Upravni postopek

UPRAVNI POSTOPEKI. OPREDELITEV UPRAVNEGA POSTOPKAII. TEMELJNA NAČELAIII. ORGANI, KI VODIJO POSTOPEKIV. PRISTOJNOSTI ZA ODLOČANJE V UPRAVNEMPOSTOPKUV. STARNKA IN NJENO ZASTOPANJEVI. JEZIK V POSTOPKUVII.OBČEVANJE ORGANOV UN STRANK V UPRAVNEMPOSTOPKUVIII.VROČANJE SPISOV V UPRAVNEM POSTOPKUIX. ROKI IN NAROKI TER VRNITEV V PREJŠNJE STANJEUPRAVNI POSTOPEK- umestitev sistem pravaUpravno pravo = upravno delovanje +upravni postopek +upravna organizacijaUpravno pravo = tisto pravo, ki ga izvršujejo upravni organioziroma drugi subjekti pri izvrševanju svoje funkcijeUpravno pravo je del javnega prava:– To so pravne norme, katerih naslovnik je izključno le nosilecdržavne oblasti (država, samoupravne lokalne skupnosti)– Gre za izvrševanje javne oblasti, kateri so drugi subjektipodrejeni– Ureja izvrševanje javnih nalog in torej varuje primarno javniinteres1

• Postopek v katerem odloča pristojni upravni organ o pravici, obveznosti alipravni koristi posameznika v konkretni upravni zadevi na določenemupravnem področju je upravni (administrativni) postopek.• Namen postopka je: zadovoljitev javne koristi in zakonite• koristi posameznika• Na zahtevo posameznika ali na lastno pobudo organ, na podlagi zbranegagradiva ugotavlja, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za pridobitevpravice, naložitev obveznosti varstva pravne koristi ter izda o tem ustrezenakt.•• Pogoji so vsebovani v dejstvih in okoliščinah, ki jih predpisuje materialnipredpis za nastanek spremembo ali prenehanje pravnega razmerja . Če tadejstva in okoliščine obstojajo je mogoče uporabiti abstraktni materialnipredpis na konkretni posamični primer.• Postopek je torej sredstvo za uveljavitev namena iz materialnega predpisater pot kako se do cilja pride. Cilj je dosežen , če je bila upravna zadevazakonito in pravilno rešenaPosamezna upravna področja urejajo zakoni in na zakonu temelječi predpisi , kidoločajo (materialni predpisi) :•Dejavnost posameznih organov javne uprave•Na abstrakten način urejajo pravna razmerja med posamezniki in družbeno skupnostjo•Pogoje za pravice , obveznosti in pravne koristi , ki jih lahko imajo posamezniki izpravnih razmerji na teh področjih•Posamezne pravice , obveznosti in pravne koristi , ki izhajajo iz materialnih pravnihrazmerji se realizirajo v predpisanem postopku , v katerem odločajo organi o konkretnipravici , obveznosti oziroma pravni koristi in s tem določajo oz. ugotavljajo pravnipoložaj posameznikov.2

• Pravica je podana, kadar nekdo, ki izpolnjuje v materialnempredpisu določene pogoje lahko nekaj stori, opusti ali pa oddrugega terja, naj nekaj storijo, opustijo, dopustijo ali dajo.Pravica je lahko denarna (npr. do invalidnine, pokojnine itd) alinedenarna (pravica do državljanstva, do šolanja, vrtca itd),lahko je enkratna, večkratna, začasna ali trajna itd.• Obveznost je podana, ko določen materialni predpis določipogoje, naloži posamezniku določene obveznosti npr. nekajdati, storiti ali opustiti. Tudi obveznosti so lahko denarne (npr.davki) in nedenarne (npr. obveznost vodenja poslovnih knjig aliobveznost odstraniti objekt zgrajen brez gradbenegadovoljenja itd).• Pravna korist . Pri pravni koristi, ki je lahko predmet odločanja vupravnem postopku ne gre za splošno družbeno ali javnokorist, temveč za osebno korist , ki je hkrati neposredna inpravna. Korist je osebna, če se tiče določenegaposameznika.Neposredna je sedanja korist, ki že obstoji, ne pamorebitna ali šele bodoča korist. Korist je pravna, če je oprta nazakon ali na drug predpis, ki temelji na zakonu.• Postopek sestavljajo posamezna dejanja, ki seopravljajo in si sledijo po določenem redu. Na podlagiteh dejanj, ki se povezujejo v organsko celoto je šeleomogočena praktična uporaba abstraktnegamaterialnega predpisa v posameznem konkretnemprimeru: ustanovitev, sprememba ali ukinitev oziromaugotovitev določene pravice ali obveznosti oziromapravne koristi. Vsebino, obliko, roke, zaporedje inučinek teh dejanj, ki jih opravljajo ali pri njih sodelujejoposamezni udeleženci postopka, ter vrste, vsebino inobliko aktov, ki jih v posledici teh dejanj izdajodoločeni organi, kot tudi razmerja med temi organi inposameznimi udeleženci v samem postopku paurejajo formalni (procesualni) predpisi.3

• Upravni postopek je torej skupek pravil, pokaterih morajo postopati organi javne uprave,ko odločajo o posameznih pravicah inobveznostih ter pravnih koristih posameznikovna določenem upravnem področju.• Ta pravila so zapisana v zakonu oziromazakonih.• Temeljni splošni zakon, ki na zakonski ravniureja ta pravila jeZakon o splošnem upravnem postopku(ZUP).USTAVA RS2. člen ustave RS:Izvrševanje pooblastil je vezano tako na materialne kot tudi procesne predpise15. člen ustave RS:Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno napodlagi ustave, z zakonom pa se lahko predpiše način uresničevanja;21. Člen ustave RSzaradi zagotovitve spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva morazakon določati procesne garancije;22. Člen ustave RS:zahteva, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku predsodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti innosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih inpravnih interesih- TO PA JE MOGOČE LE ČE SO Z ZAKONOMDOLOČENA ENOTNA PRAVILA POSTOPKA ZA VSE PRIMEREODLOČANJA.158. Člen ustave RS:pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa jemogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkudoločenih z zakonom.4

ZAKON O SPLOŠNEMUPRAVNEM POSTOPKU (ZUP)• UR. list RS, št. 80/99, 70/2000,52/2002,73/2004,119/2005 ,126/2007, 65/2008, 8/2010)• Prva objava: Ur.list 80/99 velja od 1.4. 2000• Spremembe in dopolnitve:• ZUP-A: Ur. list RS št. 70/2000 velja od 9. 8. 2000• ZUP-B: Ur. list RS št. 52/2002 velja od 29.6.2002• ZUP-C: Ur. list RS št. 73/2004 velja od 20. 7. 2004,uporaba 1.1. 2005• ZUP-D: Ur. list RS št. 119/2005 velja od 12. 1. 2006• ZUP-E: Ur. list RS št. 126/2007 velja od 15. 1. 2008• ZUP-F: Ur. list RS št. 65/2008 velja od 15. 7. 2008• ZUP-G: Ur. list RS št. 65/2008 velja od 20. 2. 2010I. OPREDELITEVUPRAVNEGA POSTOPKA5

VELJAVNOST ZAKONAdolžnost postopanja po ZUP1. člen• (1) Po tem zakonu morajo postopati upravni in drugidržavni organi, organi samoupravnih lokalnihskupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar vupravnih zadevah, neposredno uporabljajočpredpise, odločajo o pravicah, obveznostih alipravnih koristih posameznikov, pravnih oseb indrugih strank.• (2) Javno pooblastilo za vodenje postopka inodločanje v upravnih zadevah se podeli z zakonom,za vodenje postopka in odločanje v upravnihzadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalneskupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalneskupnosti.IZVIRNE IN PRENESENE PRISTOJNOSTI OBČINE(ZLS – zakon o lokalnih samoupravnih skupnostih)IZVIRNE PRISTOJNOSTI OBČINE:1. Tiste, ki jih določa občina sama s svojim splošnimaktom –statutom, odlokom, odredbami, pravilniki innavodili2. Tiste, ki so določene z zakonom (npr. Zakon o varstvuokolja)PRENESENE PRISTOJNOSTI OBČINE:So tiste posamezne naloge iz pristojnosti države, ki jih popredhodnem soglasju občine država lahko prenese naobčino6

2. Upravna zadeva• 2. člen• (1) Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravnikoristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področjuupravnega prava.(op. konkretna zadeva)• (2) Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno,da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnempostopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstvajavnega interesa izhaja iz narave stvari.(op:domneva v primerudvoma za katero zadevo gre, upravno ali civilno npr)• Op:• Tri poglavitne lastnosti:• Zadeva mora biti konkretna• Gre za zadevo s področja upravnega prava• V njej je bolj ali manj izražena javna korist3. Subsidiarna uporaba zakona• 3. člen• (1) Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko zadoločeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena,kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takemupravnem področju to potrebno(delna odstopanja od pravil ZUP).• (2) Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisanposeben upravni postopek, se postopa po določbah posebnegazakona. Po določbah tega zakona pa se postopa v vseh vprašanjih,ki niso urejena s posebnim zakonom (posebni upravni postopki) .• (3) Ta zakon se uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih službodločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovihstoritev.(npr. razne evidence, izdaja potrdil in izkaznic itd)• (op. Primerov drugačnega urejanja je vedno več)7

4. Uporaba zakona v drugihjavnopravnih stvareh• 4. člen• Upravni postopek se smiselno uporablja tudiv drugih javnopravnih stvareh, ki nimajoznačaja upravne zadeve po 2. členu tegazakona, kolikor ta področja niso urejena sposebnim postopkom.• (npr. akti izvolitve , imenovanja in razrešitvedoločenih vrst nosilcev javnih funkcij)5. Pomen izraza "organ" in"uradna oseba"• 5. člen• (1) Z organom je po tem zakonu mišljen organdržavne uprave ali drug državni organ, organsamoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnihpooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanjev upravni zadevi.• (2) Z uradno osebo je po tem zakonu mišljena oseba,ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje vupravni zadevi ali za opravljanje posameznih dejanj vupravnem postopku.8

1. ORGANI DRŽAVNE UPRAVEPo zakonu o državni upravi so upravni organi:• Ministrstva in organi v njihovi sestavi(ki seustanovijo za opravljanje specializiranihstrokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnihnalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora)• Upravne enote(ki so ustanovljene za opravljanjenalog državne uprave, ki jih je treba organiziratiin izvajati teritorialno)2.Organi samoupravne lokalneskupnosti• Občinski svet• Župan• Nadzorni odbor• Občinska uprava, ki izvaja upravne nalogeobčineIzvirne pristojnosti občine (uprava I. st., župan II.stopnjaPrenesene pristojnosti države na slk (uprava I. st.ministrstvo II. stopnja9

3.NOSILCI JAVNIH POOBLASTIL• SO OSEBE JAVNEGA PRAVA določene zzakonom:• Javne agencije• Javni skladi• Javni zavodi• Društva• ZavodiZnačilnost: ti subjekti niso vključeni vorganizacijsko strukturo državne uprave temvečimajo lastno subjektiviteto in organiziranost, ki jeprilagojena njihovim specifičnim funkcijamTEMELJNA NAČELA6-14. člen ZUPSo splošna pravila, ki nakazujejo pot za pravilnouporabo materialnega prava v konkretnem primeru inso odraz veljavnega pravnega reda.So usmeritev za delo organov in za presojo pravilnostiizdanih odločb10

6. Načelo zakonitosti6. člen• (1) Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskihpredpisih, predpisih samoupravne lokalnih skupnosti insplošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.(op:vezanost na zakon –absolutna – pravno vezana odločba)• (2) V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu ali popredpisu samoupravnih lokalne skupnosti upravičen odločatipo prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejahpooblastila in v skladu z namenom (op zakoniti okviri), zakaterega mu je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastiladoloča zakon ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebujepooblastilo za odločanje po prostem preudarku.(odločba poprostem preudarku- odločanje po diskrecijski pravici)• (3) Tudi v upravnih zadevah, v katerih je organ upravičenodločati po prostem preudarku, mora postopati po tem zakonu.FORMALNA IN MATERIALNA ZAKONITOST• Formalna zakonitost pomeni, da morajoorgani postopek izvesti pri odločanjuravnati po pravilih upravnega postopka(splošnega ali posebnega)• Materialna zakonitost pomeni, da soorgani pri odločanju v konkretnih upravnihzadevah (izdaji odločbe) dolžni uporabitiustrezni materialni predpis11

Prosti preudarek• Pomeni pooblastilo, na podlagi katerega je organ pri istem dejanskemstanju upravičen izbrati izmed več pravno enako možnih (alternativnih)odločitev tisto odločitev, ki jo spričo podanih okoliščin v konkretnem primeruglede na javno korist šteje za najprimernejšo.• To pooblastilo je v predpisih redko: izraženo je ponavadi z besedami”organlahko”, “organ sme”, “organ je pooblaščen” ipd.Pri odločbi izdani po prostem preudarku se načelo zakonitosti izraža v tem, dajo organ lahko izda le, če ima po materialnem predpisu pooblastilo za takoodločanje:Pozor! Pri uporabi pravil upravnega postopka ni nobenega prostega preudarkaPresoja zakonitosti take odločbe: pomeni preizkus, ali je po prostem preudarkuizdana odločba v skladu z namenom za katerega je bilo pooblastilo dano aliso v odločbi navedeni razlogi, ki so vodili organa pri izdaji odločbe poprostem preudarku, v skladu z namenom, za katerega je organu danopooblastilo.Učinki načela zakonitosti• Vezanost organa na zakon je absolutna (saj zanj ne velja 156. členUstave RS – možnost postopka za oceno ustavnosti zakona predustavnim sodiščem kot to velja za sodišča)• Vezanost organa na podzakonski predpis ali splošni akt niabsolutna, kolikor ta ni v skladu z ustavo in zakonom;• Organ je pri odločanju vezan na predpis (zakon ali podzakonski akt),ki velja v času odločanja na prvi stopnji (pravilo), razen če predpisne določa drugače (npr. davki , v času nastanka obveznosti, ali npr.predpisi veljavni v času vložitve zahteve itd)• Zakonitost odločitve se presoja :v okviru upravnega postopka v pritožbenem postopku in v postopkuz izrednimi pravnimi sredstvi)V okviru sodnega varstva v upravnem sporu (presoja zakonitosti12

7. Varstvo pravic strank invarstvo javnih koristi• 7. člen• (1) Pri postopanju in odločanju morajo organi omogočiti strankam, da čim lažjezavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da strankene uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javnokoristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom.• (2) Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da imastranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori.• (3) Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasprotinjim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se znjimi doseže namen predpisa.• (4) Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugihudeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo pozakonu(op:pomoč neuki stranki).• Op:• Odraža medsebojno povezanost poglavitnih ciljev postopka :uveljavitev pravicposameznika in zavarovanje javne koristiUčinki načela varstva pravic strankin javnih koristi• Organ je dolžan ugotoviti vsa dejstva in vse okoliščine pomembneza odločitev;• Mora dati stranki možnost da uveljavi in zavaruje svoje pravice inpravne koristi;• Mora paziti na pravilno zastopanje stranke;• Mora zagotoviti pravilno materialno in procesno vodstvo postopka;• Mora paziti na javno korist ves čas postopka , ki ima prednost predzasebno koristjo ali koristjo posameznika;• Primeri: (izvedba postopka po uradni dolžnosti, sklenjena poravnavane sme biti v škodo javni koristi, sodelovanje organov v postopkuzaradi varstva javne koristi;• Pomoč neuki stranki13

8. Načelo materialne resnice• 8. člen• (1) V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namenugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.• (2) Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, datako določa zakon.• Op:• Zahteva skladnost ugotovljenih in stvarnih dejstev, to je dejstev, ki jih določamaterialni predpis , kot pogoj za posamezne pravice, obveznosti in pravnekoristi)• Materialna resnica je stvarna (prava)pravica• Sklep o dejanskem stanju• Napačno ugotovljeno dejstvo=kršeno nmr = napačno ugotovljeno dej.stanja=zmotna uporaba materialnega pravaSTOPNJA MATERIALNE RESNICE• Prepričanje =gotovost• Izjeme:• Verjetnost• Zakonita domneva persumpcija• Zakonita fikcija• Prekluzija14

9. Načelo zaslišanja stranke• 9. člen• (1) Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da seizjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne zaodločbo (zaslišanje stranke).• (2) Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimiinteresi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi ozahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.• (3) Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerihvsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razenv primerih, določenih z zakonom(op: npr. skrajšani postopek)• (4) Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonomdoločeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo strankeizven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, naobravnavi pa ustno.• Op:• Če stranka te svoje pravice ne izkoristi jo zadene prekluzijaNa podlagi načela zaslišanja stranke ima stranka pravico :• Udeleževati se ugotovitvenega postopka, dajati potrebne podatke ter braniti svojepravice in z zakonom zavarovane koristi• Navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnostnavedb, ki se ne ujemajo z njenimi. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati inpojasnjevati svoje trditve• Izreči se o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so navedena v ugotovitvenem postopku;• Sodelovati pri izvedbi dokazov, postavljati vprašanja drugim strankam, pričamizvedencem ter se seznanjati z uspehom dokazovanja• Zahtevati ustno obravnavo, če ni obvezna;• Spoznati se še pred ustno obravnavo z načrti, spisi in drugimi predmeti , ki bodoobravnavani na ustni obravnavi;• Podati pripombe k delu na ustni obravnavi;• Izjaviti se o izvedenih dokazih, ki so bili predloženi po ustni obravnavi;• Biti zaslišana o tem, kdo naj bo izvedenec;• Zahtevati pojasnila o poteku upravnega postopka;• Pregledovati spise upravne zadeve in na svoje stroške prepisovati posamezne spise;• Izjaviti se o novih dejstvih in dokazih, ki jih je v pritožbi navedla stranka z nasprotnimiinteresi;15

Učinki načela zaslišanja stranke• Če organ stranki ne da možnosti izjavitvein sodelovanja v postopku je zagrešenabistvena kršitev pravil postopka, ki jeabsolutna.• To načelo velja za stranko in zastranskega udeleženca;10. Prosta presoja dokazov• 10. člen• O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščenaza vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojemprepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej invseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.• Op:• To pomeni, da ni formalnih dokaznih pravil, vendar je potrebna kritična inlogična presoja• Povezano z načelom materialne resnice• Za oceno dokazov je pooblaščena uradna oseba pooblaščena za vodenjepostopka in za odločanje in tudi uradna oseba pooblaščena zgolj za opravodejanj postopka.• Katerih dejstev ni potrebno dokazovati:Zakonska domneva o obstoju dejstev (javna listina)zakonska domneva in zakonska fikcija16

11. Dolžnost govoriti resnico inpoštena uporaba pravic• 11. člen• Stranke morajo pred organom govoriti resnico inpošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s temin drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek.• Op.• Novo temeljno načelo• Ureja dvoje: stranki prepoveduje navajanje• neresničnih dejstev• prepoveduje zlorabo pravic12. Samostojnost pri odločanju• 12. člen• (1) Organ vodi upravni postopek in odloča vupravnih zadevah samostojno v okviru in na podlagizakonov, podzakonskih predpisov, predpisovsamoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktov,izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.• (2) Uradna oseba samostojno opravlja dejanja vupravnem postopku in v tem okviru ugotavlja dejstvain okoliščine ter na podlagi ugotovljenih dejstev inokoliščin uporablja predpise oziroma splošne akte,izdane za izvrševanje javnih pooblastil.17

13. Pravica pritožbe• 13. člen• (1) Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka pravicopritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da vposameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritožba.• (2) Kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojen predstavniškiorgan ali vlada, pritožba ni dovoljena.• (3) Kadar je za odločanje na prvi stopnji pristojno ministrstvo,je pritožba dovoljena samo v primeru, da tako določa zakon. Vzakonu mora biti tudi določeno, kdo o pritožbi odloča.• (4) Pod pogoji iz tega zakona ima stranka pravico pritožbe tudiv primeru, če organ prve stopnje ni izdal odločbe o njenizahtevi v določenem roku.(molk organa)• Op.• Zajamčena z Ustavo RS14. Ekonomičnost postopka14. člen• Postopek je treba voditi hitro, s čim manjšimistroški in čim manjšo zamudo za stranke indruge udeležence v postopku, vendar tako,da se preskrbi vse, kar je potrebno, da selahko pravilno ugotovi dejansko stanje,zavarujejo pravice in pravne koristi stranketer izda zakonita in pravilna odločba.18

II. ORGANI, KI VODIJOPOSTOPEKS pojmom “organ”so mišljeni s predpisi določeniorgani, ki odločajo v upravnih zadevah.Pristojnost je pooblastilo organu za opravljanje nalogzaradi katerih je ustanovljenLočimo: stvarno in krajevno pristojnostPRISTOJNOSTA) STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST15. - 27. člen ZUP(1) Stvarna pristojnost organov za odločanje vupravnih zadevah se določa po predpisih, ki urejajoposamezno upravno področje ali določajoorganizacijo in delovna področja posameznihorganov.(2) Krajevna pristojnost se določa po predpisih oteritorialni organizaciji državne uprave, po predpisiho teritoriju občin, mestnih občin in širšihsamoupravnih lokalnih skupnosti ter po predpisih oorganizaciji posameznih organov.19

Pojem pristojnostiPredpisi o pristojnostiPosledica nepoštevanja pravil o pristojnosti• Pristojnost vsebuje pooblastilodoločenemu organu za opravljanje nalog,zaradi katerih je ustanovljen.• Pristojnost za odločanje o pravicah inobveznostih ter pravnih koristihposameznikov je določena s predpisi• Pristojnost je eno glavnih vprašanj zazakonito odločanje v upravnem postopkuPRAVILA ZUP, KI KAŽEJO NA POMEMBNOSTVPRAŠANJA PRISTOJNOSTI• Za vsako upravno zadevo obstaja organ, ki jo mora obravnavati in onjej meritorno odločiti;• Samo en organ je pristojen za vsako posamezno upravnozadevo (IZKLJUČNA PRISTOJNOST)• Uradna oseba organa, ki ni pristojen za sprejem vloge mora na toopozoriti vložnika in ga napotiti k pristojnemu organu. Če vložnikvztraja mora vlogo sprejeti in vlogo s sklepom zavrže zaradinepristojnosti;• Po pošti, ali po elektronski pošti sprejeto vlogo, ki je ni pristojensprejeti, pa ni dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, moraorgan brez odlašanja poslati pristojnemu organu ali sodišču in tosporočiti stranki. Če ne more ugotoviti, kateri organ je pristojen izdasklep s katerim vlogo zavrže zaradi nepristojnosti;20

• Vsak organ mora ves čas med postopkom (na prvi in drugistopnji) po uradni dolžnosti paziti na svojo pristojnost;• Organ je dolžan odstopiti zadevo, ki jo obravnava po uradnidolžnosti, pristojnemu organu, čim ugotovi, da za reševanjezadeve ni pristojen;• Odločbo, ki jo je izdal nepristojen organ, mora organ v sporuodpraviti;• Organ druge stopnje v pritožbenem postopku uradomaodpravi odločbo prve stopnje in zadevo pošlje pristojnemuorganu v rešitev, če spozna, da je v zadevi odločil nepristojenorgan,• Izdana in vročena odločba, ki jo je izdal nepristojen organ, seodpravi po nadzorstveni pravici;• Za nično se izreče odločba, ki je bila izdana v upravnempostopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v katerisploh ni mogoče odločati v upravnem postopku;1. STVARNA PRISTOJNOST21

Pojem stvarne pristojnostiPredpisi o stvarni pristojnosti• Pristojnost vsebuje pooblastilo določenegaorgana za opravljanje nalog, zaradi katerih jeustanovljen.• Pristojnost (stvarno) za odločanje o pravicah inobveznostih ter pravnih koristih posameznikov,torej za odločanje v upravnih zadevah določajomaterialni predpisi, s katerimi so urejenaposamezna upravna področja in/aliorganizacijski predpisi, s katerimi je določenapristojnost organov, npr. Zakon o državni upravi1. STVARNA PRISTOJNOST DRŽAVNIH ORGANOVRedna oz splošna oz. persumuirana pristojnost• (1) Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti sona prvi stopnji stvarno pristojne upravne enote, če zakon nedoloča drugače.• (2) Za odločanje v upravnih zadevah iz državne pristojnosti sona drugi stopnji (pritožba) pristojna ministrstva, če zakon nedoloča drugače.• (3) Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah nadoločenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in jev ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvistopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ vsestavi ministrstva.• Op:splošno pravilo22

2. STVARNA PRISTOJNOST ORGANOV LOKALNIH SKUPNOSTIZa odločanje o upravnih zadevah iz izvirnepristojnosti samoupravne lokalne skupnosti je naprvi stopnji pristojna uprava samoupravnelokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače.Za odločanje o upravnih zadevah iz prenešenepristojnosti države na samoupravno lokalnoskupnost, je na prvi stopnji pristojna upravasamoupravne lokalne skupnosti, če zakon nedoloča drugače.PREVZEM (DEVOLUCIJA) IN PRENOS(DELEGACIJA,REKVIZICIJA) PRISTOJNOSTI• (1) Noben organ ne more prevzeti posamezne upravne zadeve iz pristojnosti drugegaorgana in je rešiti sam, razen če zakon tako določa in če so izpolnjeni v zakonu predpisanipogoji(PRAVILO)• IZJEME:• (2) Če organ, pristojen za nadzorstvo nad delom organa prve stopnje ugotovi, da organprve stopnje upravnih zadev ne rešuje pravočasno, opozori na to predstojnika organa prvestopnje in določi rok, v katerem mora organ prve stopnje izdati odločbo v posamezniupravni zadevi.• (3) Če po preteku roka iz prejšnjega odstavka ni izdana odločba oziroma sklep, s katerim sepostopek konča, lahko organ druge stopnje prevzame upravno zadevo v reševanje, morapa to storiti, če bi sicer utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, zanaravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.(DEVOLUCIJA PRISTOJNOSTI)• (4) Organ, ki je pristojen za odločanje v posamezni upravni zadevi, sme samo po izrecnemzakonskem pooblastilu odločanje v tej stvari prenesti na kakšen drug organ.(op:DELEGACIJA pristojnosti – v celoti, REKVIZICIJA -samo določena dejanja )• (5) Stvarna in krajevna pristojnost se ne more spremeniti z dogovorom med strankami,organi oziroma strankami in organi, razen, če zakon drugače določa.23

2. Krajevna pristojnostPojem krajevne pristojnosti:pomeni, da je zaodločanje v upravnem postopku v posamičnihupravnih zadevah iste vrste pristojen samo enkonkretno določen organ izmed vseh stvarnopristojnih organov(izključna pristojnost). Zakrajevno pristojnost je odločilno določenoobmočje.Krajevne pristojnosti nimajo organi (centralni), kiniso teritorialno organizirani(npr. ministrstva)24

Pravila za določitev krajevnepristojnostiKrajevna pristojnost se določa po predpisih: o teritorialniorganizaciji državne uprave, po predpisih o teritorijusamoupravnih lokalnih skupnostih ter po predpisih oorganizaciji posameznih organov. (npr. območje občin jedoločeno z zakonom o ustanovitvi občin in določitvinjihovih območji; območje upravnih enot določi vlada zuredbo).(19. člen ZUP)V mejah teh predpisov se določi krajevna pristojnost, če nis posebnim predpisom drugače določeno, ponaslednjih petih pravilih (20. člen ZUP)19. ČLEN ZUP• (1) Stvarno pristojno ministrstvo odloča v upravnih zadevah naobmočju celotne države.• (2) Organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu,odločajo v upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani.• (3) Ne glede na prejšnji odstavek, organi državne uprave, organiziranipo teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območjucelotne države v postopkih uvedenih na zahtevo stranke, če takodoloča uredba vlade.• (4) Organi samoupravnih lokalnih skupnosti odločajo v upravnihzadevah na območju samoupravne lokalne skupnosti.• Op.• Izključna krajevna pristojnost25

20. člen ZUP PRAVILA ZA DOLOČITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI:• (1) V mejah predpisov iz drugega odstavka 15. člena tega zakona in v okviru 19.člena tega zakona se določa krajevna pristojnost:– v zadevah, ki se nanašajo na nepremičnine – po kraju, kjer ta leži;– v zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti državnih organov, organov samoupravnih lokalnihskupnosti in pravnih oseb – po njihovem sedežu; v zadevah, ki se nanašajo na dejavnostinjihovih enot – po sedežu enote;– v zadevah, ki se nanašajo na poklicno dejavnost posameznikov, ki se opravlja v določenemkraju – po kraju, kjer se dejavnost pretežno opravlja oziroma, kjer naj bi se pretežnoopravljala;– V DRUGIH ZADEVAH – PO STALNEM PREBIVALIŠČU STRANKE.• (2) Če stranka nima stalnega prebivališča v državi, se določi krajevna pristojnostpo njenem začasnem prebivališču v državi, če niti tega nima, pa po njenem zadnjemstalnem oziroma začasnem prebivališču v državi.• (3) Če v postopku sodeluje več strank, se določi pristojnost po stranki, zoperkatero se vodi postopek oziroma, zoper katero je naperjen zahtevek.• (4) Če se krajevna pristojnost ne da določiti po določbah prvih treh odstavkov tegačlena, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.• (5) V zadevah, ki se nanašajo na vodno plovilo ali zrakoplov, ultralahko oziromadrugo letalno napravo, in v zadevah, za katere je nastal povod za postopek natovrstnem vodnem plovilu ali zrakoplovu, ultralahki ali drugi letalni napravi, sedoloči krajevna pristojnost po sedežu organa, ki je sicer pristojen za upravnozadevo.IZKLJUČITEV PRAVIL O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI• Če tako določa uredba Vlade, odločajo vupravnih zadevah na območju celotnedržave organi državne uprave, organiziranipo teritorialnem načelu v postopkih,uvedenih na zahtevo stranke (npr. izdajalistin – osebne izkaznice, potni listi,vozniška dovoljenja, prometna dovoljenja,odmera davkov na promet rabljenih vozil,upravne overovitve, izdaja potrdil)26

Stek pristojnosti(1) Če bi bila po določbah 19. in 20. člena tega zakonahkrati krajevno pristojna dva ali več stvarnopristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvizačel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahkosporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek.(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora vsak krajevnopristojen organ opraviti na svojem območju tistadejanja postopka, ki jih ni mogoče odlagati.Do steka krajevne pristojnosti pride večkrat npr. vzadevah, ki se tičejo nepremičnin, ki ležijo naobmočju dveh ali več organov.USTALITEV PRISTOJNOSTI• (1) Organ, ki je kot krajevno pristojen začel postopek, ostanepristojen tudi tedaj, kadar nastanejo med postopkomokoliščine, po katerih bi bil krajevno pristojen kakšen drugorgan. Organ, ki je začel postopek, lahko odstopi zadevoorganu, ki je postal krajevno pristojen po novih okoliščinah, čese s tem znatno olajša postopek, zlasti za stranko.• (2) Če zakon ne določa drugače, ostane organ, ki je kot stvarnopristojen začel postopek, pristojen tudi tedaj, kadar se medpostopkom spremenijo okoliščine za določitev stvarnepristojnosti, ali se spremeni zakon tako, da določa za odločanjev upravni zadevi stvarno pristojnost drugega organa.27

DOLŽNOST PAZITI NA KRAJEVNO IN STVARNOPRISTOJNOST• (1) Vsak organ mora po uradni dolžnosti medpostopkom ves čas paziti na svojo stvarno inkrajevno pristojnost.• (2) Če organ spozna, da ni pristojen za določenoupravno zadevo, postopa tako, kot je določeno vtretjem in četrtem odstavku 65. člena tega zakona(zavrže če stranka vztraja ali p pošti prejeto vlog pošlje pristojnemu organu) .• (3) Če je nepristojni organ opravil kakšno dejanjepostopka, preudari pristojni organ, ki mu je zadevaodstopljena, ali je treba katero od teh dejanj ponoviti.Organ, ki je opravil taka dejanja, mora pristojnemuorganu odstopiti spise o teh dejanjih.KRAJEVNA PRISTOJNOST ZA STRANKE Z DIPLOMATSKOIMUNITETO(1) Glede pristojnosti domačih organov v stvareh, v katerih jestranka tujec, ki uživa v Sloveniji imunitetno pravico, tujadržava ali mednarodna organizacija, veljajo mednarodnepogodbe in druga pravila mednarodnega prava, ki obvezujejoSlovenijo.• (2) Če nastane dvom o obstoju in obsegu imunitetne pravice,da pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.• (3) Uradna dejanja, ki se tičejo oseb z imuniteto, se opravljajo sposredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.28

PROSTORSKA OMEJITEV PRISTOJNOSTI(1) Vsak organ opravlja uradno delo v mejah svojega območja.(2) Če bi bilo nevarno odlašati z uradnim dejanjem, ki bi ga bilo trebaopraviti izven območja organa, ga sme opraviti organ tudi izvensvojega območja. To pa mora takoj sporočiti organu, na kateregaobmočju je dejanje opravil. Taka dejanja lahko opravi državni organtudi v razmerju do organa samoupravne lokalne skupnosti in obratno.(3) Uradna dejanja v stavbah ali drugih objektih, ki so v uporabi vojaškihorganov, se opravljajo po poprejšnji naznanitvi pristojnemuvojaškemu poveljniku.(4) Uradna dejanja na eksteritorialnem območju se opravijo sposredovanjem ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, razen, čegre za nujna dejanja v javnem interesu in pravila mednarodnega prava,ki zavezujejo Slovenijo, to dopuščajo.SPOR O PRISTOJNOSTI• Negativen ali pozitiven• Pravila temeljijo na osnovnem načelu , naj o sporu odloči organ , ki je v določenempogledu skupen in nadrejen organom , ki so v sporu . Če tega ni pa o sporu odloči sodišče• Je vedno predhodno vprašanje26. člen• (1) Vlada odloča v sporih o pristojnosti:• 1. med ministrstvi;• 2. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona, inministrstvi;• 3. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona.• 4. med upravno enoto in ministrstvom.• (2) Ministrstvo, pristojno za upravo, odloča v sporih o pristojnosti:• 1. med upravnimi enotami;• 2. med upravnimi enotami in nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagizakona.• (3) Ustavno sodišče odloča v sporih o pristojnosti:• 1. med sodišči in drugimi državnimi organi;• 2. med državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti;• 3. med organi samoupravnih lokalnih skupnosti.•29

• (4) V sporih o pristojnosti med enotami ali izpostavamiministrstev ali nosilca javnega pooblastila, odloča samoministrstvo oziroma nosilec javnega pooblastila.• (5) Župan odloča v sporih o pristojnosti:• 1. med organi iste samoupravne lokalne skupnosti;2. med nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilona podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti;• 3. med nosilci javnih pooblastil iz prejšnje alinee in organisamoupravnih lokalnih skupnosti.• (6) Minister, pristojen za upravo, odloča v sporih opristojnosti med županom in svetom iste samoupravnelokalne skupnosti.• (7) V drugih sporih o pristojnosti odloča organ, ki jepristojen za nadzor nad delom obeh ali vseh organov vsporu.PREDLOG ZA REŠITEV SPORA O PRISTOJNOSTIINODLOČITEV O SPORU• (1) Kadar sta dva organa izjavila, da sta pristojna(pozitivenspor) ali da nista pristojna za odločanje v isti upravnizadevi(negativen spor), poda predlog za odločanje v sporu opristojnosti organ, ki se je zadnji izrekel, da ni pristojenoziroma organ, ki meni, da je drugi organ prevzel njegovopristojnost. Predlog lahko poda tudi stranka.• (2) Organ, ki odloča v sporu o pristojnosti, s sklepom odloči,kateri organ je pristojen za upravno zadevo in odpravi odločbo,ki jo je v upravni zadevi izdal nepristojni organ, oziromaodpravi sklep, s katerim se je pristojni organ izrekel zanepristojnega, in pošlje zadevo z dokumenti pristojnemuorganu.• (4) V primeru iz prvega odstavka 21. člena (stek pristojnosti) inv primeru iz 22. člena(ustalitev prostojnosti) tega zakona spor opristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnostiorgan, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.30

PRISTOJNOSTI URADNIH OSEB POOBLAŠČENIH ZA POSTOPEKIN ZA ODLOČANJE V UPRAVNEM POSTOPKU(28.- 41. člen ZUP• Pooblastilo za izvedbo postopka in za odločanje v posameznih upravnihzadevah o pravicah in obveznostih in pravnih koristih posameznikov,pravnih oseb in drugih strank v upravnem postopku ima stvarno in krajevnopristojen organ.• Vendar lahko opravi posamezna dejanja v postopku in odloči v upravnizadevi le fizična oseba (ena oseba pri organih z individualnim vodstvom inveč oseb pri kolektivnih organih), ki je pooblaščena v imenu organa opravitita dejanja in odločiti v zadevi. Tako pooblaščena oseba ali oseba, ki imatako pooblastilo, ki je v pravnem razmerju z organom je uradna oseba.• Uradna oseba pooblaščena za postopek in za odločanje je izenačena zorganom, ki je stvarno in krajevno pristojen za posamezno upravnozadevo. Pri državnih organih je to predstojnik (ZAKONSKOPOOBLASTILO), ki pa za vodenje postopka in odločanje lahkopooblastil v organu zaposlene osebeOBSEG POOBLASTILGlede na pooblastila, ki jih imajo uradne osebeločimo dve vrsti uradnih oseb:• Predstojnika in poleg njega še uradno osebo, kije pooblaščena za dejanja v postopku predizdajo odločbe in za odločanje (v vseh ali ledoločenih upravnih zadevah, za katere jepristojen organ) ter• Uradno osebo, ki je pooblaščena samo zadejanja v postopku pred izdajo odločbe vupravni zadevi31

Pooblastilo za postopek in odločanje v upravnih zadevah, zakatere je pristojen državni organ z individualnim vodstvom• (1) V upravni zadevi, za katero je pristojenmonokratičen (individualno voden) organ, izdaodločbo v upravnem postopku njegov predstojnik,če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali zdrugimi predpisi določeno drugače.• (2) Predstojnik lahko pooblasti drugo osebo,zaposleno pri istem organu, za odločanje vupravnih zadevah iz določene vrste zadev(pooblaščena uradna oseba).• (3) Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastiloza vodenje postopka pred odločitvijo.• (4) Inšpektor ima že po zakonu pooblastilo zaodločanje v upravnih zadevah.POOBLASTILO ZA ODLOČANJE –KOLEGIJSKI UPRAVNI ORGAN(vlada, komisije)• (1) Pri kolegijskih organih izdaja odločbe v upravnih zadevahsam kolegijski organ, če ni z zakonom oziroma s predpisomsveta samoupravne lokalne skupnosti določeno, da izdajaodločbe v upravnem postopku predsednik kolegijskega organa.• (2) Kadar je za odločanje v upravni zadevi pristojen kolegijskiorgan, vodi postopek do izdaje odločbe njegov član, ki gadoloči sam organ. Uradna oseba kolegijskega organa moraizpolnjevati pogoje za vodenje postopka iz 31. člena tegazakona. V primeru, da take osebe v kolegijskem organu ni, vodipostopek do izdaje odločbe uradna oseba, ki izpolnjuje pogojeiz 31. člena tega zakona in jo kolegijski organ za to pooblasti.• (3) V primeru iz prejšnjega odstavka predloži oseba, ki je vodilapostopek, kolegijskemu organu, ki je pristojen za odločanje,pisno poročilo in predlog odločbe.32

POOBLASTILA ZA POSTOPEK IN ODLOČANJE V UPRAVNIHZADEVAH , ZA KATERE JE PRISTOJEN NOSILEC JAVNEGAPOOBLASTILA• V upravnih zadevah, o katerih odločajo nosilcijavnih pooblastil, se glede vprašanja, kateraoseba je pooblaščena za odločanje oziroma zaopravljanje posameznih dejanj v postopku,smiselno uporabljajo določbe tega zakona, čedrug zakon ne določa drugače.• V primeru iz prejšnjega odstavka se zapredstojnika šteje poslovodni organ, razen česplošni akt nosilca javnega pooblastila ne določadrugače.URADNA OSEBA POOBLAŠČENA SAMO ZA DEJANJA VPOSTOPKU• (1) Predstojnik organa lahko pooblasti drugo osebo, zaposlenopri istem organu, za vodenje posameznih dejanj v postopkupred izdajo odločbe.• (2) Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj vpostopku na drugi stopnji zaposlenega v upravi samoupravnelokalne skupnosti.• (3) Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravicoopravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajatiodločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek.• (4) Če predstojnik organa oziroma župan ne izpolnjujepredpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek doizdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.33

POGOJI ZA PODELITEV POOBLASTILA ZA VODENJEPOSAMEZNIH DEJANJ IN ZA ODLOČANJE• (1) Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje gledeizobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka.• (2) Strokovni izpit iz upravnega postopka ni potreben za vodenje in odločanje v enostavnihupravnih zadevah, ki jih določi vlada z uredbo.• (3) Strokovni izpit iz upravnega postopka mora oseba opraviti najkasneje v treh mesecih odsklenitve delovnega razmerja za delovno mesto, kjer je strokovni izpit iz upravnegapostopka določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.• (4) Podrobnejše pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopkapredpiše vlada.• (5) Ministrstvo, pristojno za upravo vodi evidenco opravljanja izpitov iz prejšnjegaodstavka. Evidenca vsebuje naslednje podatke: osebno ime osebe, ki je opravljalastrokovni izpit, EMŠO, vrsto in stopnjo njene izobrazbe, datum opravljanja izpita in uspehna izpitu.• (6) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno.PRAVNA POMOČ• (1) Za posamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opravitiizven območja pristojnega organa, zaprosi ta organ tisti državniorgan, na katerega območju je treba dejanje opraviti. Na enaknačin so si dolžni dajati pravno pomoč med seboj tudi organisamoupravnih lokalnih skupnosti.• (2) Ministrstvo lahko, kadar odloča na prvi stopnji, zaposamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opraviti izvensedeža ministrstva, zaprosi tisti državni organ, na kateregaobmočju je treba dejanje opraviti.• (3) Organ, ki vodi postopek, lahko zaprosi drug organ zapojasnila in podatke, potrebne za ugotovitev dejstev,pomembnih za izdajo odločbe.34

• (1) Državni organi in organizacije, ki imajo javno pooblastilo za odločanje vupravnih zadevah, morajo dajati drug drugemu pravno pomoč v upravnempostopku. Za tako pomoč prosijo s posebnim zaprosilom.• (2) Zaprošeni organ kot tudi organizacija iz prejšnjega odstavka mora ugoditizaprosilu v mejah svojega območja in delovnega področja brez odlašanja,najpozneje pa v 30 dneh od prejema zaprosila.• (3) Od sodišča se lahko zaprosi pravna pomoč za posamezna dejanja vpostopku samo, če zakon tako določa.• (4) Organ lahko zaprosi sodišče naj mu pošlje dokumente, ki so mu potrebni vupravnem postopku. Sodišče mora ugoditi takemu zaprosilu, če se s tem neovira sam sodni postopek. Sodišče lahko določi rok, v katerem mu jetreba dokumente vrniti.• (5) Za pravno pomoč v razmerju s tujimi organi veljajo določbe mednarodnihpogodb, če teh ni, pa načelo vzajemnosti. Če nastane dvom o vzajemnosti, dao tem pojasnilo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.• (6) Domači organi dajejo tujim organom pravno pomoč na način, kot to določazakon. Organ odreče pravno pomoč, če se prosi za dejanje, ki nasprotujejavnemu redu. Dejanje, za katero prosi tuji organ, se lahko opravi tudi na način,ki ga želi tuji organ, če tak postopek ne nasprotuje javnemu redu.• (7) Če v mednarodnih pogodbah ni predvidena možnost neposredne pravnepomoči med domačimi in tujimi organi, občujejo domači organi s tujimi organipreko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.DOLŽNOST POSREDOVANJA ZAHTEVANIH PODATKOV IZ ZBIRKEOSEBNIH PODATKOVUpravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajos podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev vzvezi z vodenjem in odločanjem v upravnempostopku, so dolžni na podlagi obrazloženezahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahtevamora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov,pravno podlago za posredovanje, namen njihoveuporabe in številko upravne zadeve.35

IZLOČITEV NA ZAHTEVO STRANKEZahtevo mora stranka podati čimprej, najkasneje pa do izdaje odločbe37. člen• (1) Stranka lahko zahteva izločitev uradne osebe iz razlogovnaštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar drugeokoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti. Pri tem morastranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenjupodan kakšen razlog za izločitev.• (2) Uradna oseba, katere izločitev je zahtevala stranka iz kakšnegaod razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, ne sme do izdajesklepa o taki zahtevi opravljati nobenih dejanj v postopku, razentistih, ki se ne smejo odlagati.PRISTOJNOST ZA ODLOČANJE O IZLOČITVI URADNE OSEBE• (1) O izločitvi ministra odloči vlada. O izločitvi predstojnikov organov inorganizacij v sestavi ministrstev in uradnih oseb v ministrstvu odloča minister.• (2) O izločitvi uradne osebe v organih ter organizacijah v sestavi ministrstevodloča predstojnik organa oziroma organizacije.• (3) O izločitvi načelnika upravne enote odloča minister, pristojen za upravo.• (4) O izločitvi uradne osebe upravne enote odloča načelnik upravne enote.• (5) O izločitvi uradnih oseb nosilcev javnih pooblastil odloča predstojnikorgana, ki odloča o pritožbi zoper odločbo take organizacije, če pritožba nidovoljena, pa minister, ki vodi ministrstvo, v katerega delovno področje spadaupravna zadeva.• (6) O izločitvi uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odločatajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti.• (7) O Izločitvi tajnika oziroma direktorja uprave samoupravne lokalne skupnostiodloča župan.• (8) O izločitvi župana odloča predstavniški organ samoupravne lokalneskupnosti.• (9) O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenešene državne pristojnosti nasamoupravno lokalno skupnost odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugouradno osebo.• (10) O izločitvi se odloči s sklepom.37

SMISELNA UPORABA DOLOČB O IZLOČITVI ZA ZAPISNIKARJA• (1) Določbe tega zakona o izločitvi sesmiselno uporabljajo tudi za zapisnikarje.• (2) Sklep o izločitvi zapisnikarja izdauradna oseba, ki vodi postopek.STRANKA IN NJENO ZASTOPANJE42.- 61. ČLEN ZUP39

Udeleženci v upravnem postopku• Nujna udeleženca: subjekta brez katerih ni upravnega postopka:Organ (upravni, drug državni organ, samoupravna lokalna skupnost,nosilec javnega pooblastila)Stranka (aktivna- na zahtevo katere se je postopek začel ali pasivna –zoper katero se vodi postopek)Morebitni udeleženci: se lahko pojavijo v postopku, ni pa nujno.Stranski udeleženec, zakoniti zastopnik stranke, pooblaščenec, začasnizastopnik, strokovni pomočnik, priče, izvedenci, tolmači,državnitožilec, državni pravobranilecNaključni udeleženci: npr. oseba, ki poseduje kakšno listino ali npr.lastnik nepremičnine, ki jo je treba ogledati1. STRANKA1.Stranka v formalnem (procesnem) smislu:• (1) Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba inpravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo jezačet postopek (aktivna stranka)ali zoper katero tečepostopek(pasivna stranka).• (2) Stranke so lahko tudi drugi (skupina oseb, itd.), če so lahkonosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnempostopku.2. Materialni položaj stranke v upravnem postopku ima lahko samooseba, o katere pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča vupravnem postopku in v tem pomenu ni odločilno ali se je postopekzačel na njeno zahtevo ali po uradni dolžnosti.40

Število strank v upravnempostopku• Primerjava:• Pravdni (civilni) postopek: vedno dvestranki - tožnik in toženec• Kazenski postopek:vedno dve stranki –tožilec in obdolženec• V upravnem postopku prevladujejo zadevez eno samo stranko (npr. postopek oprekršku) so takšne zadeve praviloSosporništvo130. in 131. člen ZUP• Je podano takrat, kadar je glede na zahtevke, ki se uveljavljajo inpostavljajo v upravnem postopku udeleženih dvoje ali več strank,bodisi:• da te stranke uveljavljajo istovetne zahtevke, ali• se jim postavljajo istovetne obveznostiin je lahko:Formalno s. – kadar skupno nastopajo v postopku niso pa med sebojpovezane z nobenim materialnopravnim razmerjem (npr. izdajaskupnega potnega lista, razlastitveni postopek teče zoper lastnikeveč nepremičnin, več oseb zahteva prepoved npr. opravljanja g.dejavnosti)Materialno s. – kadar se pravice, obveznosti in pravne koristi opirajo naisto dejansko in pravno stanje in obstoji povezanost med strankami– so v pravni skupnosti – sozavezanci, soupravičenci)( npr.razlastitveni postopek teče zoper več solastnikov enega zemljišča) –za vse materialne sospornike se izda ena odločba41

Glede na položaj stranke vupravnem postopku• Ločimo:• Aktivno stranko: ki želi, da ji pristojni organ prizna nekopravico ali zmanjša neko obveznost- postopek se uvedena njeno zahtevo, predlog, prošnjo (vloga);(npr. pravicado gradnje, pravica do pokojnine, davčna oprostitev)• Pasivna stranka: ki ji pristojni organ želi na podlagi in vskladu s predpisi in zaradi varovanja javnega interesanaložiti neko obveznost ali zmanjšati ali odvzeti nekopravico;lastnost stranke pridobi z uvedbo postopka, ki seje začel po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugegaaktivne stranke2. STRANSKI UDELEŽENECKadar obstoji določeno razmerje neke določene osebe do upravnezadeve, to razmerje pa ureja nek materialni predpis:• Taka oseba se ima pravico udeleževati postopka, če izkaže pravniinteres.• Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradivarstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec).• Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebnakorist.• S.u. ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, čezakon ne določa drugače.• Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, včem je njen pravni interes (pravni interes mora izkazati, ni dovolj, daga samo zatrjuje).42

3. DRUGI (morebitni)UDELEŽENCI V POSTOPKUUdeležba le- teh je odvisna od konkretne upravne zadeve.Ti udeleženci imajo določene pravice in dolžnosti v postopku, vendar ne uveljavljajooziroma ne varujejo kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi v postopku. Zanje se zodločbo ne ustvarjajo nobene pravice ali obveznosti. V mejah pooblastil pa imajopravice in dolžnosti stranke.Taki udeleženci so:• Posebni državni organi, če so po zakonu upravičeni v postopku zastopati javnekoristi(45. člen ZUP), npr.državni tožilci, državni pravobranilci,• Druge osebe oz. subjekti , če po zakonu varujejo posebne interese npr. nevladneorganizacije na področju varstva okolja• Začasni zastopnik, skupni predstavnik• Priče• Izvedenci• TolmačiPRAVNI NASLEDNIK STRANKEČE STRANKA UMRE ALI PRENEHA MED POSTOPKOMOZIROMA PREDEN SE JE POSTOPEK KONČAL:Vprašanje, ali se bo postopek v takem primeru nadaljevalali ustavil je odvisno od narave upravne zadeve: od tegakakšna pravica oziroma obveznost je predmet postopka:• Strogo osebne –vezane izključno na določeno osebo inizražajo izključno njeno pravno razmerje-postopek se boustavil s sklepom• Neosebne, ki lahko preidejo na pravne naslednike (npr.gradbeno dovoljenje)-postopek se nadaljuje s pravniminasledniki, ki dobijo položaj stranke v postopkuNa pravne naslednike lahko preidejo pravice aktivne inpasivne stranke ter stranskega udeleženca.43

VSTOP IN UDELEŽBA STRANKE IN STRANSKEGA UDELEŽENCA VPOSTOPKUOrgan mora ves čas med postopkom po uradni dolžnostiskrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerihpravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba.Zato je dolžan take osebe povabiti naj vstopi v postopek inse ga udeležuje za varstvo svojega pravnega položaja.Če organ v postopek ne povabi stranke, je taka odločbanična(279. člen ZUP).Tisti, ki bi moral biti udeležen v postopku kot stranka alistranski udeleženec, a mu ni bila dana možnostudeležbe, zvedel pa je za postopek šele po izdajidokončne odločbe lahko predlaga obnovo postopka(9.točka 260. člena ZUP)LASTNOSTI STRANKE INSTRANSKEGA UDELEŽENCATRI PRAVNO POMEMBNE LASTNOSTI:• SPOSOBNOST BITI STRANKA• PROCESNA SPOSOBNOST• PROCESNA LEGITIMACIJA44

1. SPOSOBNOST BITI STRANKA ALI STRANSKIUDELEŽENEC-pravna sposobnost• Sposobnost biti stranka v postopku v upravnem postopku ima vsak, ki jelahko imetnik oziroma nosilec (subjekt) lastnih pravic in obveznosti, okaterih se odloča v upravnem postopku - t.i. pravna sposobnost:• Fizična oseba – jo pridobi z rojstvom, jo izgubi s smrtjo ali z razglasitvijo zamrtvo .• Pravna oseba:Osebe javnega prava (država, občine, javne agencije, javni zavodi itd)Osebe zasebnega prava (gosp. družbe, društva itd),jo pridobi z aktom o ustanovitvi in z vpisom v ustrezniregister• Kolektivna oseba , ki ni pravna oseba (državni organi, naselja skupne osebitd) –če so lahko imetniki pravic in obveznostiORGAN MORA MED POSTOPKOM VES ČAS PO URADNI DOLŽNOSTIPAZITI, ALI JE TISTI, KI NASTIOPAN KOT STRANKA LAHKO STRANKAV POSTOPKU (49. člen ZUP)2. PROCESNA(poslovna) SPOSOBNOST IN ZAKONITIZASTOPNIK (46. in 47 .člen ZUP)Pomeni sposobnost samostojno nastopati in opravljati dejanja v postopku:FIZIČNA OSEBA:1.Popolno poslovno sposobnaS polnoletnostjo(18 let) ;S sklenitvijo zakonske zveze;Z odločbo sodišča, ko postane roditelj;2. Delno poslovno sposobna osebamladoletna oseba, ki je dopolnila 15 let (za sklepanje pravnih poslov +odobritev staršev, izdelovnega razmerja3. Poslovno nesposobna osebaPolnoletna ali mladoletna oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost z odločbo sodišča – CSDji postavi skrbnika4. Tuj državljan, ki ni procesno sposoben po pravu svoje države, je pa procesno sposoben ponašem zakonu, lahko sam opravlja procesna dejanja.PRAVNE OSEBE NIMAJO PROCESNE SPODOBNOSTI IN NE MOREJO SAME OPRAVLJATIDEJANJ V POSTOPKUZA STRANKO, KI NIMA PROCESNE SPODOBNOSTI OPRAVLJA DEJANJA V POSTOPKU NJENZAKONITI ZASTOPNIK!!!(1. odstavek 47. člena ZUP)45

ZAKONITI ZASTOPNIK PROCESNO NESPOSOBNEOSEBE (47.in 48. člen ZUP)Zakoniti zastopnik ZA FIZIČNO OSEBO je določen :• z zakonom ali• z aktom pristojnega organa na podlagi zakona.zakoniti zastopnik za PRAVNO OSEBO je določen:• Z zakonom ali• S splošnim aktom pravne osebe skladno z zakonomZakoniti zastopnik SUBJEKTA, KI NI PRAVNA OSEBA (2. odst. 42. člena ZUP) (npr. skupna oseb)je določen z njihove straniZakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja razen v primerih, ko je spredpisom določeno, da mora imeti za posamezna procesna dejanja posebno dovoljenje.Organ lahko od osebe, ki nastopa kot zakoniti zastopnik, zahteva, da predloži dokazila, da je strankinzakoniti zastopnik.Če organ, ki vodi postopek, ugotovi, da zakoniti zastopnik osebe, ki je pod skrbništvom, ne kažepotrebne skrbnosti pri zastopanju, naznani to skrbstvenemu organu.ORGAN MORA MED POSTOPKOM VES ČAS PO URADNI DOLŽNOSTI PAZITI NA TO, DA JEOSEBO , KI NI PROCESNO SPOSOBNA ZASTOPA NJEN ZAKONITI ZASTOPNIKZAČASNI ZASTOPNIK(51. člen ZUP)ZAČASNEGA ZASTOPNIKA POSTAVI ORGAN KI VODI POSTOPEK:• Če procesno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika• Če je treba opraviti kakšno dejanje zoper osebo, katere prebivališče je neznanoin nima pooblaščenca, če to narekuje nujnost zadeve ali interes stranke in jetreba izvesti postopek.• v primeru, ko si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo• v primeru, ko imata stranki z nasprotnima interesoma istega zakonitegazastopnika.• Če stranka, ki ni fizična oseba, nima zastopnika, predstavnika, pa tudi nepooblaščenca• kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, stranke oziromanjenega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti.Organ, ki je postavil začasnega zastopnika procesno nesposobni stranki, mora o tem nemudomaobvestiti skrbstveni organ.Če pa je postavil začasnega zastopnika komu, čigar prebivališče je neznano, razglasi svoj sklep naoglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava, po potrebi pa tudi na drug primerennačin.V ostalih primerih mora stranko ali zakonitega zastopnika nemudoma obvestiti o postavitvi začasnegazastopnika46

SKUPNI PREDSTAVNIK(52. člen ZUP)• Če ni s posebnim predpisom drugače določeno, lahko dvoje ali več strankskupaj nastopa v isti zadevi. V takem primeru morajo navesti, katera od njih bonastopila kot njihov skupni predstavnik ali pa postaviti skupnegapooblaščenca.• Če poseben pravni predpis tega ne prepoveduje, lahko organ, ki vodi postopek,naloži s sklepom strankam, ki so udeležene v postopku z istovetnimi zahtevkiali obveznostmi naj v določenem roku navedejo, katera od njih jih bopredstavljala, ali pa da postavijo skupnega pooblaščenca. Če stranke temusklepu ne ugodijo, jim lahko organ s sklepom določi skupnega predstavnika, kiobdrži to lastnost toliko časa, dokler stranke ne postavijo drugega skupnegapredstavnika ali pooblaščenca. Zoper tak sklep imajo stranke pravico posebnepritožbe, ki pa ne zadrži izvršitve.• Tudi tedaj, kadar stranke imajo skupnega predstavnika oziroma pooblaščencaoziroma jim je skupni predstavnik postavljen s sklepom organa, obdrži vsakastranka pravico samostojno vlagati pritožbo in uporabljati druga pravnasredstva.• Če stranka nastopa v postopku tudi sama, mora procesna dejanja opravljati vrokih, ki tečejo za skupnega predstavnika.POOBLAŠČENEC (53-61. člen ZUP)Stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku,razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave.Obveznega zastopanja po pooblaščencu ZUP ne pozna, razen če stranka stalno živi v tujiniObvezno zastopanje po pooblaščencu se lahko predpiše s posebnim zakonom.Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek,kot če bi jih opravila sama stranka.Poleg pooblaščenca lahko stranka na obravnavi ali izven nje tudi sama daje izjave, organ palahko zahteva izjave od nje same.Če je stranka navzoča, ko da njen pooblaščenec ustno izjavo, lahko takoj nato spremeni aliprekliče njegovo izjavo. Če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki setičeta dejstev, ne ujemata, presodi organ, ki vodi postopek, obe izjavi po 10. členu tegazakona (prosta presoja dokazov).Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnempostopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnih koli razlogov ne moreosebno sodelovati v postopku.47

KDO JE LAHKO POOBLAŠČENEC54. člen ZUPPooblaščenec je lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben.Za zastopanje pred organom se lahko pooblasti tudi odvetniška družba.V tem primeru se šteje, da je pooblastilo dano vsem odvetnikompooblaščene odvetniške družbe.Za zastopanje se lahko pooblasti tudi fizična ali pravna oseba, ki jeregistrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposrednizvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka.Če organ ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, očitno ni sposobenza zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki ji lahkonastanejo.OBLIKA POOBLASTILA• Pooblastilo se lahko da pisno ali ustno na zapisnik.• Če stranka ne zna pisati ali se ne more podpisati, mora biti pooblastilo dano ustno nazapisnik. Če to ni mogoče zaradi bolezni stranke ali drugih utemeljenih razlogov, lahko dapisno pooblastilo, ki ga podpišeta dve priči. Priči podpišeta pisno pooblastilo potem, ko jebilo prebrano stranki in je stranka izjavila, da se z njegovo vsebino strinja.• Če organ dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj stranka alipriči pred organom ali notarjem potrdijo pisno pooblastilo.• Uradna oseba, ki vodi postopek ali opravlja posamezna dejanja v postopku, lahkoizjemoma dovoli, da opravi posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenecbrez pooblastila član njene družine ali gospodinjstva, oseba, ki je pri njej zaposlena ali pakdo drug, če ga pozna in ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Če zahteva taka osebauvedbo postopka ali če da med postopkom izjavo, ki je v nasprotju s prejšnjo izjavostranke, zahteva uradna oseba od nje, naj predloži v določenem roku naknadnopooblastilo.• Organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložilapooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže vpooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdatiodločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo.• Če oseba iz četrtega ali petega odstavka tega člena v roku, ki ga določi organ, ne predložipooblastila za vloženo zahtevo oziroma za vloženo pritožbo ali izredno pravno sredstvo,organ zavrže takšno vlogo, razen če je dolžan nadaljevati postopek po uradni dolžnosti.Organ zavrže vlogo s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.48

DVOM V VERODOSTOJNOST POOBLASTILA(56. člen ZUP)Če je pooblastilo v obliki zasebne listine, panastane dvom o njegovi pristnosti, se lahkonaloži, naj se predloži overjeno pooblastilo ali dapooblastilo ustno na zapisnik.Pravilnost pooblastila se preizkusi po uradnidolžnosti. V primeru, da ugotovi pomanjkljivostipooblastila, organ pozove stranko alipooblaščenca, naj te pomanjkljivosti odpravi.Organ v takšnem primeru ravna po petem inšestem odstavku 55. člena tega zakona.ČASOVNI OBSEG POOBLASTILA(57. člen ZUP)Pooblastilo se lahko da:• za ves postopek• samo za posamezna dejanja,• se tudi časovno omeji;• samo za sprejem dokumentov (vročanje).• Pooblastilo ne preneha, če stranka umre, izgubi procesno sposobnost ali če sezamenja njen zakoniti zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma njen novizakoniti zastopnik pa lahko prekliče prejšnje pooblastilo.• Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe, ki ga je dala.• Ob stečaju preneha pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, ko nastopijoposledice začetka stečajnega postopka. Če je pravni osebi potrebno odvrnitiškodo, je pooblaščenec, ne glede na prejšnji odstavek, dolžan še en mesecopravljati procesna dejanja.49

PREKLIC IN ODPOVED POOBLASTILAStranka lahko:• pooblastilo vsak čas prekliče,• pooblaščenec pa se mu lahko ob vsakem času odpove.• Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti organupisno ali ustno na zapisnik.• Preklic oziroma odpoved pooblastila velja od trenutka, ko sepisno ali ustno na zapisnik naznani, če ni v preklicu določendrugačen rok prenehanja, oziroma če je v postopku udeleženastranka z nasprotnim interesom, ko se odpoved ali preklicnaznani tudi njej.• Pooblastila ni mogoče odpovedati med dejanjem v postopku.OBSEG POOBLASTILA 59. člen ZUP• Če je pooblaščenec odvetnik, pa v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, niomejitev in konkretno določenih procesnih pravic, ima odvetnik pravicoopravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi, zlasti pa vložitiin umakniti zahtevo ali prošnjo, pripoznati nasprotni zahtevek, sklenitiporavnavo, vložiti pritožbo, zahtevati izvršbo, sprejeti od stranke z nasprotniminteresom plačilo stroškov postopka ter prenesti pooblastilo na drugegaodvetnika v celoti ali za posamezna dejanja. O slednjem mora odvetniknemudoma obvestiti stranko.• Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti posebnopooblastilo.• Odvetnika lahko nadomešča odvetniški kandidat, ki je pri njemu zaposlen, aliodvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni, če je to izrecno navedeno vpooblastilu.• Če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu niomejitev, lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa moraimeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenospooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev.50

SMISELNA UPORABA DOLOČBDoločbe tega zakona, ki se nanašajo nastranke, veljajo smiselno tudi za njihovezakonite zastopnike, začasne zastopnike,predstavnike in pooblaščence.STROKOVNI POMOČNIK• Stranki je treba dovoliti, da pripelje v zadevah,za katere se zahteva strokovno poznavanjevprašanj v zvezi s predmetom postopka,strokovnjaka, ki ji bo dajal pojasnila in nasvete(strokovni pomočnik). Ta ne zastopa stranke.• Stranka ne sme pripeljati kot strokovnegapomočnika nekoga, ki ni opravilno sposoben.51

VI. JEZIK V POSTOPKU62. Člen ZUP• Upravni postopek se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku sevlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamkiin druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku.• Na območjih občin, kjer sta pri organu poleg slovenskegajezika uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik (vnadaljevanju: jezik narodne skupnosti), upravni postopek tečev slovenskem jeziku in jeziku narodne skupnosti, če stranka vtem jeziku vloži zahtevo, na podlagi katere se postopek začneoziroma, če stranka to zahteva kadarkoli med postopkom.• Če so v postopku udeležene tudi stranke, ki niso zahtevalepostopka v jeziku narodne skupnosti na način iz prejšnjegaodstavka, postopek teče v slovenskem jeziku in jeziku narodneskupnosti.52

• Kadar organ na območjih občin, kjer je uradni jezik poleg slovenskegajezika tudi jezik narodne skupnosti, odloči brez poprejšnjegazaslišanja stranke, izda odločbo v slovenskem jeziku in jeziku narodneskupnosti, ustno odločbo pa izda v jeziku, ki ga stranka razume.• Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo vpostopku pred organi izven območja, na katerem sta uradna jezikatudi italijanski in madžarski jezik, pravico uporabljati svoj jezik.• Če vloga ni vložena v uradnem jeziku, organ ravna tako, kot jepredpisano za ravnanje za nepopolno oziroma pomanjkljivo vlogo.Stranke in drugi udeleženci postopka, ki:• ne znajo jezika, v katerem teče postopek ali• ga ne more uporabljati zaradi invalidnosti,imajo pravico spremljati potek postopka po tolmaču. Organ jih jedolžan o tem poučiti.OBČEVANJE ORGANOV IN STRANK VUPRAVNEM POSTOPKUSem sodijo:VlogaVabiloZapisnikZaznamekPregled dokumentov, obvestila o potekupostopka53

1. VLOGEVLOGE SO:• zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki alipravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe.VSAKA VLOGA JE DEJANJE V POSTOPKU.Vloga se lahko vloži v pisni obliki.1. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), alivloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom(elektronska vloga). Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronskipoti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik).2.Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organaali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistemvložniku samodejno potrdi prejem vloge.3.Vloga na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. Ne glede na določbe drugih predpisov se zaobrazce, predpisane zgolj v fizični obliki, šteje, da so z enako vsebino predpisani tudi v elektronski obliki.• Pristojni organ vzpostavi za organe državne uprave in nosilce javnih pooblastil, ki izvajajo naloge izdržavne pristojnosti, enotni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Ta informacijskisistem lahko pod pogoji, ki jih določi vlada, na podlagi pisnega dogovora uporabljajo tudi organisamoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo naloge iz občinske pristojnosti.• (5) Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronskipoti, vročanje po elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskegasistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje uredi vlada z uredbo.(6) Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik.• (7) Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonuali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranimpotrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih.• (8) Če je to potrebno za nemoteno delovanje informacijskega sistema zasprejem vlog, vročanje in obveščanje, se lahko znotraj tega sistema posameznivlogi določi računalniška identifikacijska številka.• (9) Overitelji, ki izdajajo kvalificirana potrdila, ki vsebujejo uradno dodeljeneidentifikacijske oznake, lahko od državnega organa, ki dodeljuje takšnooznako, zahtevajo preveritev pravilnosti takšne oznake tako, da mu posredujejopodatke o imetniku potrdila ali tretje osebe, na katero se nanašajo podatki vpotrdilu, in takšno oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanjuposredovanih podatkov s podatki v uradni evidenci.54

IZROČITEV VLOGE• Vloga se izroči organu, ki je pristojen za sprejem; vložise lahko vsak delavnik med poslovnim časom, poelektronski poti pa ves čas.• (2) Vloge se lahko vložijo tudi pri organih, ki opravljajonaloge enotnih vstopnih točk. Organi, ki opravljajonaloge enotnih vstopnih točk, morajo vloge nemudoma vfizični obliki ali po elektronski poti, podpisane z varnimelektronskim podpisom organa, posredovati pristojnimorganom. Organ mora s takšno vlogo postopati enakokot z vlogo, ki jo dobi po elektronski poti neposredno odstranke.• (3) Vlada z uredbo določi seznam vlog in enotne vstopnetočke iz prejšnjega odstavka.SPREJEM VLOGE• (1) Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, je dolžan sprejeti vlogo v fizičniobliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugačepripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebiosebno znan.• (2) Uradna oseba, ki sprejme vlogo v fizični obliki, oziroma vzame ustno sporočilo na zapisnik, oziroma napredpisan ali drugače pripravljen obrazec, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Zatako potrdilo se taksa ne plača.• (3) Če organ ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma napredpisan ali drugače pripravljen obrazec, uradna oseba na to opozori vložnika in ga napoti k pristojnemuorganu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna osebadolžna to storiti. Tako vlogo organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti.• (4) Če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ninobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organuoziroma sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjopristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošljestranki.• (5) Zoper sklep po tretjem in četrtem odstavku tega člena je dovoljena pritožba.• (6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ravna organ po prvem odstavku 129. člena tegazakona, če ugotovi, da se vloga ne nanaša na upravno zadevo (jo zavrže).55

VSEBINA VLOGE (66. člen ZUP)Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahkoobravnava.Predvsem mora obsegati:• navedbo organa, kateremu se pošilja,• zadevo, katere se tiče,• zahtevek oziroma predlog,• navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec,• osebno ime, firmo oziroma ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedežvložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.• Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitevvloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijskoštevilko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanjapodatkov iz uradnih evidenc.• Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.• Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, vpostopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil,izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravniin drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil.Organ v tem primeru ravna po 139. člena tega zakona. Če stranka v skladu zzakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njeneosebne podatke iz uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama,se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih zahteva predpis.• Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov vlogi nipotrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnihevidenc, če stranka ta dejstva pred organom dokaže z osebnim dokumentomali drugo javno listino. Če gre za dejstva, ki se s časom spreminjajo in organpodvomi v njihovo resničnost, si organ na način iz prejšnjega odstavka priskrbipodatke iz uradnih evidenc.• Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče.Izjemoma jo lahko podpiše namesto njega njegov zakonec, oče ali mati, sin alihči ali pa odvetnik, ki je po strankinem pooblastilu vlogo sestavil. Kdor podpiševložnika, mora na vlogi podpisati svoje osebno ime in pristaviti svoj naslov.• (6) Če vložnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, ga podpiše kdo drug, kizna pisati; ta se mora podpisati tudi sam in pristaviti svoj naslov.56

NERAZUMLJIVA IN NEPOPOLNA VLOGA67. člen ZUP• Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega nidovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dnizahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložnikurok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa zaodpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podalvlogo neposredno pri organu.• Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vlogavložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero sopomanjkljivosti odpravljene.• Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ ssklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.PRAVOČASNOST VLOGE68. člen ZUP• Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok.Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je prediztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem zasprejem vlog, vročanje in obveščanje.• Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo,šteje dan oddaje na pošto.• Za osebe, ki so v vojaški službi, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan,ko te osebe izročijo vlogo vojaški enoti oziroma poveljstvu. To velja tudi zacivilne osebe, ki službujejo v Slovenski vojski, če v kraju, kjer službujejo, niredne pošte.• Za osebe, ki jim je vzeta prostost, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan,ko te osebe izročijo vlogo upravi zavoda, v katerem so. Uprava zavoda, kisprejme vlogo, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Zatako potrdilo se taksa ne plača.57

2. VABILO70. Člen ZUP• Je sredstvo, s pomočjo katerega si uradna oseba zagotoviprisotnost oseb , za katere meni, da so potrebne pri določenemdejanju v postopku• Organ, ki vodi postopek, ima pravico povabiti tistega, čigarnavzočnost je v postopku potrebna, če prebiva na njegovemobmočju, izjemoma se lahko povabi na ustno obravnavo nekdo, kiprebiva izven območja organa, ki vodi postopek, če se s tempostopek pospeši ali olajša oziroma, če je njegova navzočnost nujnopotrebna.• Praviloma ni dovoljeno povabiti koga zato, da se mu vroči odpravekodločbe ali sklepa ali da se mu sporoči nekaj, kar bi se mu lahkosporočilo po pošti ali na drug način, primernejši za tistega, ki mu jetreba kaj sporočiti.• Povabiti je treba s pisnim vabilom, če ni s posebnimi predpisidoločen drugačen način.VSEBINA VABILAV pisnem vabilu je treba navesti:• ime in sedež organa, ki vabi,• osebno ime in naslov tistega, ki je povabljen,• kraj in dan, če je mogoče pa tudi uro prihoda,• v kateri zadevi in kot kaj je povabljen (kot stranka, priča, izvedenec itd.),• katere pripomočke in dokazila naj prinese,• ali mora povabljeni priti osebno ali pa lahko pošlje pooblaščenca, ki ga bozastopal;• Opozorilo, da mora v primeru, če se vabilu ne bi mogel odzvati, to sporočitiorganu, ki mu je vabilo poslal. Povabljenega je treba prav tako opozoriti naposledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil, da ne more priti.• naj prinese pisna in druga dokazila, lahko pa se stranka opozori tudi na to, dasme pripeljati priče, na katere se namerava sklicevati.• Če dovoljuje narava stvari, se lahko prepusti povabljenemu, da do določenegadne da potrebno pisno izjavo, namesto da bi prišel osebno.58

ČAS ZA KATEREGA SE SME VABITI• Pri vabljenju mora organ gledati na to, dapovabi tistega, katerega navzočnost jepotrebna, za tak čas, ko bo najmanj oviranpri opravljanju svojega rednega dela.• Nihče ne more biti povabljen, naj pridemed 20. in 6. uro, razen če gre za nujne inneodložljive ukrepeDOLŽNOST ODZVATI SE VABILU• Povabljeni se mora odzvati vabilu.• Če povabljeni zaradi bolezni ali iz kakšnega drugega opravičenega vzroka nemore priti, mora to takoj po prejemu vabila sporočiti organu, ki mu je vabiloposlal, če nastane vzrok pozneje, pa takoj, ko zanj zve. Ob sporočilu organu jetreba predložiti dokazilo, ki opravičuje izostanek, razen če to ni mogoče. Čestranka dokazila ne predloži, čeprav bi bilo to mogoče, se šteje, da izostanek niopravičen.• Če tisti, ki mu je bilo vabilo v redu vročeno, na vabilo ne pride in izostanka neopraviči, se lahko privede, poleg tega pa tudi kaznuje z denarno kaznijo do 200evrov. Tak ukrep se sme uporabiti samo, če je bilo v vabilu navedeno, da se bouporabil. Če nastanejo zaradi neopravičenega izostanka povabljenega stroški vpostopku, se lahko določi, da jih trpi tisti, ki je izostal. Sklep o privedbi, o kazniali o plačilu stroškov izda uradna oseba, ki vodi postopek, v soglasju z uradnoosebo, ki je pooblaščena za odločanje o zadevi, pri zaprošenem organu pa vsoglasju z njegovim predstojnikom oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščenaza odločanje o podobnih zadevah. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.• Če se vabilu ne odzove vojaška oseba ali delavec policije, se obrne organ napredstojnika take osebe z zahtevo, naj jo pripelje, lahko pa jo po tretjemodstavku tega člena tudi kaznuje oziroma ji naloži plačilo stroškov.59

3. ZAPISNIK(74. Člen ZUP)ZAPISNIK SE PIŠE:O VSEH POMEMBNIH DEJANJIH V POSTOPKUO USTNI OBRAVNAVIO ZASLIŠANJIH OZIROMA USTNIH IZJAVAH STRANK IN DRUGIHUDELEŽENCIHURADNI ZAZANAMEK SE PIŠE:O URADNIH ZAPAŽANJIH IN UGOTOVITVAH, USTNIH NAVODILIHIN SPOROČILIH TER OKOLIŠČINAH, KI SE TIČEJO SAMONOTRANJEGA DELA ORGANAEVIDENTIRAJO SE:TAKE USTNE STRANKINE ZAHTEVE O KATERIH SE ODLOČA POSKRAJŠANEM POSTOPKU, ČE SE JIM UGODI,NAČIN SESTAVE ZAPISNIKA• Zapisnik se sestavi tako, da uradna oseba,ki vodi postopek ali opravlja posameznadejanja, glasno narekuje zapisnikarju, kajnaj zapiše v zapisnik.• Če ga piše sama, glasno govori kaj piše,tako da navzoče stranke spremljajo poteknastajanja zapisnika.60

VSEBINA ZAPISNIKAV zapisnik se vpiše:• ime in sedež organa, ki opravlja dejanje,• kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se dejanje opravlja inosebna imena uradnih oseb, navzočih strank in njihovih zastopnikovali pooblaščencev.Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopkuopravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti natisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku senavedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namenuporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazipriložijo zapisniku.Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki sopomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prviosebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.Pisni odpravek zapisnika mora biti sestavljen v osmihdneh in poslan vsem osebam, udeleženim pri dejanju, zdopisom, da lahko v nadaljnjih osmih dneh ugovarjajozoper morebitno nepravilnost prepisa. Če v osmihdneh ne dajo pripomb na zapisnik, se šteje, da nanjnimajo pripomb. Na to jih je treba v dopisu posebejopozoriti.61

ČITLJIVOST ZAPISNIKA IN POPRAVKI ZAPISNIKAzapisnik mora biti sestavljen pravilno in čitljivo; vnjem se ne sme nič izbrisati. Ročno pisanizapisnik je treba na zahtevo stranke prepisati inopremiti z žigom in podpisom, mesta, ki so bilado sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostatičitljiva; overi jih s svojim podpisom uradnaoseba, ki vodi postopek.V že podpisanem zapisniku se ne sme nič dodatiin ne spremeniti. Dopolnitev že sklenjenegazapisnika se zapiše v dodatku.BRANJE IN POTRDITEV ZAPISNIKAPreden se zapisnik sklene, se prebere strankam, zaslišanim inostalim udeležencem pri dejanju postopka, če želijo, pa si gasame preberejo. Udeleženci imajo tudi pravico pregledatizapisnik in dati svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navede,da je bil zapisnik prebran in da ni bilo nobenih pripomb; če paje bilo kaj pripomb, se na kratko zapiše njihova vsebina. Natopodpiše zapisnik tisti, ki je sodeloval pri dejanju, na koncu paga overi uradna oseba, ki je dejanje vodila, in morebitnizapisnikar.Če obsega zapisnik zaslišanje več oseb, se podpiše vsaka od njihpod tistim delom zapisnika, kjer je zapisana njena izjava.Če se opravi soočenje, podpišejo ta del zapisnika soočenci.Če ima zapisnik v fizični obliki več strani, se te označijo zzaporednimi številkami, vsako stran pa overi na koncu s svojimpodpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in podpišetisti, čigar izjava je zapisana na koncu strani.62

ZAPISNIK –JAVNA LISTINAZapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, jejavna listina. Zapisnik je dokaz o poteku in vsebinidejanja postopka in danih izjav, razen tistih delovzapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da nisopravilno sestavljeni.• Dovoljeno je dokazovati nepravilnost zapisnika.ZAPISNIK O POSVETOVANJU IN GLASOVANJU• (1) Kadar odloča v upravnem postopku kolegijskiorgan, se sestavi o posvetovanju in glasovanjuposeben zapisnik.• (2) V zapisnik o posvetovanju in glasovanju se polegpodatkov o osebni sestavi kolegijskega organavpišejo zadeva, za katero gre, in kratka vsebinatistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudimorebitna posebna mnenja. Ta zapisnik podpišetapredsedujoči in zapisnikar.• (3) Kadar odloča v upravnem postopku državni zbor,vlada ali občinski svet, se piše zapisnik oposvetovanju in glasovanju po poslovniku tegaorgana.63

4. PREGLED DOKUMENTOV, OBVESTILA O POTEKUPOSTOPKA IN DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGAZNAČAJA• (1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikatipotrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanjedokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali vinformacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnostdokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.• (2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.• (3) Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno. Od osebe iz prejšnjega odstavka smeorgan v primeru dvoma zahtevati, naj pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist.• (4) V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tegazakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značajav posameznih upravnih zadevah.• (5) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi velektronski obliki, se ti štejejo za dokument v tej zadevi. Če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, kivsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, jih imajo stranke pravicovpogledati.• (6) Ne morejo se pregledovati in ne prepisovati zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb.• (7) Stranka, prizadeti državni organi in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, imajopravico zahtevati obvestila o poteku postopka.• (8) Zoper sklep o zavrnitvi zahtev iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba.• (9) Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu za obveščanje in vročanje spremljati potek postopka.• (10) Če je zadržano izvrševanje predpisa s strani pristojnega organa, mora organ v roku 15 dni o tempisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice ali se jim nalagajo obveznosti.VROČANJEje opravilo, s katerim organ, ki vodi upravni postopek izroča:• vabila• opomine• obvestila• odredbe• odločbe• sklepe• druge uradne dokumenteOpravilo sestavljata dve dejanji :• Vročitev dokumenta naslovniku in sestava posebne listine (vročilnice)• Opravljena vročitev oziroma sprejem dokumenta• Vročanje v upravnem postopku je pomembna pravna institucija(pomembnost vročitve odločbe!!)64

NAČIN VROČANJADokumenti se vročijo:• po pošti ali• po elektronski poti, ali• pa jih vroča organ po svoji uradni osebi, popravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanjedokumentov v fizični obliki ali po elektronski potikot svojo dejavnost (VROČEVALCI) .• Uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi terdrugi dokumenti, v katerih je določen rok in sepošiljajo naslovniku v fizični obliki, vročijo podoločbah tega zakona(osebno vročanje).ČAS VROČANJA• Vroča se ob delovnikih od 6. do 20. ure.Vročanje po elektronski poti se lahkoopravi ves čas.• na nedeljo ali na praznik RepublikeSlovenije oziroma drug dela prost dan, čeje to neogibno potrebno65

KRAJ VROČANJA• Vročitev se praviloma opravi v stanovanju oziroma tam,kjer je naslovnik zaposlen,• vročitev odvetniku in notarju pa v njegovi odvetniškioziroma notarski pisarni.• Vročitev se lahko opravi tudi izven prostorov, ki sonavedeni, če je naslovnik pripravljen dokument sprejeti;če ni takih prostorov, pa se lahko opravi vročitev takiosebi, kjerkoli se najde.• Pravnim in fizičnim osebam, registriranim za opravljanjedejavnosti se praviloma vroča na naslovu, navedenem vregistru.VROČITEV PO ELEKTRONSKI POTI• Vročitev po elektronski poti se opravi preko informacijskega sistema pravne alifizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojodejavnost.• Informacijski sistem iz prejšnjega odstavka pošlje naslovniku v varenelektronski predal in na elektronski naslov, če ga je sporočil organu,informativno elektronsko sporočilo, da mora dokument prevzeti v 15 dneh.• Naslovnik dokument prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavkatako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokažesvojo istovetnost, presname dokument v elektronski obliki in elektronskopodpiše vročilnico.• Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Čedokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je bilo sporočilo puščeno vvarnem elektronskem predalu, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tegaroka. Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje pošljedokument v varen elektronski predal naslovnika in organu elektronskosporočilo, da dokument ni bil prevzet v zakonitem roku.• Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje o vročitvi obvestiorgan, ki je vročitev odredil, z vročilnico v elektronski obliki.66

OSEBNO VROČANJE• Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročitiosebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudivročitev v skladu s 86. členom ZUP (po elektronski poti) .O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico.• Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena (osebno),pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora alidelavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, galahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede,kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in nasamem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum inkraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše.• Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument.• Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tegaroka. (fikcija vročitve) Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavkatega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nimapredalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo izprejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.POSEBNI PRIMERI VROČANJA:a.) VROČANJE ZAKONITEMU ZASTOPNIKU IN POOBLAŠČENCUb) VROČANJE POOBLAŠČENCU ZA VROČITVEc.) PO SKUPNEM POOBLAŠČENCUd. ) VROČANJE DRŽAVNIM ORGANOM, ORGANOM SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI,PRAVNIM OSEBAM IN FIZIČNIM OSEBAM, REGISTRIRANIM ZA OPRAVLJANJEDEJAVNOSTIe) VROČANJE DOLOČENIM OSEBAM:– Osebam v državi, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se vročijo dokumenti preko ministrstva,pristojnega za zunanje zadeve, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.– Fizičnim in pravnim osebam v tujini se lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, čemednarodna pogodba ne določa drugače.– Vojaškim osebam se lahko dokument vroči tudi tako, da se izroči njihovemu poveljstvu oziromaorganu, kjer so zaposleni.– Osebam, zaposlenim v kopenskem, zračnem ali pomorskem prometu se lahko dokument vroči tuditako, da se vroči delodajalcu, kjer so zaposleni.– Vročitev po tretjem in četrtem odstavku je opravljena, ko poveljstvo oziroma organizacija potrdi danizročitve dokumenta naslovniku.– Osebam, ki jim je vzeta prostost, se vročajo dokumenti po upravi zavoda, v katerem sof.)VROČANJE Z JAVNIM NAZNANILOM(če gre za večje število oseb , ki organu niso znane ali ki sene morejo določiti)-na oglasni deski organa , v informacijskem sistemu, v javnih občilih itd67

ODKLONITEV SPREJEMAČe oseba, ki bi po tem zakonu dokument moralasprejeti, tega brez zakonitega razloga nočestoriti, pusti vročevalec dokument v stanovanju,kjer taka oseba stanuje, oziroma v prostorih, kjerje zaposlena, ali pa nalepi dokument na vratastanovanja oziroma prostorov, ali ga pusti vpredalčniku.Če se opravi vročitev tako, zapiše vročevalec navročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejemater kraj, kjer je dokument pustil; šteje se, da je stem vročitev opravljena.SPREMEMBA NASLOVA• (1) Če stranka ali njen zakoniti zastopnik alipooblaščenec, ki ga je postavila stranka, medpostopkom spremeni svoje stalno ali začasnoprebivališče, sedež oziroma naslov, ki ga je navedelv vlogi ali pooblastilu, mora o tem takoj obvestitiorgan, ki vodi postopek.• (2) Če vročevalec ugotovi, da se je oseba iz prvegaodstavka odselila iz naslova, kjer naj se opravivročitev, oziroma je na naslovu neznana, mora o temobvestiti organ in mu sporočiti naslov, če ga izve napodlagi opravljenega poizvedovanja, ali kakodrugače.68

VROČILNICA• Je listina o vročitvi dokumenta naslovniku• Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam zbesedami napiše na vročilnici datum prejema.• Če prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati, napiševročevalec na vročilnici njegovo osebno ime in datum izročitve,poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.• Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to navročilnici in z besedami napiše dan vročitve; šteje se, da je stem vročitev opravljena.• Če se opravi vročitev po tretjem odstavku 87. člena tegazakona, je treba navesti na vročilnici dan sporočitve in dan, koje bil dokument izročen upravni enoti oziroma pošti.ROKI IN NAROKI69

1. ROKILočimo:PROCESNE ROKE:• Zakoniti procesni roki (prekluzivni, inštrukcijski,podaljšljivi, nepodaljšljivi)• Procesni roki, ki jih določi uradna osebaMATERIALNE ROKE- veljajo za uveljavitev materialnihpravic – določajo jih materialni predpisi• Prekluziven (pravica ugasne s potekom roka)• Zastaralen (ki se upošteva le na ugovor strank, ne pa pouradni dolžnosti)NAČIN RAČUNANJA ROKOV• Roki se računajo: po dnevih, mesecih in letih.• Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve alisporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je trebašteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednjidan. Rok, ki je določen po mesecih oziroma po letih, sekonča s pretekom tistega dneva v mesecu oziroma letu,ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je bilo komu kajvročeno ali sporočeno, oziroma z dnem, ko se je zgodildogodek, od katerega se šteje rok. Če tega dneva vzadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v temmesecu.• Konec roka je lahko označen tudi z določenimkoledarskim dnem.70

TEK PROCESNIH ROKOV• Začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje inprazniki Republike Slovenije ali dela prosti dneviv Republiki Sloveniji.• Če je zadnji dan roka nedelja ali praznikRepublike Slovenije ali dela prost dan vRepubliki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se priorganu, pri katerem je treba opraviti dejanjepostopka, ne dela, se izteče rok s pretekomprvega naslednjega delavnika.2. NAROKINarok določi organ, če se opravi ustna ali videokonferenčna obravnava.Organ mora na narok najmanj osem dni pred njegovim razpisom povabiti strankein druge osebe, za katere ugotovi, da je potrebna njihova navzočnost. Skupaj zvabilom pošlje stranki vlogo, ki je bila razlog za določitev naroka. V primeruvideokonferenčne obravnave v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka terdruge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabiluna narok za videokonferenčno obravnavo pa organ navede, da se vsi, ki se neželijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo nakraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno. Če je organ začelpostopek po uradni dolžnosti, navede v vabilu za narok, kakšno dejanje se boopravilo na naroku.Organ opozori povabljene v vabilu na zakonite posledice neopravičenegaizostanka.Narok se praviloma opravi v poslopju organa, ki vodi postopek, lahko pa posklepu organa tudi v kakšnem drugem kraju, če to terja ekonomičnostpostopka. Zoper tak sklep ni pritožbe.Organ lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za todrugi upravičeni razlogi.Zoper sklep o dovolitvi oziroma zavrnitvi preložitve ni pritožbe71

VRNITEV V PREJŠNJE STANJEPOMEN INSTITUTA VPS IN POGOJI ZA VPS• Stranki, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok alikakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more večopraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje.• Stranki, ki ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlogdovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti alizaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali joneposredno izročila nepristojnemu organu.• Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je strankapo očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogovendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi strankazaradi zamude izgubila kakšno pravico.72

PREDLOG ZA VRNITEV V PREJŠNJE STANJE• Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnjestanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni moglapravočasno opraviti zamujenega dejanja, in teokoliščine vsaj verjetno izkazati.• Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se ne moreopirati na tako okoliščino, ki jo je organ že prejocenil kot nezadosten vzrok za podaljšanje rokaali za preložitev naroka.• Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, kerje stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, morapredlogu priložiti tudi to vlogo.ROK ZA VPS• Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda vosmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, kije povzročil zamudo, če je stranka šele poznejezvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za tozvedela.• Po treh mesecih od dneva zamude se ne moreveč predlagati vrnitev v prejšnje stanje.• Če se zamudi rok za predlog za vrnitev vprejšnje stanje, se zaradi zamude tega roka nemore predlagati vrnitev v prejšnje stanje.73

PRISTOJNOST ZA VPS• 106. člen• (1) Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri organu, prikaterem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje.• (2) O predlogu odloči s sklepom organ, pri katerem bi bilotreba opraviti zamujeno dejanje.• (3) Prepozen in nedovoljen predlog se zavrže s sklepom.• (4) Stranki z nasprotnimi interesi mora organ dati možnost, dase izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločanje ovrnitvi v prejšnje stanje.• (5) Če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana,lahko odloči pristojni organ o njem brez izjave stranke znasprotnim interesom.SKLEP O PREDLOGU VPSZoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev vprejšnje stanje, ni pritožbe, razen če se dovolivrnitev na predlog, ki je bil prepozen, ali ni bildovoljen.Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog zavrnitev v prejšnje stanje, je dovoljena pritožba letedaj, če je izdal sklep organ prve stopnje.Pritožba ni dovoljena zoper sklep o predlogu zavrnitev v prejšnje stanje, ki ga izda organ,pristojen za odločanje o glavni stvari na drugistopnji.74

VPLIV VPS NA UPRAVNI POSTOPEK• Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne ustavipostopka, vendar pa organ, ki je pristojen zaodločitev o njem, lahko začasno prekinepostopek, dokler ne postane sklep o predlogudokončen.• Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, sepostopek vrne v tisto stanje, v katerem je bilpred zamudo, in se odpravijo vse odločbe insklepi, ki jih je organ izdal zaradi zamude.75