Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik
V zadnjem èasu so bili objavljeni tudi poskusi hiposenzibilizacije pri alergiènih zdravstvenih delavcih spostopno subkutano aplikacijo alergena, pa tudi poskusi s sublinvalno hiposenzibilizacijo. Zautemeljeno, varno in uèinkovito širšo uporabo teh postopkov so potrebne še številne raziskave.Zaradi izjemnih taktilnih in uèinkovitih zašèitnih lastnosti rokavic iz lateksa še dolgo ne bo mogoèepovsem nadomestiti z drugimi materiali, predvsem v kirurških strokah. Prisoten je tudi pomembenekonomski razlog, saj so rokavice iz drugih materialov s podobnimi lastnostmi bistveno dražje.Splošno priporoèljiv preventivni ukrep za zmanjšanje izpostavljenosti v zdravstvu je torej uporabanenaprašenih rokavic z nizko vsebnostjo proteinov oz. alergenov in uporaba rokavic iz drugihmaterialov, kjer je to mogoèe.Trend uporabe nenaprašenih rokavic iz lateksa je prisoten tudi pri nas. Po podatkih naše najveèjekliniène ustanove je bilo v letu 2006 izdanih v uporabo skoraj 5,4 milijonov parov nenaprašenih rokaviciz lateksa, nekaj veè kot 170 000 parov naprašenih rokavic iz lateksa, približno 75 000 parov rokaviciz nitrila in veè kot miljon rokavic iz PVC oz. polietilena.Prikazan bo primer alergije za lateks pri medicinski sestri inštrumentarki.LITERATURA1. Hepner DL, Castells MC. Latex Allergy: An Update. Anesth Analg 2003; 96:1219-29.2. Meade JB, Weissman DN, Beezhold DH. Latex allergy: past and present. InternationalImmunopharmacology 2002; 2:225-38.3. Jones KP, Rolf S, Stingl C, Edmunds D, Davies BH. Longitudinal Study of Sensitization to NaturalRubber Latex among Dental School Students using Powder-free Gloves. Ann Occup Hyg 2004;48(5):455-57.4. Alenius H, Turjanmaa K, Palosuo T. Natural rubber latex allergy. Occup Environm Med 2002;59:419-24.5. Turjanmaa K, Alenius H, Reunala T, Palosuo T. Recent Developments in Latex Allergy. Dosegljivona: http://www.medscape.com/viewarticle/444396.6. Opinion On Natural Rubber Latex Allergy. Scientific Commitee on Medicinal Products and MedicalDevices. European Commission, June 2000.7. Preventing Allergic Reactions to Natural Rubber Latex in the Workplace. NIOSH. Dosegljivo na:http://www.cdc.gov/niosh/latexalt.html.8. Turjanmaa K. Diagnosis of latex allergy. Allergy 2001; 56:810-12.9. Vandenplas O, Charous BL, Tarlo SM. Latex Allergy. In: Bernstein IL et al., eds. Asthma in theWorkplace. 2 nd ed. New York: Marcel Dekker, Inc.; 1999. p.425-44.10. Charous BL, Hamilton RG, Yunginger JW. Occupational latex exposure: characteristics of contactand systemic reactions in 47 workers. J Allergy Clin Immunol 1994; 94(1): 12-18.36
Poklicne alergijskebolezni dihal…………………………………………………………………………………………………..Marjan BilbanZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., UL MF Katedra za javno zdravjePOKLICNE BOLEZNI (splošni uvod)Po definiciji so poklicne bolezni vsa tista patološka stanja, katerih nastanek je v neposredni povezavi zrednim delom (poklicem) bolnika. Poklicne bolezni so torej stanja, ki niso definirana s svojimnozološkimi ampak etiološkimi karakteristikami, ker vsa ta patološka stanja lahko nastanejo tudi brezpovezave z delom.Razlika med poklicnimi in drugimi boleznimi torej ni biološka ampak socialna, ker tisti, ki nima nièesardrugega razen svoje delovne moèi, nima niti mnogo možnosti in sprejme delo ne glede na to ali je deloškodljivo za zdravje ali ne.Pojem poklicne bolezni z medicinskega aspekta obsega v najširšem smislu besede vsa obolenja aliokvare zdravja, kroniènega ali akutnega poteka, ki so povzroèene na delu, v èasu opravljanja del innalog.Poleg etiološkga dejavnika so v nastanku poklicnih bolezni pomembne tudi individualne lastnostiposameznika, njegova prirojena in pridobljena odpornost in koincidenca s splošnimi nepoklicnimiobolenji. Pozitiven ali negativen vpliv na pojav poklicnega obolenja imajo prav tako zunanji dejavnikiizven delovnega okolja, življenjski in kulturni standard in vsakodnevni naèin življenja v prostem èasu.Etiološki agensi, ki povzroèajo poklicna obolenja delujejo obièajno nezaznavno, sukcesivno, skozidaljše obdobje, èesar pa ne sreèamo pri pojavu poklicne travme. Zaèetek poklicnega obolenja težkoopazimo, ker šele s sumiranjem dejavnikov, ki vplivajo na nastanek bolezni, ki so posamezno lahkocelo neopazni, prihaja do jasno patološke in kliniène manifestacije kroniènega poklicnega obolenja.Kolikor so posamièni dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni moènejši, toliko so patološke in kliniènemanifestacije moènejše in v krajšem èasovnem razmaku privedejo do sprememb fiziološkegaravnovesja – to pomeni, da tok obolenja postane bolj akuten.Enotne definicije poklicnih obolenj, ki bi zaobsegala vse primere, ni. Letavet (Rusija) meni, da je zapoklicno bolezen potrebno imeti doloèene nozološke oblike, ki jih izkljuèno ali pretežno karakterizirapoklicna etiologija.Baeder (Nemèija) meni, da šele, ko neko obolenje nastane redno in izkljuèno ali pa mnogo pogostejein pretežno, v veèjem številu pri pripadnikih enake poklicne skupine, lahko govorimo o poklicnemobolenju.Eden od pogojev za pravilno oceno delazmožnosti je postavljanje toène diagnoze poklicnegaobolenja, za tem ocena funkcionalne sposobnosti organizma v povezavi s prizadetostjo posameznihorganov in organskih sistemov. Diagnostika poklicne bolezni in/ali zastrupitve je obièajno težka,posebno za zdravnika, ki nima ustreznega znanja s podroèja medicine dela. Pri tem je še posebnegapomena poznavanje tehnološkega procesa, obremenitev, škodljivosti in tveganj (izpostavljenosti37
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIÈNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Kaj pomeniverifikacijapoklicne bole
- Page 7 and 8: LITERATURA1. Checkoway H, Pearce NE
- Page 9 and 10: Astmo lahko sproži enkratno ali ve
- Page 11 and 12: Elektronske meritve PEF(ePEF) doma
- Page 13 and 14: - Primer 2. , in tretji, kjer ni bi
- Page 15 and 16: Primer 3: Spektralna analiza propor
- Page 17 and 18: zakljuèkih oz. mnenjih (diagnozi)
- Page 19 and 20: Verifikacijapoklicne astme………
- Page 21 and 22: v obdobju, ko je delavec zaposlen n
- Page 23 and 24: 16. Mapp CE, Fryer AA, De Marzo N,
- Page 25 and 26: Kronièna faza: Miofibroblasti zaè
- Page 27 and 28: Diagnozo bolezni postavimo na podla
- Page 29 and 30: Tabela 6. Znaèilne spremembe HR-CT
- Page 31 and 32: histološki tipièna nerepre nespec
- Page 33 and 34: Manj znanirazlogi za alergijepovzro
- Page 35 and 36: padec FEV1 18 minut po fotokopiranj
- Page 37 and 38: PREVALENCA IN INCIDENCAPrevalenca a
- Page 39: v obliki intenzivnega srbeèega eri
- Page 43 and 44: Odkrivanje prizadetosti v subklini
- Page 45 and 46: potrebe po takojšnji terapiji delo
- Page 47 and 48: PRIKAZ POJAVNOSTI POKLICNIH BOLEZNI
- Page 49 and 50: V Sloveniji je sredi leta 2003 zaè
- Page 51 and 52: usmerjenih znanj, da bo znal presod
- Page 53 and 54: prehrambena industrijapekipredelava
- Page 55 and 56: je v zadnjem èasu vse veè dokazov
- Page 57 and 58: 12. Utemeljitev diagnoze13. Razprav
- Page 59 and 60: verjetnosti, da pride do poškodbe
- Page 61 and 62: F. Navade: Pri jemanju anamneze je
- Page 63 and 64: Odstotki zmanjšanja respiratorne f
- Page 65 and 66: znanje in izobraževanje delavcev i
- Page 67 and 68: PRILOGAZAÈETNI KLINIÈNI PRISTOP K
V zadnjem èasu so bili objavljeni tudi poskusi hiposenzibilizacije pri alergiènih zdravstvenih delavcih spostopno subkutano aplikacijo alergena, pa tudi poskusi s sublinvalno hiposenzibilizacijo. Zautemeljeno, varno in uèinkovito širšo uporabo teh postopkov so potrebne še številne raziskave.Zaradi izjemnih taktilnih in uèinkovitih zašèitnih lastnosti rokavic iz lateksa še dolgo ne bo mogoèepovsem nadomestiti z drugimi materiali, predvsem v kirurških strokah. Prisoten je tudi pomembenekonomski razlog, saj so rokavice iz drugih materialov s podobnimi lastnostmi bistveno dražje.Splošno priporoèljiv preventivni ukrep za zmanjšanje izpostavljenosti v zdravstvu je torej uporabanenaprašenih rokavic z nizko vsebnostjo proteinov oz. alergenov in uporaba rokavic iz drugihmaterialov, kjer je to mogoèe.Trend uporabe nenaprašenih rokavic iz lateksa je prisoten tudi pri nas. Po podatkih naše najveèjekliniène ustanove je bilo v letu 2006 izdanih v uporabo skoraj 5,4 milijonov parov nenaprašenih rokaviciz lateksa, nekaj veè kot 170 000 parov naprašenih rokavic iz lateksa, približno 75 000 parov rokaviciz nitrila in veè kot miljon rokavic iz PVC oz. polietilena.Prikazan bo primer alergije za lateks pri medicinski sestri inštrumentarki.LITERATURA1. Hepner DL, Castells MC. Latex Allergy: An Update. Anesth Analg 2003; 96:1219-29.2. Meade JB, Weissman DN, Beezhold DH. Latex allergy: past and present. InternationalImmunopharmacology 2002; 2:225-38.3. Jones KP, Rolf S, Stingl C, Edmunds D, Davies BH. Longitudinal Study of Sensitization to NaturalRubber Latex among Dental School Students using Powder-free Gloves. Ann Occup Hyg 2004;48(5):455-57.4. Alenius H, Turjanmaa K, Palosuo T. Natural rubber latex allergy. Occup Environm Med 2002;59:419-24.5. Turjanmaa K, Alenius H, Reunala T, Palosuo T. Recent Developments in Latex Allergy. Dosegljivona: http://www.medscape.com/viewarticle/444396.6. Opinion On Natural Rubber Latex Allergy. Scientific Commitee on Medicinal Products and MedicalDevices. European Commission, June 2000.7. Preventing Allergic Reactions to Natural Rubber Latex in the Workplace. NIOSH. Dosegljivo na:http://www.cdc.gov/niosh/latexalt.html.8. Turjanmaa K. Diagnosis of latex allergy. Allergy 2001; 56:810-12.9. Vandenplas O, Charous BL, Tarlo SM. Latex Allergy. In: Bernstein IL et al., eds. Asthma in theWorkplace. 2 nd ed. New York: Marcel Dekker, Inc.; 1999. p.425-44.10. Charous BL, Hamilton RG, Yunginger JW. Occupational latex exposure: characteristics of contactand systemic reactions in 47 workers. J Allergy Clin Immunol 1994; 94(1): 12-18.36
Change language