Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Po drugi strani pa pri priznavanju nekaterih drugih poklicnih bolezni govorimo le o veèji verjetnosti, da jebolezen povzroèila doloèena izpostavljenost. To verjetnost ne doloèamo na podlagi individualnihrezultatov, paè pa na podlagi epidemioloških študij: iz skupine torej sklepamo na posameznika in zatogovorimo le o verjetnosti, da je bolezen poklicna (Hernberg, 1992). Vprašanje, katera oz. kolikšna je tapoveèana verjetnost, je zahtevno vprašanje, ki nima enotnega odgovora: tako je npr. verjetnost, da jeazbest povzroèil mezoteliom zelo visoka, tveganje je okrog 4 krat veèje kot pri neizpostavljenih, taverjetnost je veliko manjša (približno 2-krat) pri pljuènem raku povzroèenim z istim povzroèiteljem, vendarv obeh primerih priznavamo bolezen kot poklicno bolezen pri izpostavljenosti azbestu. Da bi to verjetnostpodkrepili, se poslužujemo dodatnih epidemioloških kriterijev kot je pri pljuènem raku npr. kumulativnadoza prejetih vlaken. Iz tega sledi, da je verifikacija poklicne bolezni dejansko posledica tako strokovnegaznanja, moèi doloèene stroke, finanène moèi države kot tudi trenutnega politiènega pomena bolezni vdržavi. Tako se je npr. skupina strokovnjakov pri doloèanju kriterijev za poklicnega pljuènega raka zaradiizpostavljenosti azbestu brez posebne razprave odloèila, da je v tem primeru pljuèni rak potrebno priznatikot poklicno bolezen, je pa zavrnila možnost, da bi se rak sigme priznal kot poklicna bolezen povzroèenaz azbestom pri 4-krat veèji kumulativni dozi, èeprav so takratne epidemiološke študije pokazale, da jeverjetnost nastanka pljuènega raka enaka pri 25vl/cm 3 -let kot verjetnost nastanka raka na sigmi pri75vl/cm 3 -let.Iz tega sledi:- da je potrebno pri vsaki bolezni natanèno opredeliti kriterije za priznavanje take bolezni kotpoklicne,- da je pri postavljanju kriterijev potrebno vkljuèiti skupino strokovnjakov (klinika, specialista meddela, industrijskega higienika...) in- da je potrebno verifikacijske kriterije dopolnjevati v odvisnosti od novih znanj.DISKUSIJAPri izrazu poklicna bolezen gre za neenotno razumevanje pojma. Gledano iz medicinskega vidika je izrazz delom povezana bolezen veliko ustreznejši. Uporabljajo naj ga strokovnjaki posamezniki, ki dokažejopovezavo izpostavljenosti z boleznijo, ne ukvarjajo pa se s tem, ali so izpolnjeni vsi kriteriji za verifikacijoali priznavanje take bolezni kot poklicne. Skupina strokovnjakov bo pa ugotavljala skladnost postavljenihin zapisanih kriterijev z bolnikovim primerom in tako bolezen verificirala kot poklicno, ali pa jo zavrnila. Kerverifikacijski kriteriji niso izkljuèno medicinski kriteriji, je razumljivo, da se evropska delovna skupina, ki jepostavljala kriterije za priznanje poklicnih bolezni, ni poenotila, kateri so nujni za priznavanje posameznebolezni kot poklicne. Postavili so le okvir teh kriterijev, ki je:1. Objektivizirana vzroèna zveza med boleznijo in izpostavljenostjo;2. Najnižja intenziteta izpostavljenosti, ki že lahko izzove bolezen;3. Najkrajše trajanje izpostavljenosti;4. Maksimalna latentna doba in5. Indukcijska doba.Znotraj teh pogojev pa obstaja dogovor, ki je v vsaki državi drugaèen in ni odvisen samo od strokovnihmnenj.Konèno ima poklicna bolezen svojo težo takrat, ko jo prizna tudi sodišèe. Seveda pa je verifikacijapoklicne bolezni nesmiselna, èe sodišèa mnenja eksperta - izvedenca postavljajo nad mnenjemverifikacijske skupine strokovnjakov. Mnenje te skupine bi torej moralo biti izvedensko mnenje, ki biseveda veljalo tudi na sodišèu.2