Od 1992. leta se poklicne <strong>bolezni</strong> kot vzrok invalidnosti vodijo skupaj s poškodbami (pri delu in izvennjega).1992 721993 681994 541995 861996 90Od 1997. dalje se uporablja MKB-10 in šifra Z57 (poklicne <strong>bolezni</strong> se šifrirajo le po seznamu poklicnih<strong>bolezni</strong>).1997 781998 281999 262000 202001 352002 46V raèunalniški program se zanesljivo vnaša le prva diagnoza, ki je v obrazcu IZ-4 izvedenskegamnenja oznaèena »glavna bolezen, ki bistveno vpliva na invalidnost«. V primeru, èe je poklicnabolezen zapisana npr. kot 3. ali 4. diagnoza in ni dodatno šifrirana po seznamu poklicnih <strong>bolezni</strong>, jepodatek skrit.Vzrok invalidnosti pa je lahko tudi kombiniran (bolezen, poškodba in poklicna bolezen).Ugotovljene poklicne <strong>bolezni</strong> po seznamu:Poklicna bolezen1986 - 1991 1992 - 1996 1997 - 2002število primerov število primerov število primerovzaradi hrupa 44 15 12poklicna bolezen kože 78 12 77vibracijska bolezen 59 3 22bronhitis 39 6 -azbestoza 58 10 45bronhialna astma 8 1 9pnevmokonioza 3 - 2talkoza 4 - -poklicna bolezen zaradi ion. sevanja 7 1 4zastrupitev z manganom 5 - -zastrupitev z benzenom 9 - -zastrupitev s svincem 2 - -maligne neoplazme 6 - -nalezljive <strong>bolezni</strong> - - 344
V Sloveniji je sredi leta 2003 zaèel veljati nov Pravilnik o seznamu poklicnih <strong>bolezni</strong>. Do tedaj je veljalstari pravilnik: Seznam poklicnih <strong>bolezni</strong>, v katerem je bilo 46 poklicnih <strong>bolezni</strong>, podana pa so bila tudidela, pri katerih se pojavljajo in pogoji za priznanje <strong>bolezni</strong> kot poklicne. V Uradnem listu RS 85/2003je izšel nov pravilnik, ki nosi v seznamu naslednja poglavja: <strong>bolezni</strong> povzroèene z nevarnimi kemiènimi snovmi (58 nevarnih kemiènih snovi oz. skupin),fizikalnimi dejavniki (5 skupin dejavnikov) in biološkimi dejavniki (3 skupine dejavnikov) <strong>bolezni</strong> po prizadetih organskih sistemih, ki jih povzroèijo snovi, ki niso omenjene drugje (koža– 3 skupine snovi, dihala – 14 skupin snovi, gibala – 6 skupin <strong>bolezni</strong> oz. stanj, druge <strong>bolezni</strong>(1 skupina) in <strong>bolezni</strong> zob (1 skupina) <strong>bolezni</strong>, ki jih povzroèajo rakotvorne snovi, pripravki in energije (1 skupina)V pravilniku, ki nosi naslov Pravilnik o seznamu poklicnih <strong>bolezni</strong> so tako kot v drugih seznamih(npr. EU, ILO ipd.) razen nekaj osnovnih definicij zveèine naštete le snovi in nekaj dejavnosti za snovi,ki niso omenjene drugje in še nekaj drugih dejavnosti, kjer lahko pride do poklicne <strong>bolezni</strong>.Pravilnik o seznamu zveèine torej ne prinaša dejavnosti, kjer se pojavljajo škodljivosti (fizikalne,kemijske, biološke), ki so lahko vzrok poklicnih <strong>bolezni</strong> (razen v 2. in 3. delu). Prav tako tudi ne prinašaverifikacijskih pogojev (diagnostièni postopki in preiskave (anamneza, klinièna slika, laboratorijski infunkcijski testi), diferencialna diagnoza, verifikacijski pogoji – èas izpostavljenosti, intenzitetaizpostavljenosti, latentna doba…), ki so vsaj za nekatere osnovne poklicne <strong>bolezni</strong> že znani in vpeljani,za mnoge druge pa jih bo potrebno šele pripraviti.V drugem èlenu povzema definicijo poklicne <strong>bolezni</strong> Zakona o pokojninskem in invalidskemzavarovanju (65. èlen), po katerem je poklicna bolezen bolezen, povzroèena z daljšim neposrednimvplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na doloèenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi vneposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in je navedena v Seznamupoklicnih <strong>bolezni</strong>. Gre za prepis zakonske dikcije in že ob nastajanju pravilnika je bilo jasno, da je vnjej kar nekaj nedoreèenosti (pa vendar pravilnik ne more spreminjati zakona). Povsem jasno je, da jepoklicna bolezen lahko povzroèena po daljšem neposrednem vplivu delovnega procesa in delovnihpogojev na doloèenem delovnem mestu (npr. silikoza ali pljuèni rak pri izpostavljenosti prostemuSiO 2 ), lahko pa je posledica le enkratne izpostavitve ionizirnemu sevanju (kataraktogena doza > 150mSv) ali nekaterim drugim škodljivim dejavnikom v dovolj velikem odmerku. V takem primeru boindicent prijavljen kot poškodba pri delu, ki pa ima lahko za posledico poklicno bolezen (tako se lahkonpr. akutna zastrupitev konèa brez posledic za zdravje in delazmožnost ali pa kot poklicna bolezen sposledièno invalidnostjo ali brez nje ali celo s smrtjo).Prav tako lahko vodi v zmoto nadaljevanje zakonske dikcije, ki govori o trenutni zaposlitvi(zavarovanju) zaposlenega. Vemo, da marsikdaj (kar je za prenekatero poklicno bolezen pravzapravznaèilno) lahko pride do poklicne <strong>bolezni</strong> po dolgi latentni dobi brez jasnih znakov <strong>bolezni</strong>, ko bodelavec ali zaposlen v povsem drugem delovnem okolju ali pa celo že upokojen (vendar pa je vzrokpredhodnih ekspozicij povsem jasen). Trenutno nas ne zanima (ker je paè naša zakonodaja na tempodroèju še nedodelana), kdo bo nosil posledice priznanja take <strong>bolezni</strong>, zanima nas le delavec aliupokojenec, ki se mu mora jasno povedati, da je vzrok njegovih težav doloèena inkrimirana snov alidelovno okolje.Ob tem se postavljajo še številna druga vprašanja. Prvo (ki je pomembno tudi pri delavcih, ki so še vrednem delovnem razmerju z delodajalcem, kjer je delavec dobil poklicno bolezen) je prav gotovo to,kdo bo plaèal verifikacijo poklicne <strong>bolezni</strong>. Povsem logièno bi bilo, da je to delodajalec. Pa je temu restako? Kdo pa ga lahko v to prisili? Morda delovni inšpektor? Delodajalec prav gotovo ni zainteresiran45