Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

v obdobju, ko je delavec zaposlen na delovnem mestu, in eno- do dvotedenske meritve, ko je delaveczunaj delovnega mesta (Cartier, 1998; Tan in Spestor, 1999; Dykewicz, 2001; Lee, 2001; Rabatin inCowl, 2001). Da bi lahko pravilno vrednotili rezultate, je potrebno natanèno vedeti in beležiti, kakšno deloje preiskovanec v èasu meritev opravljal ter katerim kemiènim snovem ali drugim škodljivim dejavnikom jebil v tem èasu izpostavljen. Pri tem je potrebno upoštevati in vedeti ali delavec opravlja enaka opravila vesèas ali pa se delavne operacije in s tem tudi izpostavljenost škodljivostim spreminjajo. Zelo koristen je tudipodatek o koncentracijah kemiènih snovi v zraku, zlasti èe gre za snovi z dražeèim delovanjem.3. Serijske meritve nespecifiène bronhialne preodzivnosti (NBP)Za astmo je znaèilna nespecifièna bronhialna preodzivnost, ki pa se lahko pojavlja tudi pri drugihstanjih, kot so atopièni rinitis, kronièna obstruktivna pljuèna bolezen, ali pri asimptomatskihposameznikih (Cartier, 1998; Johnson in Chang-Yeung, 1999). Zato prisotnost nespecifiènebronhialne preodzivnosti ne zadostuje za postavitev diagnoze poklicne astme (Cartier, 1998). Serijskomerjenje nespecifiène bronhialne preodzivnosti je metoda indirektnega ugotavljanja vzroène povezavemed izpostavljenostjo specifiènemu dejavniku in pojavom astmatiènih simptomov pri delavcu (Cartier,1984). Bronhialna preodzivnost se ob izpostavljenosti senzibilizirajoèemu dejavniku poveèa, poprekinitvi izpostavljenosti pa selahko zmanjša. Najvišja je doloèeno obdobje po izpostavljenosti v delovnem okolju, zmanjšuje pa sepo prekinitvi izpostavljenosti (Chan-Yeung, 1995).4. Pozitivni specifièni bronhialni provokacijski testIzvaja se lahko v laboratoriju, kjer skušajo posnemati razmere na delovnem mestu, ali pa kar na samemdelovnem mestu. Indikacije so negotova diagnoza poklicne astme, neujemanje in nejasni rezultati drugihdiagnostiènih metod, toèna doloèitev vzroènega dejavnika pri izpostavljenosti veèjemu številu možnihpovzroèiteljev hkrati, prouèevanje doslej neznanega vzroènega dejavnika poklicne astme in raziskovalninameni (Dykewicz, 2001). Metoda, ki se izvaja laboratorijsko, je nevarna in sporna iz etiènih in medicinskopravnih razlogov in se zato izvaja le fakultativno v primeru jasnih indikacij v specializiranih laboratorijih podstrogo zdravniško kontrolo. Bronhialni provokacijski test na delovnem mestu se ne izvede v primeruzdravstvenih kontraindikacij: nestabilna astma in/ali težka ventilatorna insufienca obstruktivnega tipa.5. Potrditev senzibilizacije za poklicni dejavnikPozitivni kožni testi ali dokaz specifiènih IgE ali IgG protiteles v serumu odražajo le izpostavljenost in/alisenzibilizacijo pri izpostavljenosti doloèenim dejavnikom, ne pa tudi vpletenost doloèenega organa (v temprimeru bronhov) (Cartier, 1998). Pozitivni imunološki testi (kožni testi, specifièni IgE ali IgG) naèelomazaradi visoke senzitivnosti in majhne specifiènosti koristijo bolj za izkljuèevanje kot potrjevanje specifièneetiologije poklicne astme.6. Ocena tveganjaOcenjevanje tveganja je sistematièno evidentiranje in prouèevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, znamenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poklicnih bolezni, z delom povezanih bolezni in poškodbpri delu ter možnosti prepreèevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj (Zakon o varnosti in zdravju pridelu, 1999; Pravilnik o naèinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja, 2000).7. Najnižja intenziteta izpostavljenostiPri imunski obliki ni opredeljena, ker ni neposredne zveze doza – uèinek, pri neimunski obliki pa jepotrebna enkratna ali veèkratna izpostavljenost visokim koncentracijam dražljivcem dihal (EuropeanCommission, 1997).17