Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
nevarnim snovem….) delovnega okolja. Ker je pri poklicni bolezni še posebej pomemben etiološkidejavnik, je še kako pomembna ocena tveganja, ki vkljuèuje tudi ekološki, biološki in epidemiološkimonitoring.V oceni delazmožnosti za potrditev diagnoze poklicnega obolenja in zastrupitve, zaradi pravic izinvalidskega in zdravstvenega zavarovanja mora obstajati jasna in preprièljiva dokumentacija. Pri temima še posebno važno vlogo izèrpna delovna anamneza kot dopolnitev kliniène slike za potrditevvzroka in vrste bolezni. Pogosto nam v zaèetku subjektivne težave in objektivni rezultati ne nakazujejoškodljivega delovanja poklicne nokse. V anamnezi so še posebej pomembni podatki o: predhodnempreventivnem zdravstvenem pregledu, obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih z objektivnimikliniènimi pregledi, laboratorijskimi testi (specifièen biološki monitoring), slikovno diagnostiko terdrugimi funkcionalnimi preiskavami.Pri oceni delovne zmožnosti pri poklicnih boleznih, še posebej pri zastrupitvah, je še posebejpomembna koincidenca z drugimi nepoklicnimi obolenji in slabo zdravstveno kondicijo.Pri potrjevanju poklicne bolezni in dajanju mišljenja o delazmožnosti, je potrebno, da odgovorimo nanaslednja vprašanja: ali gre za poklicno obolenje ( je v seznamu poklicnih bolezni), ali obstaja vzroèna zveza, èasovna in prostorska, med delom in nastankom bolezni, ali je poklicna škodljivost pomemben povzroèitelj sedanje bolezni, ali obstaja koincidenca splošnega obolenja s poklicnim, ali škodljivi poklicni agensi vplivajo na podaljšanje in recidiv poklicnega obolenja, ali soèasno nepoklicno obolenje pospešuje razvoj in poslabšuje potek poklicnega obolenja, kakšna je epidemiološka slika (masovnost obolevanja) doloèene poklicne bolezni v odnosu nasanitarne karakteristike delovnega mesta, kakšne so možnosti uporabe profilaktiènih, terapevtskih in drugih aktivnosti v prepreèevanju,zmanjševanju, zdravljenju in rehabilitaciji poklicne bolezni, ali obstaja popolna, delna, zaèasna ali trajna nezmožnost za delo, ali obstaja telesna okvara…Vzrok in izvori poškodb na delu so najpogosteje jasni in oèitni, ker se poškodba klinièno manifestira vtoku dogodka ali neposredno za tem. Dokazati vzroèno povezanost nekega kroniènega patološkegastanja ali bolezni z delom je izjemno pomembno, vendar obièajno zelo težko. Poleg dobregapoznavanja tehnološkega procesa in podatkov o kvalifikaciji in kvantifikaciji poklicnih škodljivosti, kismo jih dobili z ekološkim monitoringom, je za potrditev poklicne bolezni nujno, da od samega delavcadobimo izèrpne anamnestiène podatke o delu. Cilj delovne anamneze je, da se zdravnik medicinedela spozna s kompleksom dejavnikov iz delovne sredine, ki lahko poškodujejo organizem in da so vkavzalni zvezi z boleznijo. Izèrpni podatki o tehnološkem procesu dela, delovnih operacijah, prisotnihpoklicnih škodljivostih, pogojih dela, ritmu in režimu dela, uporabi splošne in osebne varovalneopreme, higienskih pogojih dela ipd., so neobhodni pri postavljanju diagnoze bolezni, doloèitvi terapijein še posebej pri izbiri profilaktiènih aktivnosti. Podatki iz delovne anamneze v možnih poklicnih rizikihse ne nanašajo samo na aktualni poklic, ampak na vse aktivnosti, ki jih je delavec opravljal tekomsvoje delovne dobe (možni kasni ali zapozneli vplivi poklicne škodljivosti).Diagnostièni postopki za potrjevanje stopnje prizadetosti posameznih funkcij organov in organskihsistemov nimajo pri dokazovanju poklicne bolezni nièesar specifiènega.Cilj diagnostiènega postopka je v èim zgodnejšem obdobju potrditi bolezenske spremembe (morfološkisubstrat) prizadetega organa ali sistema (na makroskopskem, celularnem ali subcelularnem nivoju),kot tudi zaèetni izpad neke funkcije pred kliniènimi manifestacijami bolezni.38
Odkrivanje prizadetosti v subklinièni fazi (v fazi, ko se bolezen še ni povsem razvila) omogoèaprekinitev nadaljnje izpostavljenosti poklicnim škodljivostim, pravoèasno zdravljenje in pogostopopolno povrnitev funkcije. Uporabljeni funkcionalni testi morajo biti dovolj obèutljivi, da odkrijejospremembe preden izbruhnejo subjektivne težave ali preden se pojavijo spremembe, ki bi jih odkrili sfizikalnim pregledom. Doloèeni specifièni fiziološki testi lahko odkrijejo obstoj in specifiène spremembe,ki so jih te škodljivosti izzvale (biomarkerji ekspozicije). S temi testi se potrjuje obstoj poklicnihškodljivosti in potrjuje poklicna etiologija okvare. Pri postavljanju konène diagnoze je neobhodnopotrebno izkljuèiti vse druge etiološke dejavnike, ki lahko privedejo do podobnih patoloških stanj.Specifiènost v terapiji poklicnih bolezni se omejuje na prekinitev izpostavljenosti (delovanja poklicnegavzroènika) in eventuelno pospešeno eliminacijo vzroènika iz organizma (specifièna terapija s helatiipd.)Pri poklicih boleznih potrditev kliniène slike, prizadetosti funkcije in morfologija organov vkljuèuje tudiposebne postopke, ki se ne uporabljajo pri diagnostiki nepoklicnih obolenj. Pri nepoklicnih obolenjih seprizadetost zdravja lahko dokazuje z uporabo objektivnih diagnostiènih metod, lahko pa se diagnozapostavi tudi na osnovi podatkov bolnika ali subjektivne ocene zdravnika. Pri poklicnih boleznih se moradiagnoza obvezno potrditi z diagnostièno metodo, ki lahko objektivno potrdi prizadetost zdravja(prizadetost se lahko izkaže s kvantitativnim kazalcem). Pri nekaterih boleznih se diagnostiènipostopek ne razlikuje v odnosu na poklicni vzrok (okvara se potrjuje enako, ne glede ali gre za poklicniali nepoklicni dejavnik). Pri nekaterih poklicnih boleznih pa je diagnostièni postopek specifièen inkarakteristièen samo za njih (npr. potrjevanje povezanosti odstopanj ocenjevalnih parametrov zdelovno izpostavljenostjo). Diagnostièni postopek pri poklicni bolezni obsega obširno diferencialnodiagnostiko, ker se pogosto poklicna bolezen potrjuje šele takrat, ko se na osnovi negativnihdiferencialno diagnostiènih postopkov izkljuèujejo ostale bolezni enake kliniène slike.Pri diagnostiki poklicnih bolezni je prav tako pomembno povezovanje potrjene kliniène entitete spoklicnimi škodljivostmi. Pri tem je nujno, da doloèena poklicna škodljivost lahko povzroèi doloèenoklinièno sliko (svinèeva polinevropatija mora biti motornega tipa, benzen povzroèa le makrocitozo inhiperkromno anemijo,..).Poleg tega ni pomembna le vrsta bolezni, ki se lahko pojavi pri izpostavljenosti posameznimškodljivostim, paè pa tudi možnost, da se ta bolezen tudi razvije v doloèenih delovnih pogojih.Intenziteta škodljivosti in dolžina izpostavljenosti na delovnem mestu mora biti v nivoju za katerega jepoznano in z znanstvenimi raziskavami dokazano, da lahko okvarijo zdravje. Jasno je, da npr.izpostavljenost nekemu strupu, katerega koncentracija ne presega 30% mejne vrednosti ob obèasnikratkotrajni izpostavljenosti, ne more povzroèiti trajne okvare zdravja. Zato pa bo vsakodnevnaveèurna izpostavljenost strupu v koncentracijah nad mejno vrednostjo prav gotovo povzroèila okvarozdravja.Osnovni pogoj, da se neka bolezen v zakonskem smislu prizna za poklicno je obstoj vzroèno –poslediènega odnosa med opravljanjem dela ( izpostavljenostjo) in nastankom bolezni.Na 48. splošni konferenci Mednarodne organizacije dela 1964 leta v Ženevi je sprejeta konvencija 121o dajatvah za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Ratificirana konvencija je postala del našenacionalne zakonodaje, z njo so usklajeni domaèi zakoni in predpisi in regulirana pravila zavarovanceviz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Konvencija zavezuje (vse državenaslednice SFRJ, ki je konvencijo podpisala - ratificirala Ur. list SFRJ 27/70), daa) država predpiše listo bolezni, ki bodo priznane kot poklicne v okviru predpisanih pogojev,b) vnese v svojo zakonodajo splošno definicijo poklicnih bolezni, ki bo toliko široka, da bo zajelavsaj tiste bolezni, ki jih prinaša v prilogi,39
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIÈNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Kaj pomeniverifikacijapoklicne bole
- Page 7 and 8: LITERATURA1. Checkoway H, Pearce NE
- Page 9 and 10: Astmo lahko sproži enkratno ali ve
- Page 11 and 12: Elektronske meritve PEF(ePEF) doma
- Page 13 and 14: - Primer 2. , in tretji, kjer ni bi
- Page 15 and 16: Primer 3: Spektralna analiza propor
- Page 17 and 18: zakljuèkih oz. mnenjih (diagnozi)
- Page 19 and 20: Verifikacijapoklicne astme………
- Page 21 and 22: v obdobju, ko je delavec zaposlen n
- Page 23 and 24: 16. Mapp CE, Fryer AA, De Marzo N,
- Page 25 and 26: Kronièna faza: Miofibroblasti zaè
- Page 27 and 28: Diagnozo bolezni postavimo na podla
- Page 29 and 30: Tabela 6. Znaèilne spremembe HR-CT
- Page 31 and 32: histološki tipièna nerepre nespec
- Page 33 and 34: Manj znanirazlogi za alergijepovzro
- Page 35 and 36: padec FEV1 18 minut po fotokopiranj
- Page 37 and 38: PREVALENCA IN INCIDENCAPrevalenca a
- Page 39 and 40: v obliki intenzivnega srbeèega eri
- Page 41: Poklicne alergijskebolezni dihal…
- Page 45 and 46: potrebe po takojšnji terapiji delo
- Page 47 and 48: PRIKAZ POJAVNOSTI POKLICNIH BOLEZNI
- Page 49 and 50: V Sloveniji je sredi leta 2003 zaè
- Page 51 and 52: usmerjenih znanj, da bo znal presod
- Page 53 and 54: prehrambena industrijapekipredelava
- Page 55 and 56: je v zadnjem èasu vse veè dokazov
- Page 57 and 58: 12. Utemeljitev diagnoze13. Razprav
- Page 59 and 60: verjetnosti, da pride do poškodbe
- Page 61 and 62: F. Navade: Pri jemanju anamneze je
- Page 63 and 64: Odstotki zmanjšanja respiratorne f
- Page 65 and 66: znanje in izobraževanje delavcev i
- Page 67 and 68: PRILOGAZAÈETNI KLINIÈNI PRISTOP K
nevarnim snovem….) delovnega okolja. Ker je pri poklicni <strong>bolezni</strong> še posebej pomemben etiološkidejavnik, je še kako pomembna ocena tveganja, ki vkljuèuje tudi ekološki, biološki in epidemiološkimonitoring.V oceni delazmožnosti za potrditev diagnoze poklicnega obolenja in zastrupitve, zaradi pravic izinvalidskega in zdravstvenega zavarovanja mora obstajati jasna in preprièljiva dokumentacija. Pri temima še posebno važno vlogo izèrpna delovna anamneza kot dopolnitev kliniène slike za potrditevvzroka in vrste <strong>bolezni</strong>. Pogosto nam v zaèetku subjektivne težave in objektivni rezultati ne nakazujejoškodljivega delovanja poklicne nokse. V anamnezi so še posebej pomembni podatki o: predhodnempreventivnem zdravstvenem pregledu, obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledih z objektivnimikliniènimi pregledi, laboratorijskimi testi (specifièen biološki monitoring), slikovno diagnostiko terdrugimi funkcionalnimi preiskavami.Pri oceni delovne zmožnosti pri poklicnih <strong>bolezni</strong>h, še posebej pri zastrupitvah, je še posebejpomembna koincidenca z drugimi nepoklicnimi obolenji in slabo zdravstveno kondicijo.Pri potrjevanju poklicne <strong>bolezni</strong> in dajanju mišljenja o delazmožnosti, je potrebno, da odgovorimo nanaslednja vprašanja: ali gre za poklicno obolenje ( je v seznamu poklicnih <strong>bolezni</strong>), ali obstaja vzroèna zveza, èasovna in prostorska, med delom in nastankom <strong>bolezni</strong>, ali je poklicna škodljivost pomemben povzroèitelj sedanje <strong>bolezni</strong>, ali obstaja koincidenca splošnega obolenja s poklicnim, ali škodljivi poklicni agensi vplivajo na podaljšanje in recidiv poklicnega obolenja, ali soèasno nepoklicno obolenje pospešuje razvoj in poslabšuje potek poklicnega obolenja, kakšna je epidemiološka slika (masovnost obolevanja) doloèene poklicne <strong>bolezni</strong> v odnosu nasanitarne karakteristike delovnega mesta, kakšne so možnosti uporabe profilaktiènih, terapevtskih in drugih aktivnosti v prepreèevanju,zmanjševanju, zdravljenju in rehabilitaciji poklicne <strong>bolezni</strong>, ali obstaja popolna, delna, zaèasna ali trajna nezmožnost za delo, ali obstaja telesna okvara…Vzrok in izvori poškodb na delu so najpogosteje jasni in oèitni, ker se poškodba klinièno manifestira vtoku dogodka ali neposredno za tem. Dokazati vzroèno povezanost nekega kroniènega patološkegastanja ali <strong>bolezni</strong> z delom je izjemno pomembno, vendar obièajno zelo težko. Poleg dobregapoznavanja tehnološkega procesa in podatkov o kvalifikaciji in kvantifikaciji poklicnih škodljivosti, kismo jih dobili z ekološkim monitoringom, je za potrditev poklicne <strong>bolezni</strong> nujno, da od samega delavcadobimo izèrpne anamnestiène podatke o delu. Cilj delovne anamneze je, da se zdravnik medicinedela spozna s kompleksom dejavnikov iz delovne sredine, ki lahko poškodujejo organizem in da so vkavzalni zvezi z <strong>bolezni</strong>jo. Izèrpni podatki o tehnološkem procesu dela, delovnih operacijah, prisotnihpoklicnih škodljivostih, pogojih dela, ritmu in režimu dela, uporabi splošne in osebne varovalneopreme, higienskih pogojih dela ipd., so neobhodni pri postavljanju diagnoze <strong>bolezni</strong>, doloèitvi terapijein še posebej pri izbiri profilaktiènih aktivnosti. Podatki iz delovne anamneze v možnih poklicnih rizikihse ne nanašajo samo na aktualni poklic, ampak na vse aktivnosti, ki jih je delavec opravljal tekomsvoje delovne dobe (možni kasni ali zapozneli vplivi poklicne škodljivosti).Diagnostièni postopki za potrjevanje stopnje prizadetosti posameznih funkcij organov in organskihsistemov nimajo pri dokazovanju poklicne <strong>bolezni</strong> nièesar specifiènega.Cilj diagnostiènega postopka je v èim zgodnejšem obdobju potrditi bolezenske spremembe (morfološkisubstrat) prizadetega organa ali sistema (na makroskopskem, celularnem ali subcelularnem nivoju),kot tudi zaèetni izpad neke funkcije pred kliniènimi manifestacijami <strong>bolezni</strong>.38
Change language