Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

c) da z zakonom predpiše listo bolezni (a), ki se lahko dopolnjuje s splošno definicijo (b), ki biomogoèala, da se prizna poklicni vzrok bolezni, ki ni na listi ali tiste, ki se ne manifestirajo vpredpisanih pogojih.Vsaka èlanica podpisnica konvencije mora zagotoviti preventivne aktivnosti za prepreèevanje poklicnihbolezni, zagotoviti celovito (tudi poklicno) rehabilitacijo poklicno obolelih ter voditi aktivno politikozaposlovanja oseb z zmanjšano delazmožnostjo zaradi poklicnih bolezni (ali poškodb na delu).Odkrivanje poklicnih bolezni, bolezni, ki so povezane z delom, ali odkrivanje simptomov, ki bi lahko bilipovezani z delom, se obièajno zaène v ambulanti izbranega - osebnega zdravnika. Zelo lahko jih jespregledati, posebej še, èe nimamo osnovne informacije o pacientovem delu, izpostavljenosti in tudine vemo, kakšna je povezava med morebitno izpostavljenostjo in simptomi (znaki obolenja).Prepogosto pošiljanje na bolniški stalež zaradi iste diagnoze mora vzbuditi sum, da gre za etiologijo, kise ponavlja. Tako je na primer nerazumljivo vztrajno zdravljenje z antirevmatiki in pogosto pošiljanjena fizioterapijo zaradi istih simptomov, ne da bi pomislili na neergonomsko urejenost delovnegamesta, si ogledali tako delovno mesto ali poklicali varnostnega inženirja in ga vprašali oizpostavljenosti oziroma oceni tveganja. Drugaèe bomo svojega pacienta zdravili leta dolgo zaradinepojasnjenih zdravstvenih težav, pozneje pa ga bomo poslali na invalidsko oceno, ves èas pa nitipomislili nismo, da je vzrok za te težave delovno mesto in da je potrebno zdraviti ravno to. Odizbranega zdravnika ne prièakujemo, da poklicno bolezen verificira, paè pa, da poglavitne težave ineventuelne odklone v zdravju poveže z delovnim okoljem pacienta in sodeluje s pooblašèenimizdravniki, ki pa morajo svoja znanja usmeriti v bolj specifièno smer.Obdobni pregledi, ki jih opravljajo pooblašèeni zdravniki, ne morejo biti opravièilo, da bi izkljuèno nanjeprelagali breme odkrivanja izpostavljenosti in razvoja poklicne simptomatike. Ti delavca pregledujejo lena tri do pet let, vmesno obdobje pa pripada izbranemu zdravniku, prav tako pa je izbrani zdravniktisti, ki mu pacient tudi najveè pove. Zato bi bilo izjemno pomembno, da bi med izbranim inpooblašèenim zdravnikom obstajala neprestana (tudi predpisana) povezava.V Sloveniji že veè kot 10 let ne vodimo registra poklicnih bolezni (PB) in jih tudi redko verificiramo.EU priporoèa v direktivi 90/326/EEC državam èlanicam, da sprejmejo seznam poklicnih bolezni, ki jihje objavila v aneksu I.Navaja pa tudi seznam bolezni v zvezi z delom (Additional list of diseases susped of beingoccupational in origin), objavljenih v aneksu II, za katere priporoèa, da jih države èlanice poznejevkljuèijo v seznam poklicnih bolezni.V obeh seznamih so diagnoze navedene le redko, gre bolj za izpostavljenost. Vsaka država èlanica semora sama odloèiti, katere diagnoze bo vkljuèila med poklicne bolezni, in predvsem kakšni bodopogoji, da bo neka bolezen priznana kot poklicna. Npr. pri izpostavljenosti azbestu lahko priznamo kotpoklicno bolezen naslednje diagnoze: le mezoteliom in azbestozo ali tudi plevralne plake, benigniplevralni izliv in pljuèni rak, mogoèe celo rak debelega èrevesa in želodca.Za poklicno bolezen je pomembna izpostavljenost, ki je povezana z verjetnostjo nastanka bolezni.Diagnoza poklicne bolezni se namreè ne razlikuje od kliniène v nièemer, razen v izpostavljenosti alietiologiji. Npr. pljuèni rak, povzroèen zaradi izpostavljenosti azbestu ali niklju, se ne razlikuje odtistega, ki ga povzroèa kajenje, bistven pa je podatek o izpostavljenosti, ki bo v enem primeru pljuènirak priznal za poklicno bolezen, v drugem pa ne. Zdravljenje je v obeh primerih enako. Vprašanje paje, ali so snovi, razmere ali drugi dejavniki delovnega okolja bistveno ali v celoti vplivali na nastanekneke bolezni, da bi jo lahko imenovali poklicno. Jasno je torej, da je diagnoza poklicne boleznipomembna predvsem zaradi: pravic, ki jih ima poklicno bolan delavec,40