Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

potrebe po takojšnji terapiji delovnega mesta in konènoza raziskovalne in poslediènopreventivne namene.Za zdravnika, ki dela v splošni praksi, je pomembno, da se zaveda velike verjetnosti, da se bo ob enipoklicni bolezni pojavila še druga in tretja in je torej treba zdraviti delovno mesto (okolje), èe hoèemo,da se bo pojavljanje bolezni ustavilo. Delavec, ki je za tako boleznijo zbolel, pa ima pravico doodškodnine.Pri raziskovanju poklicnih bolezni se ne ukvarjamo s tem, ali naj neko bolezen štejemo za poklicno aline, paè pa raziskujemo, kakšen delež je imel pri nastanku bolezni vzrok iz delovnega mesta (okolja).Pri tem upoštevamo še vse druge vzroke za nastanek iste bolezni in jih tudi poimenujemo, med njimiišèemo razmerja (neodvisna ali odvisna, torej sinergistièna) in jih kvantitativno vrednotimo. Številniraziskovalci namreè pogosto opisujejo bolezen kot posledico enega samega vzroka. Vendar nasizkušnje silijo k ugotovitvi, da vzrok sestavljajo številne komponente. Zato lahko »zadosten vzrok«, kipovzroèa bolezen, definiramo kot niz minimalnih vzrokov, ki bolezen povzroèijo. Veèina minimalnihvzrokov za nastanek bolezni je neznanih. Azbestoze ali mezotelioma npr. ne dobijo vsi izpostavljeni.Vprašamo se torej, katere so druge komponente poleg izpostavljenosti, ki zagotovo povzroèijobolezen. Za nastanek mezotelioma je npr. pomembna izpostavljenost azbestu, dedna obremenjenost,mogoèe starost, v kateri je bil delavec izpostavljen; kateri so še drugi vzroèni dejavniki za nastanekmezotelioma, pa ne vemo. V vsakdanji praksi obstaja tendenca, da se takrat, ko je znan en ali nekajdejavnikov tveganja, vsem ljudem, ki ga imajo, pripisuje enako tveganje za nastanek bolezni. Dejstvopa je, da bodo nekateri izpostavljeni škodljivi snovi vse življenje in ne bodo zboleli, drugim pa bo zanastanek bolezni zadostovala že kratkotrajna izpostavljenost.Poklicne bolezni in bolezni, ki so povezane z delom, so veèvzroène, njihovo pojavljanje pa najveèkratne pripisujemo le delu. Tako je npr. pri astmi, pljuènem raku, raku na mehurju, skupini levkemij, rakuna dojki individualna etiološka diagnoza najveèkrat težka, ali po veèini celo nemogoèa. Govorimo le ostopnji verjetnosti, s katero trdimo, da ima èlovek, ki je bil izpostavljen doloèeni koncentraciji škodljivesnovi doloèeno èasovno obdobje (kumulativna izpostavljenost), doloèeno tveganje, da je bila bolezenpogojena pretežno zaradi specifiène izpostavljenosti neki snovi. V poklicni etiologiji le redko govorimoo stoodstotni verjetnosti, da je bolezen poklicna.Pri odkrivanju poklicnih etioloških dejavnikov je nujno zelo dobro poznati delo, ki ga delavec opravlja,kamor sodi tudi poznavanje metod industrijske higiene oziroma metod preuèevanja izpostavljenosti. Nidovolj, èe reèemo, da je delavec varilec, paè pa moramo npr. vedeti, po kateri metodi vari. Razliènemetode varjenja namreè ustvarjajo razliène pline, razliène kemiène sestave in razlièno velike prašnedelce. V takih razmerah je pomembno definirati snov, ki bolezen povzroèi. Èe pa hoèemo doloèatipovezavo med odmerkom in uèinkom, je pomembno izmeriti intenziteto specifiènega agensa.Hkrati, ko doloèamo povzroèitelja, merimo tudi ostale sodelujoèe možne povzroèitelje, ki lahko uèinekmodificirajo, lahko delujejo kot »confounderji« ali »sinergisti« npr. v topilnicah so delavci izpostavljeniformaldehidu in furanom, poleg tega pa še prahu peska in saj. Zato je pomembno definirati, èemu jebil pacient izpostavljen, koliko èasa in kdaj. Izvedeti je treba tudi, katere razvade ima in ali so te kakorkoli pripomogle k nastanku poklicne bolezni. Npr. pri delavcu, ki je izpostavljen azbestu, je približnoštirikrat veèja verjetnost, da bo dobil raka na pljuèih, kot pri neizpostavljenem. Èe pa je le kadilec, je taverjetnost približno osemkrat veèja kot pri nekadilcu. Èe je kadilec izpostavljen hkrati še azbestu, jeverjetnost, da bo zbolel, veè kot štiriinpetdesetkrat veèja, da bo zbolel za pljuènim rakom. Povzroèiteljipoklicnih bolezni so lahko tudi ko-produkti ali mešanice, ki jih je treba šele odkriti, lahko so41