko so tudi vaše. Malenkostiodločajo. Kakor za koga. Luksuzin beda. Zavist in veselje. Jok insreča. Vriskanje in žalost. Nič jihne ustavi. Denar je sveta vladar. Ziznajdljivostjo do cilja. Poraz. Zmaga.Neodločenega rezultata ni. Dvignjeneroke. Stisnjena pest. S pogumnimisrci do konca. Za zmagovalca.Za nabiralca. Tudi veljaka. Tla sospolzka. Kakor življenje. Nič jih neustavi. Gremo naprej. Adijo, slava.Adijo, zmaga. Adijo, Jožica. Gate naglavo pa dva svinčnika v nos. Mojangel sreče je pač lačen in bos. AndrejBedekGlasbena razglednica iz glasbenega krajaNa Razkrižju pojejotudi operne arijeModerator pa kar županIzvajalke plesne pripravnice 1pa je bil sobotni majski večer operniharij in duetov, ki ga je pripravilo Turističnonarodopisno društvo Razkrižjev sodelovanju z Umetniškim društvomNotina. Na sporedu so bila dela Mozarta,Chopina, Verdija, Puccinija in drugih,pa tudi sodobnejših skladateljev, kot sonpr. Andrew Lloyd Webber, Lucio Dallain Cole Porter. Tako so poslušalci slišaliarije iz oper Turandot, Don Giovanni,Traviata, Čarobna piščal, Rigoletto, patudi iz muzikalov My Fair Lady, Cats inKiss Me, Kate ter tudi stari irski napevThe Londonderry Air. Še bolj zanimiviso bili izvajalci: kot gostje so se predstaviliviolinistka Špela Huzjak, flavtistkaŽiva Skrbiš, vokalna zasedba Quare?Quare! in Luka Banovič, ki je zaigral nairsko piščal. Tu pa so bili še nastopajoči:Barbara Štunf (sopran), Julija Zadravec(klavir) ter Blaž Zanjkovič (tenor) inMatjaž Zanjkovič (bariton). Slednja, domačina,sta kar oče in sin, tako da opernatradicija na Razkrižju prav gotovo nebo kmalu zamrla. Prireditev je vodil karrazkriški župan Stanko Ivanušič, kar ješe ena dodatna zanimivost tega po dušiglasbenega kraja.T. K.Fotografija Tomo Köleš