Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
Ogled delovnega mesta (ocena tveganja) nam da podatke o tehnološkem procesu in delovnihpostopkih ter snoveh, s katerimi delavci prihajajo v stik (neposredno ali v širšem delovnem okolju).Pomembno je, da se seznanimo z varnostnimi listi snovi, s katerimi prihajajo delavci v posredni alineposredni stik (R in S stavki, ki nas že sami opozorijo na doloèena tveganja). Pomembno je, dapreverimo tudi uèinkovitost ukrepov tehniènega varstva pri delu in ne nazadnje tudi uporabe osebnevarovalne opreme ter reda in snage na delovnem mestu, pa tudi pri delavcih osebno. Pomembni sopodatki ekološkega, biološkega in epidemiološkega monitoringa.Delavec je izpostavljen obremenitvam. Posledica obremenitev je obremenjenost - modificirana sèlovekovimi dispozicijami. Tako obremenitev v delovnem okolju pomeni izmerjeno vrednost nevarne snoviv zraku prostora, kjer so ji izpostavljeni delavci. Obremenitev je vrednost, s katero je delavec neposrednoobremenjen in je odvisna npr. od lastnosti, koncentracije in trajanja izpostavljenosti nevarni snovi in oddelavèevih osebnostnih lastnosti (trenutnega poèutja oz. kompleksnega psihofiziènega stanja, stanjaizpostavljenih organov), naèina dela in tudi uporabe splošne in osebne varovalne opreme, vzdrževanjareda in higiene na delu itd. Zato reakcije na iste (enake) obremenitve niso vselej enake. Meritve in analizeobremenitev na delovnem mestu niso dovolj za oceno stopnje zdravstvene ogroženosti. Samo na osnoviekoloških meritev ne moremo oceniti zdravstvene ogroženosti. Meritve namreè niso kontinuirane, ampakle v posameznih fazah, ki niso podrobno odrejene in zato ni dokazane povezave med stopnjo prizadetostiin ekološkimi meritvami. Prav gotovo pa obstaja statistièno pomembna povezava med stopnjo biološkegamonitoringa in epidemiološko situacijo. Biološki monitoring predstavlja meritve ter oceno obremenjenostidelavcev z analizo specifiènega biološkega materiala za doloèeno obremenitev ali škodljivost. Prednostbiološkega monitoringa je, da upošteva naèin dela in delovne ter higienske navade za vsakegaposameznega delavca.Tako je biološki monitoring kazalec obremenjenosti organizma na osnovi prouèevanja biološkegamateriala (kar je kljub vsem prejšnjim ukrepom èlovek prejel in po procesu biotransformacije lahkodokazujemo v biološkem materialu).Obremenitev kot kakovostno in kolièinsko natanèno opredeljiv vpliv na organizem vodi do obremenjenosti.Medtem ko je obremenitev mogoèe vzdrževati na doloèeni ravni, pa je obremenjenost odvisna odposameznikove telesne, duševne in intelektualne zmogljivosti in pripravljenosti nanjo. Zmogljivost inpripravljenost sta po eni strani bistvena dejavnika »davka« za prilagoditveni sindrom, po drugi strani pasta povezani tudi z obremenjenostjo. Kadar je individualna zmogljivost glede na odmerek in trajanjepreobremenjena, preneha delovati fiziološki regulacijski krog prilagoditvenega sindroma ter priènejodelovati patofiziološki regulativni mehanizmi. Na tak naèin postane obremenitev bolezenski dejavnikrazliènih stopenj pomembnosti. Istoèasno je treba ugotoviti, da pri intaktnem regulativnem mehanizmuobremenitev ne preide vedno nujno v bolezensko reagiranje organov in organskih sistemov.Temelj varnosti in zdravja pri delu je vnaprej prepreèiti ali izogniti se vsakršni nevarnosti za poškodbo alizdravstveno okvaro.Nevarnost je okolišèina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oziroma okvari njegovozdravje.Tveganje je velika ali majhna verjetnost, da nevarnost povzroèi poškodbo ali zdravstveno okvaro(možne poškodbe ali bolezni).Tveganje, povezano s posebno situacijo ali tehniènim procesom, izhaja iz kombinacije:54
verjetnosti, da pride do poškodbe ali zdravstvene okvare; ta je povezana s pogostnostjodostopa ali èasom prisotnosti oseb v nevarnem delovnem okolju (izpostavljenost nevarnosti)innajvišje predvidljive škode; merilo za škodo na èloveku je lahko resnost poškodbe alizdravstvene okvare (število izgubljenih delovnih dni), ki variira kot funkcija veè, toda lespremenljivk, ki so samo delno predvidljive.Ocenjevanje tveganja je sistematièno evidentiranje in prouèevanje vseh dejavnikov delovnegaprocesa z namenom, ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezniv zvezi z delom ter škode in možnosti prepreèevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.Nadzorovanje tveganja pomeni, da se izvedejo vsi možni ukrepi, da delavec ali druga oseba ne boutrpel(a) poškodbe ali zdravstvene okvare.Ocena tveganja je operativno orodje, katerega namen je zlasti: spoznavanje varnostnih razmer (skrbno raziskovanje, kaj je tisto, kar lahko ogrozi varnost inzdravje delavca), oblikovanje strategije ukrepanja (hierarhija – prednostni red ukrepov za dvig varnosti inzdravja pri delu) ter naèin monitoringa za trajno izboljševanje razmer.Cilj ocene tveganja je zagotoviti, da nihèe ne bo poškodovan oziroma ne bo zbolel zaradi dela.Do odkrivanja tveganja pridemo s:a) sodelovanjem z delavci oz. s posvetovanji z njimi, s sooèanji z njihovimi pogledi na morebitnatveganja in njihove škodljive uèinke;b) sistematiènim preverjanjem vseh dejavnikov, ki sestavljajo dejavnost: spremljanje, kaj se dejansko dogaja na delovnem mestu, oz. med delovnim procesom(v praksi se lahko delo razlikuje od tega, kar je zapisano v opisu). Delovne razmere, kibi jih morali obravnavati, so med drugim nove napeljave in novi stroji, prevzem indistribucija, obièajne dejavnosti, vzdrževanje in èišèenje,… obravnavanje neobièajnih in obèasnih dejavnosti (npr. vzdrževanje, natovarjanje inraztovarjanje, zbiranje vzorcev, spremembe v proizvodnem ciklu); upoštevanje nenaèrtovanih, vendar predvidljivih dogodkov, kot so npr. motnjedelovnega procesa.c) seznanjanjem z dejavniki dela, ki lahko povzroèijo škodo (tveganja) in osredotoèenjem na tiste,ki imajo zaradi znaèilnosti delovnih opravil veèjo možnost pojava.Osnovno vodilo za izvedbo ocene tveganja je, da naj bo opravljena tako, da bo:a) odkrila vse oèitne in skrite nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih;b) omogoèila odkrite nevarnosti in škodljivosti opredeliti po velikosti inc) pokazala, ali se je odkritim nevarnostim in škodljivostim mogoèe izogniti ali uvesti ukrepe zazmanjšanje preostalih nevarnosti in škodljivosti na sprejemljivo mero.Postopek ocene tveganja vsebuje ogled delovnega mesta, opredelitev opravil na delovnih mestih, zajemavsa delovna mesta ali pa vsebuje le ocenjevanje posameznih opravil na delovnih mestih. Lahko gre zaoceno tveganja pri razliènih opravilih, opazovanje poteka dela in/ali ugotavljanje, èe so postopki v skladu zdelovnimi navodili ali ni dodatnih nevarnosti. Ocenimo vzorce dela, trajanje izpostavljenosti nevarnostim in55
- Page 7 and 8: LITERATURA1. Checkoway H, Pearce NE
- Page 9 and 10: Astmo lahko sproži enkratno ali ve
- Page 11 and 12: Elektronske meritve PEF(ePEF) doma
- Page 13 and 14: - Primer 2. , in tretji, kjer ni bi
- Page 15 and 16: Primer 3: Spektralna analiza propor
- Page 17 and 18: zakljuèkih oz. mnenjih (diagnozi)
- Page 19 and 20: Verifikacijapoklicne astme………
- Page 21 and 22: v obdobju, ko je delavec zaposlen n
- Page 23 and 24: 16. Mapp CE, Fryer AA, De Marzo N,
- Page 25 and 26: Kronièna faza: Miofibroblasti zaè
- Page 27 and 28: Diagnozo bolezni postavimo na podla
- Page 29 and 30: Tabela 6. Znaèilne spremembe HR-CT
- Page 31 and 32: histološki tipièna nerepre nespec
- Page 33 and 34: Manj znanirazlogi za alergijepovzro
- Page 35 and 36: padec FEV1 18 minut po fotokopiranj
- Page 37 and 38: PREVALENCA IN INCIDENCAPrevalenca a
- Page 39 and 40: v obliki intenzivnega srbeèega eri
- Page 41 and 42: Poklicne alergijskebolezni dihal…
- Page 43 and 44: Odkrivanje prizadetosti v subklini
- Page 45 and 46: potrebe po takojšnji terapiji delo
- Page 47 and 48: PRIKAZ POJAVNOSTI POKLICNIH BOLEZNI
- Page 49 and 50: V Sloveniji je sredi leta 2003 zaè
- Page 51 and 52: usmerjenih znanj, da bo znal presod
- Page 53 and 54: prehrambena industrijapekipredelava
- Page 55 and 56: je v zadnjem èasu vse veè dokazov
- Page 57: 12. Utemeljitev diagnoze13. Razprav
- Page 61 and 62: F. Navade: Pri jemanju anamneze je
- Page 63 and 64: Odstotki zmanjšanja respiratorne f
- Page 65 and 66: znanje in izobraževanje delavcev i
- Page 67 and 68: PRILOGAZAÈETNI KLINIÈNI PRISTOP K
verjetnosti, da pride do poškodbe ali zdravstvene okvare; ta je povezana s pogostnostjodostopa ali èasom prisotnosti oseb v nevarnem delovnem okolju (izpostavljenost nevarnosti)innajvišje predvidljive škode; merilo za škodo na èloveku je lahko resnost poškodbe alizdravstvene okvare (število izgubljenih delovnih dni), ki variira kot funkcija veè, toda lespremenljivk, ki so samo delno predvidljive.Ocenjevanje tveganja je sistematièno evidentiranje in prouèevanje vseh dejavnikov delovnegaprocesa z namenom, ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih <strong>bolezni</strong>, <strong>bolezni</strong>v zvezi z delom ter škode in možnosti prepreèevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj.Nadzorovanje tveganja pomeni, da se izvedejo vsi možni ukrepi, da delavec ali druga oseba ne boutrpel(a) poškodbe ali zdravstvene okvare.Ocena tveganja je operativno orodje, katerega namen je zlasti: spoznavanje varnostnih razmer (skrbno raziskovanje, kaj je tisto, kar lahko ogrozi varnost inzdravje delavca), oblikovanje strategije ukrepanja (hierarhija – prednostni red ukrepov za dvig varnosti inzdravja pri delu) ter naèin monitoringa za trajno izboljševanje razmer.Cilj ocene tveganja je zagotoviti, da nihèe ne bo poškodovan oziroma ne bo zbolel zaradi dela.Do odkrivanja tveganja pridemo s:a) sodelovanjem z delavci oz. s posvetovanji z njimi, s sooèanji z njihovimi pogledi na morebitnatveganja in njihove škodljive uèinke;b) sistematiènim preverjanjem vseh dejavnikov, ki sestavljajo dejavnost: spremljanje, kaj se dejansko dogaja na delovnem mestu, oz. med delovnim procesom(v praksi se lahko delo razlikuje od tega, kar je zapisano v opisu). Delovne razmere, kibi jih morali obravnavati, so med drugim nove napeljave in novi stroji, prevzem indistribucija, obièajne dejavnosti, vzdrževanje in èišèenje,… obravnavanje neobièajnih in obèasnih dejavnosti (npr. vzdrževanje, natovarjanje inraztovarjanje, zbiranje vzorcev, spremembe v proizvodnem ciklu); upoštevanje nenaèrtovanih, vendar predvidljivih dogodkov, kot so npr. motnjedelovnega procesa.c) seznanjanjem z dejavniki dela, ki lahko povzroèijo škodo (tveganja) in osredotoèenjem na tiste,ki imajo zaradi znaèilnosti delovnih opravil veèjo možnost pojava.Osnovno vodilo za izvedbo ocene tveganja je, da naj bo opravljena tako, da bo:a) odkrila vse oèitne in skrite nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih;b) omogoèila odkrite nevarnosti in škodljivosti opredeliti po velikosti inc) pokazala, ali se je odkritim nevarnostim in škodljivostim mogoèe izogniti ali uvesti ukrepe zazmanjšanje preostalih nevarnosti in škodljivosti na sprejemljivo mero.Postopek ocene tveganja vsebuje ogled delovnega mesta, opredelitev opravil na delovnih mestih, zajemavsa delovna mesta ali pa vsebuje le ocenjevanje posameznih opravil na delovnih mestih. Lahko gre zaoceno tveganja pri razliènih opravilih, opazovanje poteka dela in/ali ugotavljanje, èe so postopki v skladu zdelovnimi navodili ali ni dodatnih nevarnosti. Ocenimo vzorce dela, trajanje izpostavljenosti nevarnostim in55
Change language